FOR
Freedom
AND
Justice
No. 48
Ameriška Domovina
h 'Ji T, i a
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, July 5, 1988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Ameriška križarka Vincennes sestrelila iransko civilno letalo — 290 potnikov našlo smrt — Iranski režim: Maščevali se bomo
WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo je ameriška križarka Vincennes, ki je opremljena z najsodobnejšimi radarskimi in drugimi napravami, sestrelila iransko potniško letalo tipa A-300 Airbus zahodnoevropske izdelave, na katerem je bilo po iranskih podatkih 290 potnikov in članov posadke. Do incidenta je prišlo sredi spopada med ladjo Vincennesom in iranskimi bojnimi čolni, ki so spopad pričeli, ko so začeli streljati na ameriški helikopter, nato pa se začeli približati Vincennesu. Ladja se je branila in v akciji baje potopila.dva bojna čolna.
Ko je spopad potekel, so radarske in druge elektronske naprave na Vincennesu zabeležile, da se ladji naglo približuje neidentificirano letalo, ki je vzletelo iz iranskega letališča Bandar Abbas. To letališče je hkrati civilno in vojaško letališče, na Vincennesu torej niso mogli potrditi, ali je letalo civilno ali vojaško. Poleg vsega, po podatkih Pentagona, je letalo letelo izven mednarodno priznanega prostora, namenjenega civilnim letalom, pilot letala pa ni odgovoril na Ponovna radijska svarila od Vincennesa, naj se identificira.
:	Poveljnik Vincennsea, kapitan Will C.
Rogers III., je bil pred težko izbiro. V omejenem prostoru Perzijskega zaliva je imel ko-,	niaj štiri do šest minut za odločitev, ali naj
f strelja na letalo, ki bi lahko bilo vojaško letalo tipa F-14, ali naj ne strelja. Letalo se je ;	naglo približalo Vincennesu in se je po ame-
1	riških podatkih celo začelo znižati višino nad
i niorjem, kar bi storilo letalo, ki bi imelo na-1	^cn Vincennesa napasti. Ako bi poveljnik
,	P-ogers še čakal, bi lahko njegovi ladji dole-
,	ista usoda kot tista, ki jo je doživela fre-
I	Stark v istih vodah julija lani. Takratni
i Poveljnik Starka ni reagiral pravočasno in je :	'raško letalo izstrelilo rakete Exocet, ki so
> Stark zadele. Malo je manjkalo, da se Stark ni potopila, ubitih pa je bilo 37 mornarjev.
»	Pod Časovnim pritiskom je Rogers odre-
dil napad na letalo. Vincennes je izstrelila dve raketi tipa Standard, od katerih je ena zadela letalo, ki je padlo v morje, pri tem pa so bili ubiti vsi potniki. Predsednik Reagan m vodilni kongresniki kot tudi oba predsedniška kandidata enotno pravijo, daje kapi-!an Rogers ukrepal pravilno, čeprav obžalu-da je bila storjena tragična napaka. Iz-lre Pa Rogers ni imel. Posebno demokratski P°htiki kritizirajo politiko Reaganove administracije na Perzijskem zalivu. Trdijo, da je a Politika nejasna, brezizhodna, in da jc ameriška vojska na tem območju v nemogo-’ čem Položaju.
Potniki na letalu, ki je letela na redni Pr°gi med Bandar Abbasom in državico Du-a>jem, so bili v veliki večini Iranci. Eden od Poiočil pa pravi> ja je t,jj0 mecj potniki tudi e aJ jugoslovanskih državljanov.
Preiskava se je pričela
Včeraj je Pentagon poslal na kraj inci-
l^n,a }z Washingtona skupina strokovnja k' ’maj° namen zbrati vse razpoložljivi
,	j	aii \ sk. i	v \
poralke 0 incidentu. Nato bo pripravljene bor10 za Predsednika Reagana. Kot kaže S|(£ u<^' v zveznem kongresu prišlo do prei re-V' Nekateri kongresniki se čudijo nam jn j. a Vincennes, ki ima najbolj sodobne -n rat' ludi najbolj drage — elektronski no,Ia:e- n' mogla razločevati med velikin
Pot n'	’	laziocevau inču veiiKii
ŠkirJ! 101 *etaioin in veliko manjšim voji
Srl
Sestrelitev civilnega letala bo gotovo vodila do celovitega pretehtanja dosedanje politike ZDA do Perzijskega zaliva oziroma do iransko-iranske vojne. Pod vprašaj bo prišla tudi politika spremljanja tankerjev in drugih civilnih ladij po Perzijskem zalivu. Izgleda, da bosta morala predsedniška kandidata George Bush in Michael Dukakis jasneje posredovati njuni stališči do te politike.
Hude politične posledice za ZDA
Iranski režim je odgovoril z ogorčenjem nad incidentom. Iranski diplomatski predstavniki vztrajajo pri stališču, da je bila sestrelitev letala premišljena, namerna akcija, ne pa napaka. To trditev smatrajo trezni analitiki po svetu za nesmisel, vsekakor pa računajo Iranci na naklonjenost svetovnega javnega mnenja. Ostri do incidenta so v ZSSR in v arabskih državah. Iranci pravijo, da se bodo maščevali za sestrelitev letala in napovedujejo totalno vojno zoper ZDA. Sam 87-letni ajatola Homeini je izjavil, daje pripravljen žrtvovati svoje »malenkostno« življenje v borbi zoper »satansko« Ameriko.
