Dopisi. Iz Ljutomera. (Razstava za govejo živino). Letos na den 9. septembra bomo iineli četrto razstavo za govejo živino za naš okraj na občiuskem travniku pri Ljutomeru. Premirano bode : 6 bikov, 7 krav, 7 eno- in dveletnih telic in 10 telet. Naznanila se sprejemajo pri gospodarski podružnici, tndi pri gg. J. Kukovci, M. Zemljiči in Iv. Strasserji v Ljutomeru. Na Male mese den bode konjska dirka na Cveou in 7. septembia premiranje konj v Ljutomeru. Iz Cvena. (Nova šola) se kmalu začne pri nas zidati in sicer za Cven, Moto in Krapje. To bode velika dobrota za nas in za našo deco, ki je dozdaj morala hoditi poldrugo ali celo dve uri daleč v Ljutomer, posebno za neugodnega vreniena; mi pa bomo imeli to dobro, da znamo deco tudi porabiti doma za delo, ker ješolablizu. Stavišče je jako prilično na suhem in zdravem kraji, kar vsak pripozna, kdor ga je videl. Zelimo toraj naši novi šoli prav dobrega uspeba. Vendar pa se še le najdejo v iiaši sredini nekateri nezadovoljneži; toda upamo, da se vse na mirnem poravna. 0d sv. Mihela pri Šoštanji. (Letina, fama eerkev, organisti). Pri nas nam letina dobro obeta, čeravno na večib kiajib je že toča budo klestila. Pri nas hvala Bogu je še letos nismo dobili in se dobre letine nadejamo, da bi se mi ubogi kmeti, ki sido z davki in z dolgi preobloženi, malo pomagali. Tudi našo farno cerkev smo lepo olepšali: V nji smo nov dragi tlak položili, ter jo znotraj in zunaj vso pobelili. Pa samo nekaj nam se manjka, pri cerkveni godbi smo čisto slabi, ker že dolgo nismo nobenega izobraženega organista imeli, da bi razumel, kaksna da je cerkvena godba in kakšna da bi morala biti. Eden je bil dve leti pri nas in drnga v cerkvi igral ni, kakor tiste v cerkvi nespodobne gorjanske poskakovalke. Ko bi še le bil kaj znal, pa ne več ko kake tri durglase: C dur, g septim.-akord, pa nazaj v c dur, tudi trilerje je igral pa kako ? S prstom je potegnol po klavijaturi, to so bile vse njegove preludije in modulacije. Zdaj imamo drugega, ki je bil učitelj, pa je učiteljsko breme odložil. Nadejamo se, da je bolje izobražen in da bo v cerkvi za božjo čast igral, ne pa tistino ustrezal, ki bi se radi v cerkvi naplesali. Fr. H. 0d sv. Trojice v slov. goricah. (Zlata sv. nieša). 2. avgust je itak že vesel in živabeu den pri sv. Trojici; kajti obbajamo spomin popolnoma odpustkov od wPorcijunkule-1, ktere je sv. Frančišk serafimski leta 1221, v cerkvici Marije angeljske od Jezusa samega sprosil in dobil za vse tiste, ki se svojih grehov zgrivano spovejo iu cerkev frančiškanov obisčejo in tam po namenu sv. Očeta nekoliko molijo. Ni toraj nič uovega, ako mi ta den štejemo na tisuče vernib, ki se k spovednicam in k mizi božji tlačijo. Ali letos je se temu veselemu obhajanju pridružilo še posebno veselje in slovesnost, ki je le redka. Č. g. Franc Vras, dnboven v pokoji, obbajal je svojo zlato sv. mešo. Rojen 2. dcc. 1805, toraj ga že lepo šte vilo let tlači, vendar je pri sv. daritvi prepeval krepko, da si nibče misli! ne bi, da jubilant, poje. Ob -/210. uri, je bila pridiga, v kteri je župnik  č. g. Jožef Goiinar, ua kratko razložil, kako se  mora duboven častiti, ne samo ko je pri altarji,  temuč tudi zunaj cerkve, in da je vsak nesrečen, ki tega ne stori; res primerno zdajnemu času. Med sv. mešo smo prepevali invodgovarjali latinski, po postavah sv. cerkve. Cč. gg. duhovnov bilo je vseb skupaj 31, mej njimi preč. častni korar, in dekan pii sv. Lenartu v Slov. gor., g. Jurij Tutek, in slavni naa rojak, ter velikodušni dobrotuik dijaškega semenišča v Mariboru, konzistorijalni svetovalec, č. g. Dr. Jožef