48. šf ev. Poitnina pla&ma t goicmsni. Celje, pondeljek 30. aprila 2928, Leto X, Izhala v pondeljek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20'—. Posamezna Sfovilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredništvo In upravništvoi Celje Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. RoiSildovo-posojilo in Hrvati. Prvi predsednik Kmetsko-deüiokra.t- sfce koaiici je g. Stjepan Radi.c je napi- sal za dva liondonska dnevmika sledeeo izjavo o patrebi in reali/a.ciji namora- vian.ega našega. inozeimsikega posöjllUr. Že oid davina eutim.o v Jugoslaviijii. po- trobo po velikem imves'ticijsikem. poso- jilu, s katcrim bi, se mogle naše d,rža;v~ ae fkiance urediti in voditi tako kakor zahera naše narodno gosipodaTstvo. Gotcvo jie, d:a morenio mi svoj« gospo- darstvo v malo let'i'h urediti in dvigniti na pL'iiMieno višino, ker je zeimlja .sko- raj povsod rodovitna in narod dela.vein ler pcsten. V prvi vrsiti naiii je tudi po- vsojilo potrebno za pospeževaiiije kintv tijsko produkeiije,, ki se da tekonn ne- katorih let pcdvojiiti, ako bi se uporab- Ijalo dobro senieaije, dobri knni>tijski stroji in umetna. gnojiila. Pcleg tega je absolut'no potrebno, da se popravijo is>bodobn,o po celi državi caste, ki so daines asabilo v Srbiji im Bosn-i noupora-bljive. Treba je zveaaiti ¦ potom dobrih železnic državo y. njani- mi iukami in istotako njena trgovska in kultuiMi.a smiiis'ca medsebojino. Tre- ba nam je urediti jn po,veca,ti žekizniiški in plovni park na reka.h, moramo s-i urediti luke za tovoi-ni promet K wssm. tem potrebnim agromnim investieijam pride še oskrba ceJe Dalm.wd.ie, osobiio otokov, in celega. hrvatskega Prim or ja. Hercegovine in Crne «ore s pMno vodo. Za te in podobnc invest k-ije je inioz.no najeti veliko po&ojila, ki bi «a pozidra,- vil col narod z največjim navdušenjiem. iiaravno pod pogojem, da se to poso- jilo ne potrosi na nekoliko privi.legira- '*ih rodbin v Boogradu, temve-č da se porafoi v ce.li državi po detajlira/nem ruuMu, ki bi bil uzakonjen v Narod ni sku.pšciirii in bi «tal pod komtrolo fi- )ia;nciTC,g,a miniwtra vs. krajcv, ki so >\o- ,je case spadaili pad Avislro-Ogrsko. Vadila so se že posajanja za tako poscjiilo in so že tmli pog>oji zna.ni na.ši javnosti. Ti po^cji so kzvali v bivwili avstro-o^rs-kih kr.ajih nepopi'smo ogor- j t'tujo. v J^rbiji. sami in v Crni gori riv i skora.; rcvoluciionarno razpoloženje. { To s-koraj ni ciulno. ker se ie zvedelo, | da v prt-dpogodbi o posoiilu ni duslej skora.] nicesar dru'zega usotovljeno k?i- i kor to, d*a dobi Rotsdvild in njc^ova \ družba 4%no, Blair pa 5^%no provl- zijo, kair bi daJo skupaj preko 600 mi- lij:on.Qv dinarjev. To bi bil fcedaj iisti pot in istr način za sklepanje po^ojil'a kakor je bil prejc pri Blairu. katerGinu sino placali $%no ])rc(vizijio. NadaJnji poiffoji so ti: za posojilo jamcij'O xm dohodki zelcwnic, držaivnc- ga iiionopola, carin ml davka na po- .slovni prüinet, kar znaša letno okrog (5 uiiljiard dina,rjev„ to je polovico dr- žavnciga prcr.ačumi v Jugos-la:\riji. Ko- iiecno veiriio v.si, da &e ni odreje.n in bi naj ne bil vnaiprej odreien niti emiisij- •>ki kuiz niti obrestna niera, tönivec. da bi se naj. to dolwevalo za vvsak obrok posojila posebej'in siccr i)o oni zlati vrediiiosti, ki bi jo imel dinair ob \wd- ivGin cbi'ccnein izplarilu. Šo ncugoidnejši so pogoji, o katerib so sicer saimo so^ori in kaitori nam go- spodarski ne ugaijajo, nam.reč da bi se veJik del tega. pasojiila porabiil za ob'oro;- ževa.njie. To bi bilo ncsrnisetoio, zlasli ker se nam zatrjuje, da j.e to po.sojilo vefliko del'O mi:ru in da lioce Velika Bri- (ainija ba.š rad.i tega posojila. gledati na to. da se oJiraaii mir na Balkanu. Res je tucliu da naisilm narodnim gosp'odaT- join ne ugajia, da bi se iz tega pascjila gj-adiile drage stra.teške železnice, ka- kcr na pr. Beograid.— Kotor. ki bi bid a v i)aj.iigodnejših razmerali pas'ivna celi d've generacijii iiii ki bi po dosedanjiih kadkulacijah sta.la okreg tri in jedno treljino miliijarde diina.rjev, dejamsko pa z ozirom na tezaA'en teren še imio- go vec-. Ako pristejemo k tetnu še od- platMla državnib dolgoiv pri Narcdni ba.nki in drugod ter poiraivtnavo visečih d:ol'gov, bi od posojila z,a go.spodarstvo slvarnio oslalo le malo ali nit1. Ziiilo jit'1 razuiniljiiivo, da zaslop'niki hrv.aii.s:keigri naro!!a v Parlaments ne samo da no mortjo glaso'vati z,a'tako pO'Sojilo, temveč da se cutijo dolž,ne pro- pre c-iti sprejem zakona o tern posoiilu in celo za;pu.stiti zborn.ico, ako bi se jlm to no poisrečilo. Ako bi pa Hrviad za- piistili parlament, bi to povzročilo dol- gotrajne notranjo politične boje i!n n&- in.ire. Kar se nettu.nsikib kon.vcncij 'tiče, so hrvabiki poslanci vedno r.aziMiKMali S'ialL;x:e, da iiiass one z nekatorinii doJo- cili ne ie žaJijia, teiuvoC: da krlsrjio suve- Xtni.t'Cto Jiigo,sla\'ije in ogroza.va.jo nj«e- ne življiemske in,tere«e. To je zla.sti dolo- iilo, s kafterini se agrarno vpr,ašanje v Ualniaciji, torej cksto notranfa zadevü Jügosla.viije, vožo na spora.ziim z Itali jio in, prepusca ra^ojianju mosane itali- jainskc>jug;a.yloviairiske koinisiije. Kmetjo v Dalimaeijii so še dfewnes pra^'zapravi ie naj-emnriiki., more se oeloliška cerkev, as'oibiito saiBCKsitaind, tako da jie v kmec- kih vokah le tre(jin.a zoniljo. Iz toga razloga bi'MaUski poslalnui nikakor ne niorej.o glawovaiti za lake kom.vemci.je. Videti je teidaj, da bode 85 takozva,- niih ]jrečain,skiibi• pasilam.cev, mied nj'imi (>4' Hrvatov, lö Srbov in 5 Slovenicev glasovalo in se borilo proü Püsojii'u in proti nolituinskiini kotnvenicijiam. (Prrcfačuje.rno ta elanck,, ker bode po d.aiiuuinjii'li poiroii'iljiii povizr.ocil budö de- baito v Narod ni wku])šči;n;i in ker jo lon- düiiwko pcisiojirlo pastalo iiesigurno, tako da uteigne p-riiti dio deimisije filnam.6nega mi'iii'sira a,H pa celo \isega ni.hiiistrslvta. Op. ur.) .. Veltk shod KDK v Subofici. V'ceraji dopoklnose je vršil na velikeim trgu prtxl roitov7jom \- Subotki shod KD.K,, ki ga je obiskal'O okrog 8.000 l'ju- di. Gcivcrili sie na tem shodu pasl. Ivan PU'celj1. 