Poznavalci iranskih razmer menijo, da se bodo Iranci v njihovem maščevanju posluževali predvem terorističnih dejanj zoper ameriške objekte in državljane po svetu. Pri tem ni izključiti, da bi Iranci skušali prvič izvesti teroristično akcijo v ZDA samih. Ni pa pričakovati, da bi Iranci tvegali z neposrednim vojaškim napadom zoper ameriške mornariške sile, zbrane v vodaL. Perzijskega zaliva.
Ameriški predstavniki se niso odločili, ali bodo ZDA plačevali odškodnino družinam ubitih potnikov, čeprav mnogi politiki obeh strank to zagovarjajo.
— Kratke vesti —
Beograd, SFRJ — Današnji Wall Street Journal objavlja poročilo agencije AP, ki posreduje, da so cene v Jugoslaviji v mesecu juniju poskočile za 21 odstotkov, kar je dvignilo letno inflacijsko stopnjo na najvišjo raven doslej: 176 odstotkov. Poročilo AP se sklicuje na podatke, ki jih je objavila Tanjug. Za naglo rast inflacije v zadnjem mesecu je odgovoren stabilizacijski program, ki ga je uvedla Mikuličeva vlada pod močnim pritiskom tujih upnikov. Nadzor nad cenami mnogih predmetov široke porabe je bil ukinjen, sledile so podražitve, istočasno pa je program močno omejil možnost povišanj delavskih plač. V zadnjih tednih je prišlo do štrajka delavcev v beograjskem podjetju Zmaj. Več tisoč delavcev se je udeležilo pohoda po beograjskih ulicah od podjetja do zvezne skupščine. V Mariboru pa so štrajkali delavci velikega podjetja TAM. Današnji Wall Street Journal poroča še, da je trenutna vrednost dinarja napram dolarju padla na 2400 din za dolar. Torej v zadnjem mesecu je dinar izgubil dobro četrtino svoje vrednosti napram dolarju.
Ljubljana, Slov. — Zadnje vesti iz Slovenije — te so kakih 9 dni stare potijuje-jo, da so trije priprti Slovenci še vedno v vojaškem zaporu, kljub prizadevanjem mnogih krogov v Sloveniji, med njimi tudi nekaj partijskih, da bi se branili iz prostosti. Do novih aretacij pa ni prišlo.
Washington, D.C. — Pretekli teden je prišlo v ZDA skupino sovjetskih strokovnjakov, ki bodo preverili ameriško izpolnjevanje določil raketne pogodbe med ZDA in ZSSR. Skupina ameriških strokovnjakov se nahaja v ZSSR, seveda z istim namenom.
Iz Clevelanda in okolice
Svetovidski festival—
Ne pozabite, da bo letošnji svetovidski festival od 15. do 17. julija. Ta petek bo v A.D. izšla posebna 12-stranska priloga o festivalu, ki bo vsebovala vse podatke, poleg tega pa prinašala več zanimivih člankov o tej župniji, ki letos praznuje svojo 95-letnico.
Občni zbor MZA—
Misijonska Znamkarska Akcija sporoča, da bo v ponedeljek 11. junija sv. maša ob 7. uri zv. v cerkvi Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. Po maši bo sestanek združen z občnim zborom pod staro cerkvijo. Vsi sotrudniki in prijatelji misijonov lepo vabljeni!
Novi grobovi
Edward A. Glavan
V	soboto, 2. julija, je v bolnišnici The Altman v Cantonu, O., umrl 70 let stari Edward A. Glavan z 256 Laramie, Alliance, O., rojen v Clevelandu, zadnjih 31 let pa živeč v Alliapcu, mož Josephine, roj. Bartol, oče Joyce Graf (St. Michael’s, Md.), Rosemary Macri (Atlanta, Ga.), Annette Hall (Niantic, Conn.) in Mary Jane Bowman (Delaware, O.), sin Franka in Mary (r. Orazen) Glavan, 7-krat stari oče, brat Molly Bolan, Angele Slivenik, Williama in Josepha, član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz zavod Sharer-Sterling, 1014 S. Union Ave. v Alliancu, jutri, v sredo, v cerkev Regina Coeli v omenjenem mestu dop. ob 10., od tam na pokopališče Fairmont Memorial Park. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9.
Mary A. Saletel
Dne 2. julija je umrla Mary A. Saletel, rojena Kordish, vdova po Josephu J., sestra Ann Hayden, Rose Lesko in Josephine Glavan. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, 5. julija, v cerkev sv. Felicite dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš.
Katherine C. Belaj
V	sredo, 29. junija, je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 79 let stara Katherine C. Belaj, rojena Jovick, vdova po 1. 1949 umrlem Josephu, mati Lawrencea (pok.) in Allena (žena Angela, roj. Slogar), 6-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra že pok. Josephine Martich in Johna, od 1942 do 1968 lasto-vala in vodila Old Timers’ Cafe na E. 33 St. in St. Clair Ave., članica Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. Pogreb je bil 2. julija iz Grdino-vega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Roberta in
(dalje na str. 6)
Zopet na delu—
Po dvotedenskih počitnicah smo pri A.D. zopet na delu. Lastnik James Debevec in žena Madeline sta se srečno vrnila s prvega obiska v Evropi, naš hst bo pa redno izhajal vsak torek in petek, kot doslej.