Muršec, iz Gradca, ki je sam že od lani zlatomešnik, iu rojen pri sv. Bolfanku, kakor naš č. g. jubilant. Bog njima daj še več let preživeti v zdravji in zadovoljnosti! P. Miklavž. Od llja pri Velenji. (Scbulverein.) Kakor se je v ,,Slov. Gosp." št. 30 čitalo, dobil je naš učitelj g. Kunstič od nemškega ,,Scbulvereina" 30 fl., da bi naj naao slovensko deco germaniziral. To je omilovanja vredno. Ko bi mu Slovenci dali 30 srebrnikov, ali bi botel zopet vleči na slovensko stran? Verojetno se nam zdi! Kaj pa zamore iz tegaslediti? Popolna demoralizacija učiteljstva. V tem bipu, ko je učitelj od jedne ali druge stranke v ta namen denar prejel, da bi se postavnemu učnemu črtežu izneveril, je v prvej vrsti brez značajnosti, katera bi pri njem, kot ogojitelji mladine, morala čista biti kakor kristal, v drugej vrsti pa je oskrunil šolsko postavo od cesarja samega potrjeno. V privatnem življenji ui nibče komu za svoje ravnanje odgovoren, dokler se to v postavnej meji vrši, akopram bi vsakega dolžnost bila vsigdar i vsestransko svojega kruhodajalca podpiratj. A v javnem življenji je to vendar le drugače. Šola je za omiko deee vstvarjena; vlada imenuje učitelja in ta je zopet vladi za svoje mu po postavi določeno delovanje odgovoren. Tu se mi vriva vprašanje, bode li vlada trpela, da sme učiteljstvo tudi še od neke druge hujskovalne stranke plačila sprejemati ter namenom te stranke služiti postavo pa brezpogojno prelamati ? Kaj naši gospodje poslanci k temu porečejo? —k. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Deželae vlade predsednik potoje po slovenskem Koroškem. — Svitli cesar so po toči poškodovanim darovali v Hodiači 1000 fl., v Vetrinji 500 fl. in za stav- Ijenje nove šole v Malestiku 200 fl. Bog plati blagodušnema vladarju, pruski cesar in kralj ne dela taksnih dobrot, še niti podobne prošnje mu ne 8tnejo predložiti. Do sedaj je pošta za Železno Kaplo bila imenovana nKappel bei Eberndorf", to je nKapIa pri Doberlivasi". Zanaprej dobi ime: ,,Eisenkappel", t. j. Železna kapla. Nesramno zoper Slovence šcujeta dva nemško liberalna lista. Prvi se glasi: ,,Freie Stiminen", drugemu je ime,,Sllddeutsche-Po8t:'. Obadva ne moreta prebvaliti, kako dobro bode Slovencem, kedar bodo ponemčeni, to je kedar jih več ne bo. Volk v ovčjih oblačilih! — Veliki posestniki so izvolili v deželni zbor 2 liberalca. Ta volitev je od prejsnjih veliko boljša, ker so konservativci vsaj kandidata postavili, namreč barona Reyerja in grofa Stokerta. Začetek je storjen. Dež je zrak razhladil in višje planine debel sneg pokril. Iz Ormožkega okraja. (Okrajni šolski svet) je sestavljen. Zraven gospodov Šmidlna, Emetiča, Čuleka, Dirmajerja in Robiča ima glas č. g. Šporn in g. Kosi. Pričakujemo in se nadejamo, da se ne bo dal zlorabiti brezsramnim nakanani nemčurske in nemskutarske ormožke druhali proti našim narodnim učiteljem. Zlasti je želeti, da pri Svetinjah pusti dosedanjega narodnega učitelja g. Freiensfelda. Čul sem uže več narodDJakov se pritoževati, da so bili po krčmab od neetrpljivib ormožkih nemčurjev žaljeni. Poprek je društveno življenje v Ormoži jako neprijetno. Odkar je bil g. Kada odstranjen, se isče pri vsakej priliki nad svojimi nasprotniki narodnjaki maščevati. Kot najbujša ščuvarja pa se odlikujeta dva uradnika dopisnika v nCillier" in ,,Marbuiger Zeitung". Edeu izmed teh dveb ščuvarjev, nek nalad hudomušen Človek, psuje po krčmah na dubovnike in sedanjo ,,popovsko" vlado, da je kaj. Nezreli mladič bi naj pomnil, da bi znal s svojim ščuvanjem in psovanjem na koga naleteti, kteremu se nebi tako iz lehka več izmuzniti mogel.