8veit'O7.ar Pri'ljiiwiiic i'n; Stjiepan Hadic. Ta wlvod je zmaime-ini't rad;i tega, ker so na nijeni prvdc skupmo navstopili Srbi in katolißki Bunje'vci, katere -ko poprej držiiili v \e»čnih sporih Madaari, po prevrafu pa raane polil.io.ne sbraai- ke. Zanüimiivo jie, da je Stjiepan Ra'dLc napovedal za je«en volitive \- Narodno s!ku])5'čino, ki bodo prinesle koa.limiji. velik priTaisitek mand.atov. Svelozar Pribieevic je zaivzel glede na.meravaiie- gti i/nozem.S'kega posojila islo stalisr-e k'o Stjeipan Radiic, Nemškutarski teror pri september- skih voütvah v Narorino skupščino. Prijatelj našega liwta nam pi'se: Na n-odavnem obciiem zboru ugledne slo- venske gois^odiarske korpora.cije je po- i'ocal znain.i gospod iz Mai'iibiara, da so Neinci pri .sepiemiberski'h volitviath v Narcd'ii.o skupÖL-ino 1. 1927 terorizirali s'öveniskc volilce po viünoroiclnih krajiib na ta nacin, da so vinoflraduikoiii s po.sebtäiJ/i pisrui yrozili z izostankoni nemnkih vinskik tryopcev iz Muriboru in Graded, ako bi rolili kimdidatc slo- vcHHnUt nwodnili sirunk. Ker bi tü bilo zitires iLclwij, necirvienega, bode tu po- trebno dcbiiti priimerino jasniast. Gospod veliki zupan v Mariboru bode nedvorn- no vedel, da je razpaxiljanje omenjenih grozihük dopisov riejxlco; iniwLiino;, da ie njegoiva. dolznosit zaidevo preiskat* im ra^s'cid.iti', ali sinnejio jieimiski priseljenci in Jijiliove orgainiz.aciue delati pri nas tako poliittiko ali ne? Kaj bi bil-o, ce bi si kaj podobnoiga d.ovoJili koiioßki Slo- vemci? • Spor med brati. Kleklove »Novine« v Murski Soboti priobeiijejo slcdeco piriitožbo piroti — marLbouvskeiniu »centralii'zniu«: »Mi sino bili ravaio tako kakoi' n,a,ši braitje on- Mlriiin Mure neprestanio naspratoiiki ccntraliizma, wsled čcsar želinio, da bi se obnivnaivalo našo poikraijino po nje- nih pctrobaih. Reis jeh da mafei ablastni pos'lanici ne priihiajajio k se^ain oblastniio skupšeine v Mariboru. ZaicLnjie jiili je bilo le pet naivizoeüb. V Mariboru pra- vijo, da suno si «laimi. krivih da nic ne ! dobiino. Annpak res jie, da naim dado v i Ma,ri'boru .sumo to, kar preostaja;. Mi ! cul'iiri'O, da v Mariboru ne paznajo ma- si h raizimer im se nki ne potrudijo, da j bi spciziiuuM naše raizmere in. nase ]>re- biva'lsti\-o. Mi vMilmo, da se naše zalite- ve zapos'taivliajo. Prekm-urje predstav- Ija jietiiiLO oblaslinega azeimlja in ^n- da-r nii zai>toj>ano v oblastnein odboru. ! Iz Pi'ckmiurja ni' noibenega uraidni'ka v | oblasit.nill uradih, še prošnjo nekcgfi I niioiža, ki je lioited pastati uradnA siuga, so za\'.rn.ili . . .« Dosilej saiio poznaJi le ; bcograjiski i'n Ijiubljausiki eenlralizeni; da pa eksiisitira tudi že miariiborski, aisimo vedoli im nis'nio nuisliili, saj so d.oslej klerikalni lisiti i)iisali s toliko lj'U- beznijio in na-vdiUHenjem o Prekmiirju. Toda demar seivedai — do je, ljubi Prekmurci, nekadi drugega. Vidii se tPdi, da bi Prokniurci imeli radi. še nekaj di'tizega ko mad- žarske sole, ki jim ji'h ponuja sedanja klero-radikalna vlada». Drobne potittcne vesti. Novl stanommjski zakon je bil v že j;».ivljieni oibliki siprejeit z glasovi raldi- kalov, daviidoiviüevioev in kterikalcev v soibatni' sejii Naxodne sikuipsicifne in. sto- pi 1. miaija vi veljaivip. V zjaikoin. so pi'i'sle n e-ka t ere manjiše siprememtbe. V čl. 2 se ne gotvori sediaj o »drU'ziinsküh članibi«, temiveč o »aseibahi«, ki! žive v skupnem. I gospodlaxsitvu. Med prostore, ki ne st>e- I jejo za soibe, sipadaijlo t:udii siobice za j siu&kinje. J »Izvenstrankarshe« shode proti vladi Veljic? Vukiicevica prireja po SrbLjj Na- sta.s I'etrov.K'. Vice raj se je \!i\šil tak .sbod v Lazarovcu ob retki Kol.ubari', na kaiterem. so gQ\"o:riI'i poleg Petn'ovica zemljiora.dn.iki in naizni radikalski ne- zado\oljnikk V resolujciii so zaihteva med drmgi'm, uisilanovitev enotme f Pointe kmcc'toga Ijudslva v celi d.ržavi za obrani'bo nj.egtc.vih goispadarski'li inte- res'Ov. Daculovičevi den/okraljc so i'meli včeraj v Beognadu s.ejo stran'kiniega. od- bora, na kateriso mod di'Ugi'm ski on i I i< del. ova ti na to, da so Medzi'murjie izloči iz juariborsike oblasti im priklapf za- grebvški. Senzacijo-nelna aretacija. Na. Duma1- ju so v petek aretirali bvvšoga, madža.r- ekega kfomunisiticn-effa diktatorja Belo Kuna. Imel je tarn tajno piiSiarao za ko- tnunistično propagando v Srednji EiV- i'cpi. Imel jie tudi zveze s kainiinisti v Maurice Leblanc — B. si..- Modri deuiant. (Dalje.) »Ker je ta tri stamovtinja zgradil isti arhdtek't! To ne bi bilo težko uga;- niti, boisite rekli, Wilson! Na vsak na- f'in . . . Ker je bila ugamka prelaihka, je ni mioigel nihee rewiti . . .« »Nihiče, razen va,y!<< fRazen Holmesa, ki zdaj ve, da je Podobn1116^' ki je s tGm< da Jo naredil ftÄ rrfn-tri dejianja" so v r^ntiff ako ta-lm^tveno, pa sc(v re^ud tako običaina. in enostav- »Kaikšna sretča-l« »BU jev skrauni gas, ..ta.ri. tovaris mem je ze zmanjkalo Polrpezljivosti . . . dan-es ze tece cetrti 0d de&eti'h . . .« »Oil, zdaiji . . .« Ni ino'gel obstati na mestu, fako ve- selo raizburjen je bil proti svoji na- vadi. »Toda, če pamilslim, da. bi mi bil 'opov lailnko včeraj na ces'ti zloiuLl roko kakoir vaim. Kaj pravite k tomu, Wil- son?