Izreden sestanek—
Klub graduantov svetovid-ske šole vabi na izreden sestanek, ki bo ta četrtek zvečer ob 7h v šolskem avditoriju. Novi člani vedno dobrodošli.
MZA piknik—
To nedeljo bo na Slov. pristavi'piknik Misijonske Znam-karske Akcije, na katerega ste vljudno vabljeni. Ob 12. uri (opoldne) bo sv. maša, katero bo daroval č.g. Karol Wol-bang. Sledil bo piknik.
Avtobus za Baragove dneve—
Vsi, ki se zanimajo za potovanje z avtobusom na letošnje Baragove dneve, naj pokličejo za rezervacijo aii č.g. Victorja Tomca na 662-1480, ali go. Mary Lunder na 871-0927. Odhod avtobusa bo v soboto, 3. septembra, zjutraj.
Še en dar za Šmarjetno—
G. Silvester Grašič, Windsor, Ontario, Kanada, je po zaključku nabirke daroval u.s. $100 za pozidavo cerkvice na Šmarjetni gori pri Kranju, kar je bilo poslano na pristojno mesto. Iskrena hvala!
Zanimiv članek—
V	današnjem Cleveland Plain Dealerju boste našli zanimiv članek izpod peresa Williama Millerja o jugoslovanskem konzulu Ivu Vajglju, ki je naše mesto preteklo mesto zapustil, odhaja pa na novo dolžnost v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu z velepolaniškim činom, torej znatnim povišanjem. Že ta mesec pride novi konzul, 48-letni Matjaž Jančar, ki je bil med drugim nekaj časa tudi predsednik Slovenske izseljenske matice.
Sprejem za župana—
V	četrtek, 14. julija, bo sprejem za rojstni dan župana Georgea Voinovicha v prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Sprejem organizira narodnostna skupina za Voinovicha, pri kateri igrata veliko vlogo Tony Petkovšek in Alice Kuhar. Vstopnina (prispevek) je $10 na osebo. Za podrobnosti, kličite Tony’s Polka Village na 481-7512.
VREME
Sončno in vroče danes, z najvišjo temperaturo.okoli 93° F. Sončno in vroče tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 95° F. V četrtek zopet sončno z najvišjo temperaturo okoli 97° F.
AMERIŠKA DOMO VINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesečev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30,00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 48 Tuesday, July 5, 1988	13
Tudi slovenska Cerkev podprla demokratizacijo v Sloveniji
Zadeva aretiranih urednikov »Mladine« Janše in Tasiča ter pripadnika vojske Borštnerja še vedno zelo buri javnost v Sloveniji. Odpor zoper ravnanje vojaškega poveljstva pa poteka po demokratični poti, tj. brez nasilja. Število ti&tih, ki dajejo podporo Odboru za varstvo aretiranih raste vedno bolj in postaja že nekako široko ljudsko gibanje. Vojaško poveljstvo pa ostaja slej ko prej gluho.
K vsej zadevi seje oglasila tudi slovenska Cerkev; spregovoril je metropolit dr. Alojzij Šuštar in pa razne komisije. Nadškof Šuštarje v »Družini« objavil svoje stališče; takole piše: »Te aretacije so se zgodile v ozračju napetosti, nerazumevanj in neupravičenih napadov dela jugoslovanske javnosti na dogajanja, ki potekajo v Sloveniji v duhu prizadevanj za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic ter svoboščin...«
Nadškof pravi dalje: »Nujno potrebno je celovito osvetliti in pojasniti vse, kar se je dogajalo. Zahteve po civilnem branilcu in po sodnem postopku pred civilnim sodiščem so s stališča sodobnih pogledov na jamstvo človekovih pravic in svoboščin prav tako utemeljene. Ce nekateri zagotavljajo, da je bilo to, kar se je zgodilo, popolnoma v skladu z našo zakonodajo, se postavlja vprašanje, kakšna je potem ta zakonodaja. Podpirati moramo vse, ki se ob teh aretacijah zavedajo, kaj je s tem dejansko postavljeno pod vprašaj. Podpirate moramo tiste, ki si prizadevajo, da bi bili aretirani deležni vseh pravic, ki jih obtožencem zagotavlja pravo, usklajeno z našim civilizacijskim čutom in zavzetostjo za spoštovanje vsakega človeka in njegovih pravic. Od našega političnega vodstva imamo pravico pričakovati, da bo ukrenilo vse, kar je možno in potrebno, da pride do celovite osvetlitve teh dogajanj ter pravno in moralno zadovoljive rešitve sodnega postopka in da se podobne stvari ne bodo več ponavljale. Sredstva družbenega obveščanja naj nas celovito in izčrpno obveščajo. Samo tako bo mogoče vzpostaviti medsebojno zaupanje v družbi, ki je v vedno večji krizi. Prav tako je nujno potrebno varovati se vseh nepremišljenih dejanj, ki bi lahko bila pretveza za nove represije in bi kakor koli otežila pot k sporazumevanju in pravilnim humanim in pravno neoporečnih postopkom.«
In še nadaljuje nadškof: »Verniki smo prepričani, da je Bog gospodar zgodovine in vodi usodo narodov in poedinih oseb. Zato vernike spodbujam, naj še bolj prosijo za pomoč Svetega Duha za nas vse, posebno pa za tiste, ki imajo v tej zadevi pomembno odgovornost. Bog hoče, naj vsi ljudje kot njegovi otroci živimo v svobodi, medsebojnem spoštovanju in miru, za katere nas je ustvaril in odrešil. Dogodki, ki jih doživljamo zadnje čase, lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. Zato zaslužijo vso našo zavzetost. V tej pa ima za nas tudi molitev pomembno mesto. Iz vere, molitve za božjo pomoč ter iskrenega prizadevanja in sodelovanja vseh črpamo močno upanje tudi v sedanjih trenutkih.«
CHICAGO, m.
