LISTEK Kako sva z Žefom iz Benečije vino nosila. Piše: Crnihovski. (Koneo.) Po stari kržčanski navadi smo odmolili rožnivenec z litanijami M. B. Potem se je gospodar obrnil k uieni, rekoč: ,,Bote še pili?" — nHvala, jaz no ve6, im&jn dovolj", sem odgovoril. — ,,Le priniesite, jaz bom še pil", oglasil se je Žef. Med tem, ko je gospodar šel v kiet, je Žef cmokal z usti ter si z roko pogladil prsa, rekoč: „0, kako ie dobro, tabcga še nisem pil in najbrž "ya tudi ne bom ve8," Bilo je že pozno, ko smo šli spat. Za oba sta bili pripravl]eni posteiji, a praktični Žef je odklonil posteljo, šel v hlev h kon.jem, se zaril v listje ter trdno spal, dokler se ni zjutraj mežnar obesil, kakor mi ie sam pravil Po- • teiu ;e šel v cerkev, ki je posvečena sv. Luciji, udeležil se celo dveh sv. mag, pri katerih se je i-rav pc-rel-e priporoftal sv. Luoiji in pobožno molil za svo;o izvoljenko Ivucijo, da bi mu oatala zvesta, da bi nr•^ostala taka kot marsi!;atera dekleta, katerim so čr- . nooki Ogri zmegali glavo in ,,ferdirbali" srce." j Po zajutrku smo odrinili, Benečan, katerega je priškrbel gospodar, ]e z velikim flaSfconom šel kakor misel, Zef pa je za6ol zaostajati in pogostom" poči- j /rati, vendar je šel razmeroma še dobro. Do Trblja ] (640 m) smo fili po navadnem klancu« Od Trblja za Jlumom (917 m) se vije proti Ježi 4^-6 m široka cesta, katero so Lahi najtravili tekom vojske. Dasiravno mi je Benečija dobro znanai, vendar se mi je radj nove ceste in novili poti zdelo vse nekako tujeinn&- Kakor omenjeno, je Zef pogostoma pofiival, opozarjal aem ga, naj se ne ustavlja bliau hiS in vojalov, tfa nato vina ne vzamejo. A Zef se je vedno odreaal: ,,Jaz se nobenega ne bojim, imam pri sebi va« piav-toe." Res, da je imel pravilno legitfimaci]o. nismo pa imeli dovoljenja, <i« smemo nositi vino, za {o sem bil vedno.v straliu, da nam vzamejo vlno. Iz Trblja smo prišli po ravni c«sii zadaj zn Humom v vas Zavrt, kjer stoji ob cesti napol sežgano poslopje. Benečan izpregovori: ,,,To je Stublenski farovž. Med vojsko je bila v njem vojna pošta. Po neprevidnosti je izbruhnil požar, ki je uniiSl duhovnikovo in tudi cerkveno lastnino, le neko malenkost so zamogli rešiti. Duhovnik je potem stanoval v neki drugi hiSi v Zavrtu. Ko so. se Lahi umikali, ie pa moral ž njimi. Duhovnijo, ki je ostala brez dušnega pastirja, oskrbuie gospod župnik od bližnje Device Marije." j Visoko nad cesto stoji cerkevi sv. Stubdenka (Volbenka, 754 m). Pri pogledu na to cerkev se mi je ^izbudil spomin na sledeči smešni, a žaJostni dogodek iz prejšnjih Casov: Ob sliodib so okrog cerkve prodajali kruh, žganje, vino, kolače, podobice i. t. d. Na tak shod je prišla nekog neka ženicta iz daljne vasi. Kupila ai je kruha in tudi vrček, ali kakor že pravijo: bu6o .žganja. Kruh je namakala v žganju, in ko je povžila vss kruh. je bil tudi vrček prazen. Ker si vsled ;dolge pqti in utrujenosti še ni ugasila žeje, i& rekla: ,,Ti krulfec si ga popil anu buftu, an iaz «a tudi Cem anu bu6u." Kupila si ]e še en vrček žganja. Kmalu pa se ji je vsled obilno zaužit-e pijafie zafielo vrteti v glavi, Med tem ko so drugi romarji bodili okrog cerkve, je ona naslonjena na oerkveni ¦rid sladko ginjena tarnala: „0, sv. Stublenk, saj sem mislila, da bom jaz hoctila okrog tebe, pa hodiš ti okroe mene.1* S nripovedovanjem tega dogodka Rem Zefa, ki ]e postajal Cmeren, spravil t dobro voSo. IMatt mw v Prapotjnico, kjer ]e bila nemšlca atoaila. Od dale8 sem glasno pozdravil ter vpragal, a; gr*»mo prav na Breg. Vojak, ves srečen, da vidi ia tfft nemSko *govoreCega Bloveka, prijazno odgovor5: ,JCttr naprej po Široki cesti, ni mogofte zgrešiti Brega" in ni nas vprašal ne po legitimaciji in tudi ne do iem. kaj nesemo. Oddahnil sem se. v pol uri tSMi prigfl v, ^as Breg (797 m), k znancu Toninu^ —. Mlft je efnajsta nra djopoldne. :Jz Oblice do Brega smo rabili ravno tri ure. Pri Toninu smo se dobro okrepčali in odpočili, Benečan Obličan se je vrnil  domov. Tonin pa mi je spretno navezal na čevlje —  krampeže. Tudi sebi si jih je nadel. Isto je storil i [ žet^ Odrinili smo nato po najkrajši kozji, zelo ledeni 1 stezi proti Ježi. Do JeŽe .je Žefu odnescl vino Toni nov brat. Ker je prejšn.ii