« Wilson sc jo zadovoljil s tein. da je j po teh besedaöi od strafou prebledel. In Holmes je nadajjeval: »To namiii mwa biti v podiuik! Gleji- tes> Wilson,, kaikwna naipaika jie hi la. bojev^ti. sql z Luipinam na. odprteun poljn in biti izpostavljen vsein njego- vim zahrbtniin na,pa,doni. Nesreca bi bila lahko se veeja,, kajti njegove na- ka,ne ,o se posrečil« le n,a va|i osebi.« t /godilo meni. Zlam-ljena roka to se se pren.eee.« " ' ti.tf T hj bil°' dn bi (° Ia'hk0 ^^ tern. Ob beloni, dne.vu, ko me nadizorn- je :sem prema-ganec V temi p,a ko mlice me, viidi mojiiih, kretenj, imam pred njim gotove prednosti, p,a, nai si bo naisprötnik še tako mocan,« »Gainiimard bi \mu morda hr.hko liomiagal..« »NikolM Na dtini, ko bonn lahko ro- kel: Arsone Lupin je tern in tarn tu je njeigovo gneizdo, tako in iaiko se irno- i-a delati; da se ga da vlov.i.ti, bom po- Lkal po najslwii^ ki mi jifo je daJ, Ga:- SJ11' ^adis'' lm "govern »tamova- o^til!, er^* aJi pa' v svicarsfci j1;1!; •|ie P°»WJ'i, Položil 8vojo »Lo skrbite zsuse, stari družo, vasa vioga obstoja v tern, da zapuslujote dv,a all tri Mairno Lu-pimove talpe, ki bodo, da mi pride jo zopet na sled, ea;- KrtJi, kd'aj s-e viuiem, dla poizvem toko je z vaeini zdra.vjem, To ]e vaßa zaupna \-loga..« »Zaiipna vloga . . . najlepSa livala za njo«, je od.vrnü Wilsoin. ki so ga oblile siaKaa hivialeiznositi. »Pafcil bom nia to, da. bom svaio doližniost izvržil v vmšio zadovolj.sitvio. Toda, kakor vidian;, me miislite priti tako knialu . . . ?« >'Cean]U naj ^jii stiodiil?« je vpralsal Hol mas imrzlo. »Se\ied'a . . . soveda. . . . inen.i je že iiak bolje. Še za zadnjo uslugo vas proshns Sherlock Hodimeis . . . prineisite nii nekaj, da bom pil!« »Da bi pil.i?« »Da,, uimiiraiin od žeje v tej vražji vTGčici.« »Sevcd'a! Takoj!« Tüpail je za dvema a.li tremi stekle- nicami, nenadoma zapaizil zai\'oj toba- ka1, pr.ižgal pipo in. menadoiina od§e,l, kako]1 da ne bi bil čul prijateljevo proänje, miediteim ko jie njeigoy stari tovai'iß zas'tionij prosil z ocm/i za nedo- segljivi koizai'eic vode. * * * »G oisp od De:s t'aingo!« Sluiga je premeril od nog do glaive možai, ki niu je ravnokair odprl a Tata kraisnega pasilapja, ki je stalo na vo- gailu trga Mafe'luerbes in ulico Mont- ch'anin. Odgovoril je pri poiglethi na miaLega, sJabo obriteiga, sivolasega mo- ža, katereiga c.rna suiknja očlAi.dino že | dolgo ni videla krtaice in kaiteroga telo je moralo biti ze po nia,ra.Ai zanejiiaiir jieim, ,s preizrl'jdvim gla,somi: »Gasped Bestamige je tu, pa tudii ne. To je odvivsno vd okolnri'ii. Ali' ima tnorda gowpod posetnica?« Gospod ni imel paseitmi.ee, imel pa je neko priporočilno pisimo itn to je moral slii'ga izrociiti gaspodu Dost a n- geu. Omieaijeini: gasipoid Das^amge je od- redil. naij se olLviiskoix-'ailca privede k njeniu. Novodosleica je S'luga p-eljal v oJcroglo S'obo, ki je zavizemala skora j polovico pr.i.ÜK'ja. Ob stra'meih te .sobe so static 0'inaire polne kimjig. JStavbenik je vpraisail: :>Vi. stö gospod Stickniraimn?« »Da, gasped!« »Moj oseibni tiajnik me jo obviesbii, dn je bola,n in, da \a,s'pošiijlj,a k meni, da izgotovite glavimi sieznam kmjigi, ka- terega je pod miorjiim vodlstvom začel se&tavljctitii. Predvisein gre tu za soanaan nemških knjig. Ali se razuniete na ta posel?« »Da, gosipod. V takih zadowuh sem preicej izvežban«, je odgovaril Stick- mann s cisito niemiskii'm nmgla&oai. (Dalje orih.) JSiran 2. »NOVA DOBA< V V 18 naši državi. Rusija zahteva, da morn Avstrija Bol'o Kuna. izpiii'sitiiti in ga cxl- privi'ti v Rusiijio mazaj. Mestno gledališče. Čelriek, dnie 3. miaja ob 8. uri zvečer: »DogodivŠčine vrlega vojaka Si-ejka vsvetovni vojnU. 25% zinižane ceuie. N edel ja, thw 0. nuajia otb 4. uri popol- dne: »Dogodivscinc vrlegu vojuku Svejka v svetovni vojni«. 25% zni- žane cene. Da si more prav vsak oigledtaiti1 vele- zaba:vno saitiro na sivetovmo vojino »Švejk«, ki je inieda v saboho in v n«- deiljo v razprodanern glodalisču vdi- kaihsiki uspeJi, se vnši"ta v četrtek in v 11 edel jo še dve pred's'tavi im siter pri znižaniih cenaih. Upaimo, da botudi to- krat gl-edailiwce raaprodamo. O D O L je najbolj koncentrirana voda za usta na svetu, nekoiiko kapljic zadošča. O D 0 L je zato štedljiv. ODOL je zato poceni ODOL se dobiva v vseh kkarnah, drogerijali, parfumcrijah in brivnicah. Celjske vesti. c Sprejeut cehoslowi&kih železničar- jev v Celju se je razvil v lepo, /,a naše majibuo me.sit'O veliko ma'nil'estacijo. Ko je dosipel ab tri oetrt na »eisit posebni vlak z okroglo stot'ino čeških izletni- kav, jiiih je pozdravljala na peranu in na. tiirih veicstiaglaiva mmiožica z robci in klici. V knan.u celjske mestoe obcine je pozdraiviL Čeihe župan g. dr. Gorican, v imen'U celjistkilh tovarišev pasta jena- celniik g. Ja;khl in v i'meinu celjskega so- kolsitva g. dr. Milko Hrašoivec. Od.go- varjala sitia v hnenu (lühav železniški raivnatelj Nedosiiiisiky in predsednik diništivia čelnosl ova skill zelten icarjev Beri'fih Novak. G. di'roktor Nedoisimsiky je posebej povdarjal, dia, je Ivor Mo Ol/jie v avMirijs'ki dobi jed.no od naijibolj ob- t-utljiivi'h točk v bojiu proiti naisiiilnernu Neimst'vu in da inora biti naše vesel'je in zadosčenje tern vecjie, ker swio si mogli ta prekraisein košoeik si oroin.sk o ¦/A*mIje/obdržati. Neizprosmi vlakovodja je po kra.tkem posit aniku s'ilil k odihodu. Z odhajaijiocetga vlaka so .se poslavljale Rloven.ske in drzaiv.no zaistaixice. ,s kolo- dvora so pa po'zdravljiale rutice in kl'O^- buki. Celjiani iskreno želiimo dira.gi'ni ®lovamsiki.ni gostorn, da čirn lepae prežit- ve svoiji odmor na 'naisdh tLeb! c Sad'mrsJd dan v Celjn. V nov- sem casiu .se pri n-a« vSiadj.a:rst:vo na.zvija ( zelo vesel'O. Noibena lelo sie ni jwsadilo toliko sadnih dxeves. kakor letos. Vsi naši drmTesniicairjii, in tell i'miaimx) žp procej, so papradali. ^'«e svoje zalogc i.n iailiko bi bili spravili in^d Ijudi se nmo- gto vec blagta, siaimio da bi ga; bili imeli. Ze se drövesica siplošno sadijo pirairil- neje in ski'bneje, že si» starejsa droveis>- cs.