PETDESET ZGLEDNIH LET
Farani Sv. Štefana so spet praznovali in sicer 50-letnico vzorne zakonske zveze Franka in Frances Martinčič. Oba sta priljubljena vsa leta; zato vsak udeleženec danes občuti svoj delež njihovega veselja
Gospa je rojena kot Frančiška Pirman na Notranjskem v kraju Sveta Trojica pri Rakeku, po poklicu šivilja. To se je zlahka opažalo spričo okusnega oblačenja njenih hčera. »Ženin« pa izhaja iz trdne rodbine Martinčičev iz Dolenje vasi pri Cerknici. To življenjsko moč mu naravnost zavidamo..., tako pravi g. Milanez. Izučil se je mizarstva ter mimogrede še marsičesa enakega; sposoben je predelati vsako »bajto« v »palačo«. Oba se torej opirata na svoje pridne roke, na dober okus in na neo-mahljivo vztrajnost.
Razen tega imata oba še nekaj prirojenega, t.j. prgišče daru od zgoraj. Frances je obdarjena pevka (ljudskih in umetnih pesmi), zanesljivega in prijetnega glasu (sopran). Očka pa je strokovnjak za izdelavo dvozvočnih (diaton-skih) harmonik — glasbil visoke veljave na Slovenskem. Ni mu mar za naročila. On se poglablja v te skrivnosti iz osebnih nagibov. Seveda tudi rad zaigra. Še eno premoženje imata, ki presega vse bogastvo. To je njuna družina.
Ponosna sta na sinova Franka in Viktorja, na hčerki Marijo in Elizabeto (Alice); seveda tudi na štiri vnuke. Delavni in pametni so — kot so starši!
Izven svojega ognjišča sta Frances in Frank deležna lepih sosedskih odnošajev; tudi ona dva nudita drugim ugodje, kjer le moreta. Res sta opora šibkim in prikrajšanim. Zbor »Slovenska pesem« opaža, da mama Frances in hčerka Alice ne prihajata na pevske vaje sami. Neredko je njun avto natlačen, ker prisedajo tudi tisti, ki si vozila ne morejo privoščiti. Tudi Sv. Štefan se spominja velikodušnosti na žrebanju, ko je glavni dobitek na ime Frances M. odšel drugam, namreč kot poklon v prizadeto cerkveno blagajno.
Slovesnost zlate poroke se je pričela v cerkvi sv. Štefana ob enih popoldne ob ubranem petju pojačenega zbora. Pater Vendelin je izbral najlepši šopek pesmi za skladna ušesa
Martinčičevih in navzočih vernikov. In navdušenje je podprlo pevska grla. Med mašo nam je učeni pridigar dr. Kalist Langerholz orisal trdno pot zakoncev — domala vseh štirinajst postaj z zmagovitim koncem — »pridelkom« na novih tleh v Ameriki (kjer sta že od 1. 1949 naprej). Čustva občanov so se povezala z razpletom njihove življenjske zgodbe. Strnjeno se je občutilo, da jima je bila ves čas v pomoč trdna volja kot sad globoke vere in zaupanja v božjo voljo.
Obred je imel svoj vrhunec z njuno svečano zaobljubo pred oltarjem, ki jima veleva vztrajati v krščanskem objemu do zadnjih ur.
Vsi navzoči so jima pri cerkvenih vratih izrekli posamezno, priznanje, spoštovanje in vdanost z najboljšimi voščili. Zlatoporočenca sta svoje prijatelje in znance povabila na gostijo v bližnjo restavracijo na Blue Island Ave. Srečanje mnogih je bilo zelo prisrčno s ponovnimi čestitkami, vzkliki
in petjem. Slavljenca je najprej pozdravil domači duhovnik in prijatelj dr. p. Kalist in s kratko molitvijo vse goste povabil na kosilo. Domači sin se je lepo zahvalil svojim ljubim staršem za vso njuno skrb in ljubezen tekom 50 let, in vsem prijateljem, ki so se udeležili tega slavja.
Kosilo je bilo okusno pri' pravljeno, postrežba hitra in prijazna, zavladalo je vzajemno prijateljstvo in podajanje rok. Slavljenca sta obiskala vse zbrane okrog miz in se z vsakim gostom slikala v nepozaben spomin.
Pred razhodom so gostje dali zlatoporočencema še enkrat vedeti, da to praznovanje občutijo kot lastno doživetje, Frances in Frank sta s svojim zgledom dajala lep primer vsej naši skupnosti. Želimo jima še naprej blagodejnega miru in blagoslova in trdnega zdravja. Upamo, da bodo te naše želje uresničene do velike mere. Oba kažeta toliko trdnost kot da jima je usojeno še doživet' stoletnico v blagor njunega potomstva. Bog naj ju blagoslovi.