vieSer dezev.alo, a 'ponofti se »jasnilo, je bilo na Ježi in po Dolu vse zalito z 1&pim gladkim !n<iom. Toda opremljeni s krampeži, sma hodili varno brez vjsaJce nezgode kakor po rodu. In naenkrat smo bili v Ciginju. Onkraj Kozaršč smo si odpožili na mostu. Zastonj smo se ozirali na Mengo« re in iskali Marijino svetišče. Ni ga več. Vojna ga j« razdejala, Ko nam je zafiel Žef pripovedovati, kako j« vsako leto hotfil na božjo pot na Mengore, so je po cesti pripeljal kolesar, se ustavil in nas nagovoril. Žef ga je takoj poprosil za cifiareto, katero ]e tudi dobiK Ker pa Zef ni umazan, je takoj segnil v žep ter dajal kolesarju za cigareto kasr krono. Kolesar pa ]e smehljaje se zamahnil z roko, rekofi: ,,Kaaileo kadilcu v potrebi daruje." Žef se Jo priklonil z besedarai: ,,,Bog plati", ter prižgal cigaireto najprel k-olesarjn, potem sebi. Dvipn-li smo se. Pri Sv. Luciji nas ustavl vojaška straža in v^ praša, kaj nesemo. Ddgovorim: ,,MaŠno wino za Mezopotamijo." — ,,Prav", odROvori straža. TakoJ spropovori Zef: ,,Smo že prei prosili za dovoljenle." — ,,Lepo od vas", oclvm© straža. In Sli smo neovirano ¦lozi St. Luoi]o. Bila je peta ura, že iema. Onkraj Sv. Lucije so pa prejele Žela n]e.gove muhe. Vsakih par korakov je pofiival, Kako jo polževo smo hodili, si čitatelj, ki pozna Sv, Lucijo in nje akolico, lahko predstavlja, ako povem, da smo rabili od Pušarja, ki se nahajav razvalinah, do Marijance, ki je popolnoma nedotakn;ena, debelo uro. Krenili smo 6ez Bačo, ki ima sedaj dva mosta enega poleg drugega. Zef je vettno 1© počival. Ko sem ga, preaanjal, nai se zgane, ]e od^rovoril: ,,Meni se ni6 ne mudi, 6e ne pridemo danes domov, pridemo pa jutri." Tl prvi vasi ni hotel več dalje. Pr^dlagal je . naj shranimo vino pri starših njetiove Lnoije, ki s<> paav poiteni in popolni abstlnenti." ,,2ef, samo še ven iz vasi nesi, potem ž» nekaj ujfcrec&mo", sem mu rekel. Ubogal je. Ko smo im»li SB8 ia hrbtom, s©m vzel Zefu koS z vinom in si ga OprtaL Žef pa je nataknil moj naJirbtnlk na syojo tu¦•istovisko rialico. In Slo je kot z brzovl&kom. .,To je &O|a", rekcl je BeneČau Tonin, ,,ko bS Kli vediio talo fioHil', smo bili že davno y Meaopofenniiu* Med tem ko srfr» a Toainoa iaJtorekod dirjgla., M j» Zef za najLtuBi poftasi pregibal, tiho, prav tiho , iakor bi zibal. Ko amo prišli do nastedTije vaai, ]• Z«l pritekel k meni, mi vzel koš, ker ni hotel, dn M flnije tavedoli, da sem moral nositi -rSna Zn rasjo emo poSivali in se okrepCali, fcajti pot v Mezopotam?jo je 6e dolga iri nanorrui. Ravno ko srao hoteli od»feriti, «ft }% ^efn oglasilo po%«l}«nje po tobaku. Pua1B naju i« t»r g«l t vas po tolml. ^prMt, «rra. si s auonlaam nsak trrai koŁ ter flt* po sirmi carorai stezi navzgor. Pod Jnrijem naju je Žef dotekel, pa seveda brez tobaka, ker je bila tobakarna radi pozne ure ?.o aaprta; Odpoiill smo se, nadeli si zopet krampeže in srečno prišli v vas. Nikjer nobene luči, vse tiho, le tupatam je zalajal kak čujefii pes. Samo v farovžii , ti se nahaja daleč ven iz vasi, ie bila župnikovn. soba razsvetljena, znamenje, da nais čaka. Ko smo i o krineniilih stopnScai: škri:;ali s krarareži, so se odl-rla vežna vrata in pozdravili smo župiaiku, ki se jo razveselil, ko je videl,, da nismo irazni. V zvoniku ie odbila ena;'sta ura. Pri vefierji sem moral natanko pripovedovati, kak.6 se mi je godilo. Župnik se e »d srca smejal ter konečno Žela potropl]al pa rami . rekoč: nŽef, si že brdak." Ko smo se razSli, mi je Zef nekako v zadr«gi rekel: ,.Ne zamerlte, 6e ni bi- 10 vae v reiiu." Drugo jutro, to > zazvonilo k sv. majfi, so liudje iz hi9 vreli v c«rkev ter Jo napolnili kakor ob nedeljah. Po sv. maSi so rne viai obsuli. Povedati sem 11 m moral, kako sft mi je nodilo. Smeha ni bilo ne konoa n» kraja. Poredna oteklela so Žefa še dražila, un še Luoije sinoči ni o >iskal, Rp je Qel minio njenega stanovanja. A Zef iim jft kmaJn jezike zavezal, ko se je iarazil: ,,Jaz obislnijftm f=t\-ojo dobro Lucijo h samo po dn*vi ia povorim ž n.io 1« Tprižo njenib staržev." Liud.i« t Meeopotamiii se še zdaj s:>omi'i;in.jo . kafro sv;t z Zefom iz Benfčile vino nosila ter pripov«du,j«.io pri d»ln »amjjina ofe-okom. kafeo s« jft Ł•! *akrai obnažal.