\ prLdlno čisitijio in ©nojiiijo. Tudi se ž-p zelo upošteva i'zbira za.reft p.riporočlji- vih sadnih vrst. Zanimafnje za sad.jnv.r- Bivo naraišča visepavi&odi v naši d'O'mo- vini in to zanimainje naim je razvweljiv porok za boljiso goispodarÄfco bodo'c- nost. Da se je pa, sadjarstvo, ta lepa in (lobiißkainosina panaga knietiijistva,, zače- lo pri nas raz-vijiati tak'o veselo, to je poivzroeilo paič naiše Sadjar.^ko i.n -vrt- n.ar.sko drustvo, kä deluje sole osem let mio:l iMiriii, pa se vcridar že ponaši s tako lepimi usipehi. Tz praiv Mkrannnirh zaicet'kov sh? j*e nazvilo v iii(s>gočno orga- nizacijo, ki steje daneis že naid 7000 (¦•kino-v! V vsakem \;aznejäein kra.ju iina to društvo že .s\'oje poidruanice in tiVa j)üda'iizpni(c jie v Slovemiji ;nad 130. Driu ät'vo izdaje mesečn.0 izvrstno urejewui list »Saidjar in. vrtnar«. kateri list se je prav zelo prilj.ubil in .si odipi'l pet v l>renin.ogio silov'ön.siko bi«o. Te xlriistvenp j)odruižmice so že priredilo nešteto prav dabro obiskavaTiih sliodov, na katerih se po priznamih sitrokovnjakih navdu- suje in poii'cuje v siadijarsl\'U. V nedeljo 6. riKiijia bod'emo inieli priliko pozdra- viiti vrle 'naše s-adjiairjo v Ce/lju. <• Clasbemi Mailed v Celju piriiredi v siob-oto, (hie 12. maija v veli.ki dA'omni Cd.j«keiga diama voikalui kentert sxe- tcvino ¦zinain.ibi »Donskilo kozakov« pod vodwtvoini dii'iigenia- N. Kostrjiukiova. Po Vfiem sa-ietu je ta odliicni pt'.vski zhov •man pad iinenoim »Platov« in ga sve- Icivma kritiika. jxriste'va. med prve in na.i- odliaieji^e piew^ke zbore siveta, Opozar- jianno na to priredii'tev že danes. Slopes ppveev naimi ja.niici za n'ajvisji ivntef(ni- ski nižilak.. e Vse jarno proslarljeuje prvega nui- ja- je vlada prepovieidailn za celo dr- žavo. S tern n.o. bode nikonvur pcina.tvn- no. Nevolje vn revisemie mw] navslim dr- ! lav.stvoni se s tern nc borle spravil^ s sv.eta. par pa w bode ushiarilo- no^-n ne- zad.ovolis'tivo. N>: itrain.fi lwnister dr. Ko- rmec bi si laihiko to modlerneffa politi'ka novredno sarfmailnerijo priliranH. o Premijcra dr. Novačanovpf/a »Her- rn ana ccljskcga« se vrsi v Ljubl'jiani v nedeljo (i. miajnika, Žeicti bi bilo, da bi so te prpimiijere udtelezilo t"di nekaj Celjanov in Ceiljank. E^pntiielne želje ^•kfl'p ,s^drwn.v se naj' do jutri o.poldan siporore orl.v. katnd. ff. Iv. ^fom/iirbarjn \r pisarni g. dr. Kalana, | c Obsojcna »Cillier Zeitung«. Ured- nik »Ci-lliier Z^itumgi« g. SckaupT }e bil obsojen na denarnio in na za porno ka- zen, ker je očitel v sivojiem li'stu šolske- niii iipraivitie.lj;u v Koprivniku ma Ko- eev.skein. da je »zagrizen. dem:okrat« in da j,e k«ot tak nvrstil v sloven ski razred lainiošnjie sole take otiroke. ki znajo sa- mo koee.vaivki. c Kratek upon/in iniajo pri »Sloven- en«. Ko je ».HHto« küJislatiralo, da od zasilnib silaniovaiij, ki jiib mesto adap- tira >|)i'i Kroni« in v stari grni'iiazij'i. javnas't no bade nun ago iniola, ker jdb bodio zaiSi?dle slra.nke, ki jih goni. »Ljud- ska piasojilnica!« iz bi'vsib nietstnih his na Kralja Petra cesti, .Rj »Slovenec« in. povrli že prof. Ccsitin.ik robaiiutil v mostnem. s'vel.u. a piše dobes-edno: »Da. pa ne bi bilo Iroba na ce-slo onirn. ki »c? mürajio umakniti grad'nji nove bišc na Kralja Petra cesli i,n da prc— skr.bi stain;ovia.nja o.nlin, ki bi prisü \-.s led n OA'Oga sit an ov am. jisfk eŠvejkii'< v celjskein mestn.em glcdailisc'ii mim.ulo »obotCf smo mio.rali radi ponnan.jikanjia prosit or« od- l'OZiti na srci:l.o. ©Mefoe iz sukna Din 448, 560, h40, iz kamgarna D;n „720, 840, 990, hiače iz sukna Din %, 140, 180, iz bombaž - tkanine Din 62, 73, 90, površnik Din 640, 780, 960, faiuovske perilne obleke Din 62. 72, 82, vsnka nadaljiv-t velilv'ost Din S več, iz sukna Din 100, 120, 140, veiikost 8 Din več, š'a- jersko hlače Din 4'.'. in 64, vsika veHkost» Din \'eč, St^jerski suknjič iz platna D;n 60, iz sukna Din 105, kakor tudi vsakovrstno perilo izdeiuje v lastnih delavnicahin prodajn stmo v dobri in solidni kva- liteti industrija perila in konfekcije H. Slenncckl, Cclj«. OK:ejtc si izložbe in ogromno zalogo. Nakup nepiisiljen. „Sv. FraučiSek Asiški'\ (K uprizorltvi velefilma v Mestnem kinu od 3. do 7. maja). V s e b j na: V srednjiem. voku je bila Italija raz- deljena v pokrajine in mesta, ki so se med .seboj borila.. Sovraštvo je vladalo zlasti med inestima Assisi in Perugia. . Dočiini je Perugia priznavala vrhovno oblast nemiskega cesarja Henrika VI., sina FrideriJca Bairbarosse, se je Assisi ternu odlociio protivil. V bogatem in veselem1 Assisiju jo živel mladi Fran- čišek, sin bogutega tkalca Pietra di Bcrnardone. Zaradi Framčiškovega bre.zbozn.ega življieinja je prižlo v o6e- tovi hisi ponovno do prepirov. V Assüisiju je obstojala stranka plemičev, udajiili cesarju, pod »vodlstvom grofa Favorina Scifijia., kojega okrutni nc- cak grof Sassoroso, znaii p'od imonoin »Volk«, je bil duša te stranke. Gesarski vikar Konrad pl. Lutzen je zaihteval izročitev kljiueev niüsta Assdsija. Plemiči so glasovali za to, da se preda nuesto oesarju, dočim se je prebivalst'ViO (tem,"u odJoQio uprlo. Sassioroso je nato naščiival prebivalce Perugie, ki &o navaliiii na njegovo roj'Stiao mesto. Po ljiuti borbi se je nioralo inesto Assisi koiicno udati. Ob tej priliiki je bil tudi Frainčišok ujet. Ko .se je Fraaiciäek vrnil iz ujot- ništva, se je podal na kriižairsko vojno. V prvem pirenoeLšču pa za<čuje nena- j doima glas iz neba, ki mu pravi, iLaj j ne služi Gospodu z iiuecein, n.ogo z ! Ij-ubeznijo. Frančišok se vrne v Assisi, kjer so ga sprejieli z zasmehovanjem in psovkamii. Zatekel se je v corkvico sv. Daimijana, kjer imu je naročil Kristus na križu: »Pojdii, Frančišek, in popravi niojo cerkev, ki se ruši!