M.A.C-
fDuhovnik Jože Pušnik
FAIRFIELD, Conn. - V »Družini« berem, da je 17. maja v Veržeju pri Ljutomeru umrl salezijanski duhovnik Jože Pušnik. Podpisani sem z rajnim v salezijanski skupnosti preživel najtežje dneve med zadnjo vojsko, zato hočem osmrtnici v »Družini« dodati nekaj spominov in z njimi še bolj osvetliti podobo tega zares dobrega duhovnika.
Bilo je marca 1942. Študentje višje gimnazije in filozofije, salezijanski kleriki smo živeli v gradu Lisičje v vasi Lanišče pri Škofljici. Jože Pušnik je bil naš ravnatelj. Sredi noči med 16. in 17. marcem so partizani vdrli v hišo, nas zbrali v učilnici in napravili preiskavo vse hiše. Iskali so neko »skrito orožje«. Že so preiskali vse od kleti do podstrešja. Iskalci prikorakajo v sobo, kjer smo zastraženi zbrani prestrašeni študentje in predstojniki. Tedaj komandant strogo ukaže dvema najmlajšima med študenti: »Ti in ti pojdeta z menoj.« Takoj stopi ravnatelj Pušnik' pred komandanta in glasno izjavi: »Nihče ne gre z vami brez mene. Jaz grem, kamor hočete.« Tedaj komandant pomirjevalno pojasni: »Saj se jima ne bo nič zgodilo. Tisti kup
Nadškof Šuštar je imel tudi razgovor z uredniki radia »Študent« o isti zadevi. V oddaji je predvsem potrdil svojo solidarnost z Izjavo škofovske komisije Pravičnost in mir in pa z Izjavo sveta za pravna vprašanja pri Slovenski škofovski konferenci. Izrazil je svojo zaskrbljenost: »Skoraj nerazumljivo mi je, da imamo kot informacije samo formalno zagotavljanje, da je vse zakonito, vsebinsko pa ne zvemo skoraj nič, kaj in kako je. To zbuja pri ljudeh zares zaskrbljenost in se vprašujejo, kako je mogoče v mirnem času doživljati take stvari.«
Izjava Sveta za pravna vprašanja se pa končuje: »Podpiramo in se pridružujemo pobudam in izjavam družbenih organizacij, društev, združenj in posameznikov, ki si prizadevajo za demokratizacijo naše družbe in pravno varnost vsakega občana.« /Datum: Ljubljana 8. junija I988i Podpisan prof. Stanko Ojnik./
Kal. glas, 23. 6. 1988
premoga v kleti bosta premetala, da vidimo, če tam skrivate puške.«
Ob koncu junija tisto poletje (1942) so Italijani pobral' vse moške v vaseh okrog Ljubljane in jih odpeljali v taborišča (Gonars, Rab idr.). Nas se-meniščnike so pustili. Kmetij*-po vaseh so ostale brez moški delavcev, ko so bili le-ti naJ' bolj potrebni. Gospod Pušnik je globoko čutil skrbi in trplje' nje teh ljudi. Neprestano Je hodil do italijanskih komandantov od nižjih do višjih in doživljal neuspehe ter vsakovrstna ponižanja. Nas klerik6 je pošiljal vsak dan in tudi sam hodil po okoliških vaseh lju dem v pomoč pri delu po P° Ijih in v senožetih. Sprva sU10 morali stalno nositi duhovn* ške talarje, da nas niso Itahja ni aretirali.
Grad Lisičje je stal sre ■ med obema »silama«, part'2® nov v hosti in Italijanov Škofljici. K ravnatelju PuŠ11^ ku se je zatekel po pomoč ka ranjen partizan, pa tudi ka šen, ki je hotel od njih P°b gniti. Zgodilo se je, da je natelj istočasno skrival v se ^ nad hlevom ranjenega borea-hlevu pa prestrašenega ube ^ ka, med tem ko sta oba bi nevarnosti pred Italijani, k' vsak dan prihajali skozi vaS j, terorizirali ljudi zaradi Pa zanov.
Kot naš predstojnik je ra natelj Pušnik skrbel za mlade fante (18-24 let) kot J beč oče. Ker je sam prežive ^ jaška leta ob koncu prv6 ^ tovne vojske v pomanj a^ osnovne hrane (njegov ^ Janez si je iz istega raz*0^[ad kopal jetiko in umrl k°t e| semeniščnik), je zlasti s ^ za zadostno Prehran0,krUh. •kmetih je iskal za nas maslo, klobase in marine (dalje na str. 41
Chicago, III.	»Če doma jim dobro ni,
»žerjavi se čez morje dvignejo.«
ENO LETO — BREZ LOJZETA
Te dni mineva eno leto, odkar smo se poslovili — v Chicagu, Lemontu in Jolietu — od vrlega rojaka, Lojzeta dr. Arka. Nevidna življenjska sila mu je bila izbrala novo postojanko (Los Alamos, New Mexico).
Imenovani je bil zasidran med tukajšnjimi Slovenci z vso svojo duševnostjo. Globoke korenine so ga vezale z našo Prstjo in zdelo se nam je, da tak6 utemeljenega orjaka ne more odnesti veter.