« Frameisek je razumel Kristovo naro- čilo dobesedno in je prodal očetovo blago, da nabavi denar za popravilo cerkvioe sv. Damijana. Ko je njegov oče to zvedel, ga je naznaaiil žkofu Gvidonu, Na sod'kscu se je Frawcisek odrekel vseniu posvetnemu, oblekel je skromiTO ha'lje im zaoel živeti v poniž- nosti. Z milodari je ilopraivil cerkvico sv. Dajmiija.ua rn kapelico sv. Porci- j^nkule. Glas o Frančiškovi svetositi. je privabil k aijenuu ninozioo ljudi, ki mu jie sleilila. Tudi Favor hi ova sta- rejša beerka Klara je ^ledila Fran- ciskovemu vzigledu im powtala uleine- Ijiteljioa reda Klarisinj. Ko je zbral Fi'ancilsek okoli sebe 12 bratov, se je naipotil ž njinii v Riin, da izprosi pri svetein -ocetu potrdilQ svojega reda. Paii>eiž Inooenc III. F po prvotnem obotaAliaiiiju potrdit frančiškianski red. Ko se je Fraiiicie-ok vrnil v Aissisi, je naidaljeval svoje svo-to delo. Lj'Ubiili in posluisalii so ga ljudjo ki tudi ptiice. Bogaü tngovec Laindo je sklenil raiz- deliti vse svoje imetje med siromake. ! Njegova ljubica Mirjarn. ki je blepela I po La/ndovem denarju, je skrivaj lju- , bila Sa&sorosa. Sporaziinmo ž njini | je oropala Landia in pobegnila z bla- \ gom y Le»v.anto. Medpotoma so napadii ! njeno ladjo lworski razbojniki iai pro- ¦ daii Mir jam kot s'iiznjo v jutrovo de- | želo. Sassoroso je ze od prej sovražil FrM.airiborsk! d'vor« y Mariboru s\x>jo šiirso wejo, ka;- tere se je udeležilo 35 delegatov. Seji je predwedcival zvezni na;celnik g. Oset. Zbornico T. 0. I. je zast.oj)al zborn.ieni lajnik g. Žagar, UdTuženje hrviuhskib gcistiJnicaTjiev pa tajmik g. Oalojičič. Iz püi'G'iiila naicels'bva in tajni.štva, ki stn. jih licdala naeeilniik g. Oset in tajnik g. Koniac. posmiCMnamiO inleaizi.\in-o in. iis])pvsno delovanje zveze v zadevi cblastaiili doklad, toi-ilicov stojeeim go- stciu. nia I>r i zad.e.vian jäh zagrebäkega Udruženja za odpraiV'O krivic, ki se god.ijo gos'til- nicarjein iiz precan.-iki'li kra.iev. V ta nann>en je skli'calo zai.uretbško Udružeinj'..» za. 3. nie ja 4. 1. proiteist'ni kon.gr es. 0 prizado\'anjiih zbornice TOI v z-aščito t'üstilni'carsskiih interesov jie porocal ob- širno /jboraieni tajiiiiik g. Žaigar. V ob- širiH) d.icsba:to gledc raznüli kriiviic. ki se god.ijo precamskiin ¦ga.sitiln.ičarjipm! so posegaii tudi gg. Berliie, Cajnkci. Škos, Ivoizman, Hole. Perc. Berna.rdi in Slo- vjinc'0. kctticri »o toplo pripoi-s V:1; :-'n: \>i:<~:\r. \v:lr':tr/.\:u sloven skill. ^> : ¦•- jl-\ na in'i'pt'av.lj-ijurem se piLtL'.sUiciu kongras'ii, ki se bo vršil 3. miaja t. 1. v Zagrcbii. da izra-zijo sviojio nevoljo pro- ti on,im cimitoljieni'. kaiteri nala,gajo rav- oo preCHiU'S'kim gositilnioarjeni tako ne- ¦znosne dajatve,. € Celjxka inexfna knjižnica je raz- ])osiodi!r.i mie.veca aprila 1.450 knjiig. c Celjski ncmskuüirji mečejo Slo- venee na eealo. Od wah strani se slisi'jo pritc-žbe. dd nemiski hdŠni g.ospodarj: HKji-ejo br.ez po\'cda .slovenske s'/anri- valce na cesto. Ba bodem© mogli U-ke nduskularskf okpi«t.iie-/e po.sla\!ti. jav- no na sramotni oder, prosimio vse pri- zadet« za natanene episo >voiih shica- jov. j ^ c Obciii zbor krajevne or(jsmizacije SDS v 5/. Pelrn v S. d. Vceraj popol- lI ho se jie vršH pri Savršniku v Št. Pe- j tru izvanredno dobro obisikan obrni j '/hor kraijevme organiftadje SDS. Po- j Ütrcno porocilo je podail g. Drago Žaib- kar. V tej-le mali šentipeierski Müliiki ! »e vendar naBi sonniišljiemiki zelo dobro ; drzi'jo. K-raijeviLciiiiu odboru nacel'uje g. ! Ivan Srehotnijak. j c Oprava vizuma med Juftoslavijn | in Auslrijo? Dunajski listi porocaj'o. i da se vrse med niaso diraavo in Avstri- jo pogajanja za odpravo viizuma. Ta. pogajanja dai pra.v ugodno potekajo im je pricakavaiti se ta lmesec (?) od- pravo. — Vizuni inna, kakor je zmi'ii.o, \- prvi vrsti fi'sikalicen nam-en, on nosi naimrec državi visoke dohod'ke. Kei1 ni verjetno, da bi se držaiva tern doihod- kom oxirokla, bodo skoraji sdgurno zvi- sa« e taikse za potne liste. ^ e Poosireno kletarsko nadzornishw. Kons ereil ca viii'agradnikov in vinskih trgpvicev v Beogradu, ki se je vrsila te dn-i. jie stavila zahte^iq, naj sie zo]>et uvede rednio kletarsko nadzornkštvo in S'e maij i-stega poveri oiJilastni'm odbo- rcm. Na§i cblaisitnd pwlainci bi dobro slorili, ako bi twdi oni to zadevo ,spro- zi'li i:n iDos])eiseA'aili. c /. majnisk! izlef priredi 'Edinost« na Ansiki vrh. Zbiralüsce ob retrt na 4. uro zjutrai na Kapuc. mostu. Izlet se vm-l-e o lepem vreiiTenu. c Prosnje za podpore i-z mestnega prornčuna sie moi'ajo v sniiislu siklepa mesvtnega obcinsikegia sveta vložiti pri mestnetm maigiisttratai visako leto do 1.5. septemibra. ..J' • - I f) »NOVA DOB A« StrHri K c Promenadna pot. Mes>tni .stevbni urad poroča, da je krodit za pasipanje proinenadne poti na le.vem, br.egu Sa- vinjc že zda.vmaj dovoljien, dielo pa s>e bode izvršilo so le masoca rnaja, ker so je bilo d.oslej bati paplav, ki bi navicize- ni gramioz zcpet odnesle. c Nesreča vsled avtoinobila. Neki avlo je pu'YO.zi'1 posestnika Martina Tanška iz Miarijaigrad'ca pri Laskem. Spravili wo ga v cedjsko bolnišnrco. c (Imrl je v Broznai pri Vitanju gosp. Jožef Mocnik, jeden naive» posest- nikov v lamosnji okolici. l:radni dan gbornice za irgovmo, ¦obrt in indmtrijjo v Ljubljam za Celje in Ccljsko okolico. Greinij trgovcev Ce- lje na'znanja v-seati go^podarskim kro- g.oim v meM.il Celj.e in njegovi bli'znji in •daljši okolici, da u radii jo rose rent zbornice v torek, due /. maja I. I. ad 8. do 12. ure prcdpoldne v ruivnaleUski sobi Pr.evozne driržbe d. d. v CeJj,«, Sa- vinj-ko nabrežje St. 7. Stranke,, ki želo kako pojasnUo ali wvet v zadevah, k-ato- re zastopa zbornka, se vl.jud.nio vabijo, da so pri n.jem v (lnlr/-enotovine in dvoje zonsk'i'h steziiiikov. c Kaki so rjosltizki v Kanmli. Urad- no se p or oca, da. laitoko račtinajo kme- ti'jski delaivci v Kanadi na 1-etini za- sluižek (xl 250 do 301) dolarjev poleg stroškov za hrain.o in stanovanje. V ziinskib mewecih od oktobra do marc a >se ni'&serno no zaisluži preko 10 dolar- jiev, v aprilu in maj-u pa se zasluži do 25 dolarjev. kasmeje do 75 dolairjev. Izseljcmci v Kanadi naj se obračajo na nais konziilat v Montreal u ali na konzularno zasilopnistvo v Winniix^u. v, (Juir/i'i j(> v col.iK.ki bolnisniri 29. aiprila ZaiUvr Ana. žona strojnikiji v to- varni za kopila v Loki pri Žusniu. c Loferija Jugoshwcmke Muiicc oib- .segia GOO razniih e ociivid-nio baJi prehiudei?a poraza, pa so se prcst'ovol'j.no odpovedali tek- mi. Po praf\-iliii jie torej simaitrati, da so Atletiki izgubili i'Lro v korist inaxi'bor- skeg,a prvaka v razmerju 3 : 0. Ker pa taka odpovji'd prvonstvän.e tekine ni v sikladu z nogJonneit-niiriiL praivili, bo o po- st opanjiu AMotiikov še raizi>ravljia.l ka- zenski adbar lju.blja,nskeffa no©omet>ne- gct) podsai\'eza,. c »Prijazcn« gout. V ncMio, dne 29. aprila zv^Vr jo hi I v neki ffostilni na liregu airetiran. 3»-l<»bni delav-ec Franc Leskovseik! to. Za.grada. ker ni plaral zapilka ter v pi^imosti razjfrajal in. po- lomil kljiii-ko na vraiti'h v »astilnd. Las- kovsck jo žo prej, raiz^rajail v noki dru- gi gias-ti'lni in nanllogw-al gaste. Ko pa so polali po stražnika, jo je pcqiihal v dru'tfo gasti'lna, kjer so ga kont-no pri jo] i. c Nora cerljursko ohrt je ctvoril Prod grofijo hi. 10 čevUarski niojsiter e. Anton. Zomlič. k^k Norego ali z motor.nimi po^onani. Nadalje j-e v me- tswiih juliju im aviguslu prepoveJama v navedeiiih ulica.h vožnja z m<ütorni.ini kolesii, bodisi s pri'klopnikoin ali brez öjciga. Ta prepov-od s-e ne tiro onili to- yorrj-iiiii VOlZ -m avit'oinobilov, ki dovaža- ]o, odin-as.no oslvaeajo kiaiterikoli mate- riJal Probivaioem in obratom ol) na- viuleniili ccwta-h ali ce so voziila tain hiranjena. Motociklisti morajo vodMi svfoja voizila po prepox'odiain.i'h ooMah peš. Glavni 'trg je ob delaivnikih nxxl 7. in 11. nro l-pr ob nMeljab" in praz,- nikih niecl 7. in 10. nro za proinet za vozove, avtomotbile, avtokol-esa in kol-e- sa zaprt. Po navedeni.'h cestiaih j« tudi prepoveda.no goniiti kakränokol.i živi- no, izvzemiii kon.;e. 6e gredo v doim.;vt'i hlev ali i:z nj'Oga.. •¦— Pmcilno hi bilo, da In mestna občina to odredbo pri vhodn v prepovedane uUce zelo vidno označiJa. S torn hi se vistij d-ehio onie- jili verni konili'kli nrecl strazniki in vc/zniki v Oljn. PRED \0.1 NO je nri nas vsaka go- spadinja kuitala rze.no knvo bodisi sanio ali kot pridafek. Danes jo lah- ko zopet uporahlja, ker dobi v vsaki trgovini pravo Žika v rdečih zavitkih. | ki nudi po izjavi zdravnikov najpri- \ mernejsi zajutrek za. otroke in odra- sle. Mestni kino. Pondeljek 30. aprila. twek 1. in s-nidrt 2. maja: »Majske sa~ nje«. Nepopiisno k'P film v scdmi'b d-o- jajnjiib o Henii, ljubezni, pasimi im v.'in.u. V gla.vmih vlogaih Xenia Desni, Ja>ck Trevior, Hams Braiusewetter in Herman Pi.('ha. Najilopsi film za 1. mad! — Od ceti'lika 3. maja daJje: »Sv. Francises,- Asixki«. 'Momiimicnlal»!! velelilm,. ki da- leko prekaža »Ben Hurja«! Kino (kd)erje. Pondieljek 30. aprila: Veličarttma. i>onniors!ka dira'ina v (\ de- »U 9 Weddigen« (»Usoda junaka.«). jaiijiiilv. V gla.vnih vlogah Ca.rl di> Vogt, Enisit Hoi'smaaiin,, Hella Moja, Fred Sohn in HamvS MreTendtorf. Največjia mornar«ika Iragivl-ija \' fihnii. —-. Toi'[>k 1. in .Simla. 2. nmija;: »Veliki defeklirski droboj«. ye.nzacij'onai'ni d-ogodiki v sed- niih diejajijili iz življ*?nju znancga do- tektiva Harry WUa. Harry Mill kontra Sherlock Holmes'! g Razijlas. Kor je prcvwla pasle aigrarnih operacij oblaistma samoiipra^ va, sebo vršil počenši s 3. liKijem t. 1. — do preselitvo tirada v Maribor — uradni da,n koanisarja za agrarne ope- ra^Ljo v inariboi'ski ol:>lasti vsak prvi retrtHc v riK'socu od 10. do 13. ure v palači njaiibort'kega ablastnegn odJio- ia v Vraizovi u\Un štev. 5. soba &tev. 24. I. nadslTopjc. Kadar je prvi če- t'i-iL'k v nifsocii j>raizini.k, se vmi uradüii dan pri.hodnji eet.rteJt. Čadno predaedstvo VITT. Ijiibljan- skega vele-sejinra j.e prcvzcl minister tr- govine in i.nduistrije g. dr. M. Spaho, ki bo pred'videno tudi asebm» pr-^,' sitivoval otvoritvi dne 2, junija. Hmclj. //. porotilo Ilmeljamkcna druisiyu za Slorenijo o slanju luneljskih misador. Žalec v Smnnjski dolini, due 28. aprila 1928. Pri naijpri^tnejšem aprüskem vrenie- nu lia.pireduj'L'.io kulturna dela. v b.inelj- s-küi nasaidih le potnalonui — posebno pa powtavlj.anje drogiov, gnoijienje, zati- ranjie jjlevd'a in raliljanje zeinilje. IVlrnulega let a so se komcem inešeoa» aprila in zncetkoma maja ze po 1 ni dcl:ge trte i>riviozovale