Lojzetu je bil to menda tretji Polet in je zanj rabil prav toliko poguma kot za prejšnja dva, ali pa več. Zato mu ni za-nieriti. Čutil je odgovornost Ptoti sebi in ga je neugasna že-'ja za_ strokovnim uveljavlja-njem pomaknila odtod. Vča-s'b dvomimo, ali niso zdaj manj pestri vidiki za vzpon nkgove obetajoče družine, kajti Chicago je nudil domala Vse na poti izobraževanja; [ako je postal Lojze eden iz-najvidnejših fizikov llli-n°>sa. Kdor pozna njegovo Orlovsko gnezdo«, ter talente ln umno izbirčnost njegovih ljunčkov, bo dejal, da mora-J0 njegovemu naraščaju biti na ^2Polago le najboljša učilišča.
enehno stremljenje kvišku je /Ph skupno geslo, ki naj izter-Ja vsako nujno žrtev. Trdna v°lja gospoduje njihovi usme-ritvi navkreber. Zato so pri-Ptavljenj odpahniti vsako ovi-
ln kaj nas navaja k obuja-nlu spominov na to družino?
Nlisli na njegovo delo izven s'stenčnih okvirjev se nam Rajajo prav pogosto; na kul-•Jfnem odru, kjer sta — nepo-^ačano — odločala um in Ce> s prirojenimi nagibi in z
duhovnik J. Pušnik
(Nadaljevanje s str. 2)
Ofj
so mu sijale v zadovolj-tr-,U’ ^ je uspel videti na mizi I)0 rat na dan zadostno količi-p PreProste a tečne hrane, (jj, njegovim vodstvom ni 0 v obednici nobene razlike
Pied
predstojnikov in
mizo
'entov!
defC t?*e bočem dodati: Velik je skupnosti iz tistih dni kfob *C°ncu vojske končalo \ Živi °V'^' ^va sva danes mec p*1’ ker nama je ravnatcl; '2bir V trenutku odločilnih naju na^e* mest0> katero je zt (Viir, p°stala pot rešitve.. svoi °’ to bereš, ne pozab e8a dobrega ravnatelja!).
Vsa l ec*a-* Gospod poplačt niku!°bra dela g. Jožetu Puš
duhovnik Alojzij Hribšel
neomajno voljo. Njegov namen nam je še vedno pred očmi: Razviti upravičeno samozavest pri Slovencih, pospešiti njihov razvoj in jim dvigniti ugled v svetu.
In kako težka je pot do teh ciljev, ko sami odstopamo, znabiti nevede, od žrtev in prispevkov. Bojimo se skoraj takih ljudi, ki čez mero štrlijo nad povprečjem. Oporekamo jim zglednost, skoparimo s priznanjem in zavidamo uspeh; kot bi jim hoteli gasiti plamen in dušiti vnemo. Kako težko je tedaj služiti ljudstvu — v njegov blagor! ... Gospo Kristo smo neštetokrat zasledili pri opravljanju perečih nalog, za slovensko blaginjo, ob delu, ki ne donaša cvenka. Alenka, študentka, je izbirala le težje predmete, češ, za lažje je škoda časa. Latinščina se ji ni upirala, kar je redkost na tem kontinentu. Mike je imel slovstveno-prevajalni instinkt, a na klarinetu nenavadno lepo tonsko barvo. Tudi Mari je že žvrgolela na pikoli in se čedalje hitreje prerivala na plan, da bi zajela čim več prvin.
Takšno impulzivno hojo ne kaže zadrževati. Zato so — brez našega godrnjanja — povezali culico in odleteli... In zazijala je razpoka med nami...
Zapuščina.
Kar je ostalo Lojzetovega med nami, je le neugasen spomin na njegovo pristno, dinamično domoljubje. Daši semkaj vštevamo vso njegovo družino, se zdi, da so bila vodila, z osnovo vred, v njegovih rokah. Bolečino nam odpira nepovratnost »zlate dobe« slovenskega odra, lirskega in dra-matskega, na teh tleh, poleg drugih številnih pridobitev. Pričetek upadanja takih vrednot je prav za prav bil delno napovedan že ob odhodu Ludvika Leskovarja.
Kot je vsakomur znano, ima slovenski kulturni »voziček« številna bremena: Šolo, cerkev, literarne odseke, petje, instrumentalno glasbo, šport in še druge. Lojzeta smo vedno našli tam, kjer so obremenitve terjale višjo mentalno kvaliteto. Pri tem se on ni omejeval na »zadostno« raven, marveč je terjal maksimalno zmogljivost. Njegov zagon ni bil vsakomur pojmljiv, tudi kadar ga je ilustriral z lastnimi zgledi. Porajala se je včasih neutemeljena zavist, namesto privrženosti, in mu grenila odprto navdušenost. Prostovoljca je pač lahko ovi-
it
v
d
ri
i.
)•
Grdina Pogrebni Zavod
17«10 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
rati; kot ni težko motiti katerokoli dejavnost, ki sloni in se razvija ob dobri volji. Daši ga je to bolelo, on ni odnehal. Moral je le skrbeti za omejitve, da se mu ne bi plemenito stavbišče podrlo še preden pride do strehe.
Deloval je za našo splošno blaginjo, ne oziraje se na mošnjiček, niti na morebitna neui-ja, marveč zgolj na raven, do katere bi se naj vzpel naš voziček in na njej zanesljivo ostal.
Za slovensko šolo sta se žrtvovala oba, s soprogo. Za nedeljske pobožnosti sta izbrala Sv. Štefana, oddaljeno slovensko »zibel«, da bi ta cerkev imela čim boljši cerkveni zbor. Številne slovenske pesnitve je Krista prevedla v angleščino, za tukajšnje občinstvo in za širši krog.