drogani, aziro- ma naipelje\ale k zicarn — l#tas so pa trte komaji priihi-tele na. dam. Slam a dine 20. t. in. j'iun ni p-rij,al«i. Stanovitn'O le- peg'a in txyptega vrenwiia si želijo vsi fimoljarji. in «plah kmetoval'ci. Hmeljiska trgavina kaže -nekaj zani- manja za pr^dkupovanjio in no broz- nspesno. Zaloga \,s(.'igi] himelja v Sloveniji zne- «e pribliKno 3(!00 stariih, stotov in sicov noknj ^»'.ifv -oildinga najfhiej.se ka;ko- vosti. Dnislreno wdstvo. Krizji v cevijarski obrti. i V »Trgtovskern listu« z dne 2(>. a pri- i la je napiisal amaini nalš gospodarski \ strakovuijak g. iTsaiii Mohoric prezani- ' iniv claneik o kri'zi v cevljarski obrti. Pisatel.) izMaja, da so se v zadnji'h d'veh lc-tiii raz:ni'ere v cw-liiarski obrti izvan- redno poshvbšalc. Nastala j»e kriza, iz ; k at ere iiščejo iJri'zadeLi dosleg zanian ! izhoda. Cevljarske zadruge .<*o priredile | v ziadnjiem čaisai več sesbainkav, na ka- j terih s'O razmotrivale nastali položaj • in sprpj<"le.ri\sioliK:ije, ki so bile pos'amc | vJadi. I'lM^lvsem .se v teh resolui-ijah obracajK) proti nvozu incizeinAkih čev- ljcv. S posebiK) veliko skrbjio gledajo : na trgc-wko })o.gudljo s (>šk(\4avaška . ki se hna let ess sklcmiti. da so tie bi Po- | skosilQvaiski t'ovljarski hidu.stri.ji d:alo ; popusitov na uivozni ca'rini na tVievlj.e in j s tern cifcnyziive cewke inidusitrijc na na- | kirn tržiisču že bolj pcxkiOalo. Tod a mo- j ranvo si biti na ja.swein, da for si ran ( iivcz ceskoslovaskili t-e^'lj-ev v natio kra- ljevino ni edi.ni vzrok dianašn^e kri'ze. V naslddiijeni hiot-wno na\es)ti luikalere ¦ driige ¦maniiCJJtc1, ki igrajo v .naši čev- ! 1 jar ski ^iroki pri sivlairnjii krizi važno \ logo in ki nazinacuje jo snier, v kateri ! b ibilo ireUi iskaii odponiočii. | Če razmiotriivamo vprašanje z ažjo1- | ga, čisto slovenskega stalisca, moranio j na'jprej ugot-ov.iti, da je števito oevljar- | nkili cibratov v Slovieniji, nc- vpostevnje , pri. tern velika. induisitrijsik/a i">odjetja | ("cvljars-ke stroktN takio veliko. da Slo- : venija saina nfe more niti v času pol'no kanjunkturt nudili cevljarjem zadost- ; ne zapGS'knasti. Po zadnjem zJ>ornic- nein štetjiu iz leta 1926 žtejemo v ljuib- j Ijansiki in mariborski oblaMi skupno 3300 cevljaTski.li tvrdk ter pripade to- j rej že na 380 |>rcil>ivalcev ena eevljar- ! sika tvixlka. | iYajniot'jieje je stcvilo cevljarsikih obrat'ov v Prekirn.wrju, k-jer j;ih žteje srez Mur.ska Sobota 242. Dolnja Leu- , dava pa 188 tvrdk. Na driigein inestu ! jo ljubljanska okolica s 155 cevljarski- j mi. niioijsitri, naio daveni okraj Tržič s 1.53, davcrii okraij Celje okolioa s 115., Ljubljana ineM'o 130, daivčni okraj Kranj 101 in lUidovljica 100. Naj- inaiiijiše je šltfvilo eeviljarjicw v žužem.-. berskeni okraju, kjer jih «tejenio samo 9 in v treibnj.skwin 12 moj«trov. V pri- me ri s st'cviliam i)irebivaLs'tva je relativ- iio na.jnieiigodnejše ra'zm-erie v Ptuju. kjer pripade že na 178 prd>ivalcev en uGivljarsiki rnojster. Toda ne glede na to, da je ta stroika že prenaipolinjena, si še vi\l n o r a'zi ner oi na na j'vecj i o dsbot ek obrlniškega narawcaja i^zbiira has čev- -'jarsk.0 sir ok o ža svoj i>oldi.c. Po s>t«r- üsliki TOI zbo-rriiice jie priraistlo v toku ^adnjiJi pet-iiii let 8(X) n/ovih cevljar.skih <;brafov v Sloveniji i;n sicer je znaSalo •Hteviilo noivih prij,av leta J923 321 obmtcv. ; leta 1924 259 obratov. ! leta 1925 31)4 obrati, letsu 192() 314 ohra*av. leta 1927 283 obra'tov«. Ker je bi'lo v istein ca.su wslod smrti ali cpustitve obratov re^iytriranih 081 cdjav, anasa povpTeon.i letni prirastek 1-60 novih čevljarsikiih obratov ali 5% &ed an¦ jega ston .ia.. Ako bi bilo domače tržišce napram iinioaematvu popolnoirna zaprto, mogel bi znaten del n-asih Ot?ivljiars>kii.h obralov izdelovati eevlje na zaiogo za prodajio VI pokrajiinaih izven Slovenije. Tcda ker je domače tržišče glede labkJh mestra-h injQSkiih cevljev in žen.«kili čevljev na- pra'm inozemistvu le deloma zasčiteno, no iniorejo eevljarski oibrati.. ki dekijo na l'oko iiii ki morajo nakupovati svoje potrebščine #ri trgovcih, konkurirati ii-".])esiuj niti z damia.čo cevl.jai\skio «ndu- s-trijo.. vše manji pa z imozem^ko, ki je izvedla v zadnjem casu velikamsko rar t'ijonalizaeijo obrata. Poinisliti mora- M i L. i* nuo tüdi,, da v ,na;ši drža-vi le donra po- lovica pi-ebivals^tviai nasi cevlje, dočim inn a O'S'laJi del še ve'duio opanke in se \v polagoma uvaja v teh krajih čevelj, ker je kineciko preibivakstvo kaniservativn.a tudi glede ioJni'va.1 i liinoče uvide.ti pred>- n.osti solid.ne obutve naprani primitiiv^ nim opankanii. Razinerjte damaee pro- duikuije napram imoizeinskemn »vozu se vidi iz siledet'iih «tevilk: Me.sln.ih nnoaikili čevljev v tezi od tri L-elrt do V/< tog na par se je iwozilo v letu 1920 v naso državo 77.508 kg v vmlncsti 17.3 niidijiona diiKirjev. Od teg a je /maAal irvoz iz Če&koslovaške 51.038 kgi v vredinosti 11.0 milijona d.i- iičirjev, aili .skoro tri četrtine celokui^ riöga ii'voza. Mestniili zensikih čevljev ixi se je uvo- zilo v islem caisu iz iiiozennsha 52.385 kiilogra'imov v \rednositi 14.8 miilijona d'inarje.v, cd tega 32.942 kg iz Clesko- slova^-lve v vrednasti ca. 10 milijoinov diriarjrv. Cia.lantei'ijskiii oevljiov je bilo inipor- tiramih v >tej dobi 70«.9'10 kg v vred- nosti 2.6..0 mi'lijcma dinarjev, od tega 48.972 kg v vredncwti ca. 17 niilijonov dinar je v iz Coükoslcvaske. Ako k tomn priiitcjieni.o cstaie vr.ste ceA^jev, vklimo, da znafei vreidoi.oisit celokiipnega U'voza v jiaso kraljevmo 60 inilijonov dinaTJev in ako računamo, da nosi cevlje samo (i uiiiJijiCinciv iirebiA'ialcev ter da znaša. povipreion.fi oeiria za par 200 Dim, vidi- roo, clai pokrije import le eno dvajse- lino ])otrobe, ako račiinairiio paviprečno I par čevljev letne uporabe na gihvvo. (^irinska cbrenieniilev importa zna- h\ za cevljte, ki tehrtajo v paru 00 dkg, 44 Dki na par. Za 1 alike ženske čevlie, ki tchtajo v pairu 00 d:kg, pa znaisa ca- rina na par ca. 53 Di,n in za galante- rijske cevlje, ki ttifotajo v paru nianj ko! j)cl kilogrania, pa zyiasa carima 132 Din na 1 kg. Te vsole je reba ozn.aeiit:i kot !:ruto-earino in da dobimo eisto earin- sko zaščito, je treba odšteti od nje ca- rino na vse ixntreibsci'ne, ki. ji,h mora uvažali dotma'cc obrliništivo iz inozem- st'va. Carina na te potrebsciine pa zna- sa za 100 parov cwljev 1482 Din ali na 1 par ca. 15 Din. Ce pri tern irpo- števaino dejisitvo, da n-aisi ce^'ljaTJi ne narocajo tega bla.ga iz inozeniKtva di- rekt no, marvee, da krijojo svojo po- trebo skoro brez iizjeme pri trgovcih, polom nnoramo vzeti .najma'iij dvojiM) vs-oito. za katero so jim podražijo te pev trebšvine na.pram inozernwkim konku- rentCTn. Aiko i>a odsleienro od( sedafnje cari'ne v.soto 30 Din, se reducira cinta faktiena zaščita domacega dela za nio- ške meistne ciwlje na eno tretjino nomi- nelTie mozne canine, pri kateri je seve- da rokodelcu 'iiapram veleiindustTijalcu težko kankurriTaii. Mcraini'o upastevali. da znaša nvzMka stroškov mied strojiiim im roc nim delarn pri gornjem detlu 100 odstotkov, pri spodnjem pa ca. 63 od- P. n. oböinstvu vljudno naznanjam, da bodem s 1. majem otvoril manusakturno in modno trgovino. Prodajal bodem samo prvovrstno blago iz svetovne- znanih tovarn po najnižjih dnevnih cenah. Jamöim, da bode vsak z na- kupom v moji trgovini popolnoma zadovoljen in solidno pcstrežen. Za obilen obisk se najvljudneje priporoöam. Z odličnim spoštovanjem FRANC KOLBEZEN Celje, Prešernova ulica 3. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 48. V lasfgai palaei liaroiifirai item Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanie glavnke in rezerv nad Din 8,000.000'—. Sprejema hranilna vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne In posoiilne posBs. — Kupuja in prodaja devize in valute. Podrui3BinIcl5 Maribor, Šo.štanj •<"(ot'kov, pi'i. te.ni; pa. ronni almit no mo- re biti nikclar t.ako nicionalen kakor j- yih mesitilh. Pri torn pa rnorainio upo- števati dejsho, da cane ffinnijevih obu- val nazadii'jej'O ter jo pricaikovati za.to se as'ti'C'jiso krizo v cevijiarski obrti. Cevljarjeiin iva d-eželi, pasebno v onib krajih, kjier jo ta oibrl i.zrodiiio ra,zviti in zastcpana, bi bi'lo minoiffo pciima^a- no. aiko hi so zanijo rezerviral pri inn- ren del drzavaiiih doibav. Danos pa s(v ran sploih 11« upajo udeležiti liiciiaicij, kor je 'to zwizaii'O s pravelikimi stroški in ri'zikoni. To^a pa ni kri.v sa.mto zn- kon o državnein raicunovodlstvu, liiai'- voc' v nuncigo vcčji meri lokavowt orga- noiv, ki so pečajo z na.bavo materijala in ki porabljajo v?e niasooe trika da izi&ravajio rcehne interosenitc. Kriiza., v katero jo za«]ia naša eev- Ijarska obrt, ni saitvo prehaden pojav, niarveč so vsi raoimieniti, ki so jlo po- vzro'C'ili, tratiino^a značaja in zato bo tuba i'zdelaiti siishmiatiičen prograiin vn tcJČen inaičrt, kako naj so loci nawtali položaj. Razsirjajte „Novo Dobo44! Proda se elegantna jedilna soba. Vprai^a se v upravi lista. Lepo mebloycins soba z električno razsveüjavo, parketirana, separiran vhod ter event, z uporabo kuhinje, je takoj za o d d a t i. Vpraša se v Aškerčevi ul. 15/1, levo. Proda se posestvo v bližini Celja, obstoieče \z 3 oralov zemlje in hiSe za Din 40 000"—. Naslov v upravi lista. JP3?4Bp3t*icajtie so! *^W Vljudno opozarjam p. n. občin>tvo na svojo mesanjo in piodajalno vsakovrstnih rnesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sv< že volovsko rneso, piekajt'rie šunke kg po30 Din in raznovrstne svcžc klobase. 34 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 SpecijaHteta blaga 7ajamčcna ! Točim tudi več vrst domačlh vin. Vljudno se priporoča JC8IP QORENJAK» mesar in klobasičar, C E L J , Kralja Petra cesia. Gospodinje! uporabijajte za ČižČenje: pa*'2,;*ita5 linofiej«», pies hstnih taS, pohistvj», Sip ltd. santo „KOMET", tekoč! vosek ki je najizdatnej5a, rajcenejša in naj- boljša politura za 1.1a. ČišČenje ž nj;m je brez truda. Zahtevaite ga v trgo- vinah ali direktno pri Dra^.. >VIDARIČ, 12 Celje, Javno skladi^če. 4^ Izposadi&e »i elektifScni aparai ! 2 do 3 sobe. s kopalnico in pritiklinams i>če oženjen b.vnčni urüdnik brez otrok s 1. junijem ali preje. 3-2 UltfimAiff VL VS8'1 ru(^n'^ov 'n rfPjljiljf najboljše vrste stavlja nalceriej5e Firaneo Jos*, CeSje, Aleksandrova ul. 4 se da v najem IV2 orala veliko, frez 4000 sadežev, v bližini Celja, lansko leto nasajcjno, rodilo prvovrsten uspeh. Najemninski pogoj zelo ugodni. Prijave takoj, ker se za obdelovanje mudi. Nasiov v upravi lista. rRESELlTEV DEZHIKSRHE Ccnjcticmu obclnstvn sporodam, da som prcsolil dežnikarno iz gtavih prostorov Kruljji Potra ccstii št. 25 na Kralja Fstra czsta \\. 13« fiižn tyrdke PellB. 5'flporočain se /a nadaljuo naklonjenost. Solidna postreÄba. «Jos» TöTä»satJtm.jelk« Stranko sc prosljo, da pridejo po stare dcžnike, ki so bill ytrincseui v poiyravilo pred novim Ictoin, ker se bodo dcžniki sicer nizproduli. iz tovarne Edison Beil-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče -«His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tavarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo u g 0 d n i b obrokih pri Go» I Wmm, Oelje Za k»*eSB|