Pri literarnih urah je Lojze ne sarho vzpodbujal in hrabril, temveč odrsko predvajal, vselej na pamet. Lepših pesnitev nismo tukaj slišali, v gorečih deklamacijah, od tistih iz njegovih ust. Nihče ni tako prepričljivo ponazoril Cankarja in njegov »predrzen« pogovor z Bogom; nikdo ni topleje posnemal Gregorčičevih preroških od, niti oponašal Herode-ža. Iz srca mu je prihajala tudi vsaka glasbena mojstrovina: Lepo in zanesljivo, nadvse natančno petje, ter gibčno in prepričljivo taktiranje, kadar je — zelo uspešno — nadomeščal pevovodjo.
Tudi organizatorske spo- * sobnostbso mu kaj hitro stopile v ospredje. Izrabil jih je • zgolj v naš prid in v daljnovidni namen, npr. pri sestavi mogočnega in uglednega zbora »Slovenska pesem«, kjer je na ta način postal njen zaslužni prvi predsednik.
Ti spomini nam mozaično sestavljajo njegovo duhovno in srčno bogatijo.
Ali imamo zamenjavo?
Lojzetova integriteta zaenkrat ni zamenljiva v eni sami osebi. Talenti so nam razdeljeni; potrebno je zedinjenje. Posamezni odcepki se torej lahko razvijajo kot poprej; iskati pa bo treba več stebrov, oziroma več koles za naš prizadeti voziček, in več vprežnih moči. Glasbena in literarna dejavnost bosta ločeni, z občasnim prepletanjem. Ostala bo skrb za njih združevanje in uglaše-vanje.
To preizkusno leto je pokazalo, da ni pomanjkanja pri posamičnih talentih; tudi niso skriti, ali brez vzpodbud. In snovi je več, kot dovolj. Razkosala se bo, bržčas, na ustrezne, sprejemljive zalogaje, podajane v rednih presledkih. Organizacija bo še naprej obremenjena in soglašanje bo nujnejše. Z drugimi besedami, potrebnejši bomo drug drugemu. Medsebojno naklonjenost bo treba utrditi in jo nevzdržno krepiti, kot nujno družabno vrlino in kot pogoj zažiganje skupnih dosežkov. Žrtve se s tem neogibno zvišujejo,
O OBELISKU IN SPRAVI
Sv. Ana pod Ljubeljem, maja 1988 — Poznam zgodbo o študentu domobrancu, ne-borcu, po rodu s Koroškega, iz vetrinjskega taborišča. Sorodniki so ^mu ponujali civilno obleko in zatočišče, a je ponudbo zavrnil, tudi pobeg iz Vetrinja, ker da so domobranci prisegli kralju. Končal je na morišču nekje na Štajerskem. Res pa je tudi, da smo se partizani na Primorskem s tamkajšnjimi domobranci nekajkrat pogajali in smo jih s tem priznali za enakopravno bojujočo se stranko, o čemer pišejo nekateri partizanski zapisi. Torej so le bili vojni ujetniki, za katere bi moralo veljati isto načelo kot za nemške vojne ujetnike, ki so lahko bili sojeni le za vojne zločine.
In koliko je teh žrtev na Rogu sploh bilo? Viri iz obeh bojujočih se strani (partizanske in emigrantske domobranske) so zelo različni. V članku, na katerega se odzivam, govori pisec o 11.700 vojaških in
3.000	civilnih osebah, ne pove pa, ali je šlo samo za domobrance s svojci ali tudi za vojake izven Slovenije. Peter Urbanc v celovškem Mohorje-
kar pa bo v prid naši osebni harmonizaciji, medsebojnemu sprijemanju. To utegne ublažili mnogotere individualne razlike. .
Če do tega ne pride, ne bo Lojzetova osebna integriteta nikdar nadomeščena. Če pa se upognemo klicu omenjene nujnosti, s strnitvijo, bomo rastli do poljubnih višin. Delo se bo delilo; razvijali se bodo specialisti, za lirsko in epsko pesnitev, dramo, za prosto recitacijo, za branje, petje (z izpopolnjevanjem solistov), ter za godbo in narodni ples (folkloro). Dragocene učne moči bodo prišle do izraza, tudi na področjih, ki še niso detajlira-na v tem pomenu.* Podrobnosti se še ne morejo izslediti; lahko se to stori po enem daljnem letu izkušenj. Le-te bodo obenem koristne za celotno kulturno gibanje med tukajšnjimi Slovenci; saj bomo lahko vsako leto sproti povedali o sebi, vsem zdomcem po svetu, koliko sreče smo imeli med poskusi.
Če nas Lojze kdaj spotoma obišče in povpraša po tej plati, mu razodenemo svojo najnovejšo »zgodovino« o vzdrževanju in razvoju kulturnih vrednot. Obenem mu obljubimo, da za njegovo seme zrahljamo prst tudi tam, kjer on ni utegnil. In če on seje tudi danes, v svojem okolju, sadove svoje srčne (slovenske) kulture, bomo prosili Gospoda, naj blagoslovi vsako njegovo zrnce.
Vso srečo Tebi in družini, dragi Lojze, na ravnih in navzkrižnih poteh, med našimi rojaki, koderkoli sonce hodi...
Hvaležna slovenska skupnost Chicaga in okolice!
*) Sleherna panoga je že danes v najboljših rokah (v pogledu vodstva).
vem koledarju 1988 govori o 7.500 žrtvah, Matjaž Kmecl v svojih slovenskih postnih premišljevanjih iz leta 1987 o
12.000	žrtvah, Jože Dežman v Pismu v Borcu št. 2/1988 pa o 9.000. Kaj je sploh res? Ne vem!
Vem le za pripovedovanje enega izmed pripadnikov KNOJ, udeleženca drugega stražarskega kroga okoli morišča pri Kočevju. Tam skozi so vodili žrtve, po ustrelitvi pa so sprejemali njihove obleke in osebne predmete ter jih spravljali v neko šolo v bližnjem Kočevju. Pričevalec se je udeleževal tega dela samo en dan. Število oblek je ocenil na preko 3.000, vsa morija pa naj bi po njegovem trajala tri dni.
Zaradi resničnosti pa moramo pogledati še podatke o številu partizanov, številu domobrancev, številu »dobrih režimskih« in »slabih nerežim-skih« žrtev ter številu pravih borcev in zalednih neborcev v tedanjih vojaških enotah. Iz teh številk bi lahko vsaj približno videli, koliko je lahko med ustreljenimi žrtvami sploh imelo toliko »okrvavljene roke«, da bi bili pred tedanjimi vojaškimi sodišči obsojeni na smrt. Tudi vsi tam na Rogu ustreljeni niso namreč imeli »okrvavljenih rok«, ko se je to temu reklo. Poznam domobranca, ki je doživel Rog, streljanje in padec v jamo. Ni bil niti ranjen, pa se mu je ponoči posrečilo izvleči iz jame. Gol se je skrival kak mesec na Rogu ter se preživljal s koreninicami in sadeži, dokler se ni v bolezni in obupu zatekel v osamljeno hišo. Tam ga je pobrala ljudska milica. Obsojen je bil pred sodiščem na 15 let zapora, kazen pa je prestajal kakih osem let. Pri domobrancih je bil bolničar.
Oglejmo si številke še z druge strani! Koliko je pravzaprav bilo Slovencev, ki so se borili med seboj, bodisi na okupatorski ali partizanski strani? Po podatkih knjige NOV na Slovenskem iz leta 1977 naj bi bilo pred osvoboditvijo v letu 1945 za boj sposobnih borcev NOV 25.000, od tega na območju 7. korpusa, v bivši Ljubljanski pokrajini, 6.500. Domobrancev pa naj bi bilo v istem času po navedbah dr. Toneta Ferenca v posebni številki Borca leta 1987 v bivši Ljubljanski pokrajini 13.000, na Primorskem 2.500 in na Gorenjskem nekaj sto (tri različne formacije z različno komando). Po podatkih knjige NOV na Slovenskem pa navaja Jože Dežman v že navedenem Pismu v Borcu
20.000	slovenskih domobrancev.
Kako pa je bilo z žrtvami? Jože Dežman je tudi prvič spregovoril o »režimskih in ne-režimskih« žrtvah. Medtem ko so podatki o prvih v vsej naši literaturi, pa o drugih spregovori le Peter Urbanc v že navedenem Mohorjevem koledarju. »Dobrih« žrtev naj bi bilo po podatkih knjige NOV 'na (dalje na str. 4)
Jubilejna slavja v Rusiji
Slovenija trdno združena proti vojaški logiki
(Pretekli mesec je je ruski narod praznovat tisočletnico svojega pokristjanjenja. V bolj sproščenih razmerih v današnji SZ je bila tudi v očetnjavi marksističnih oz. komunističnih diktatur ta obletnico precej in precej javno poudarjena. Daljše poročilo, ki sledi, je objavit goriški Kat. glas v svoji štev. 2004 z dne 23. junija 1988. Ur. A.D.)
Tisočletnico pokristjanjenja ruskega naroda je obhajala ruska pravoslavna Cerkev tako kot ni tega pričakovala ne ona ne ostali krščanski svet. Podoba je bila, kot bi se povrnili časi sv. Vladimira in sv. Olge. Okrog jubileja so se namreč zbrali tako verni kot neverni, tako pravoslavni cerkveni dostojanstveniki kot partijski vrhovi, tako pravoslavni škofje kot katoliški škofje in kardinali pa tudi zastopniki protestantskih skupnosti. Tujih udeležencev na proslavah je bilo namreč čez 500.
Vsi so se zavedali, da gre za zgodovinsko dogajanje, ki mu od oktobrske revolucije dalje ni bilo enakega. Vsak dan od začetka slavja 5. junija do konca so si^ sledila presenečenja. V kaki drugi državi bi ne govorili o presenečenjih, toda šlo je za Zvezo socialističnih republik Rusije, ki je že leta 1918 razglasila ločitev Cerkve od države ter nato s. svojimi državnimi zakoni popolnoma usužnjila pravoslavno Cerkev, širila ateizem kot uradno ideologijo sovjetske družbe, napovedala boj vsem veram in njih člane tudi Trvavo preganjala, članom partije pa naložila, da se morajo tudi aktivno boriti zoper vero, češ da je opij za ljudstvo:
Vse to moramo imeti pred očmi, da bolje doumemo »presenečenja«, ki smo jim bili priče ves čas slavij.
Uvodna liturgija
Začelo se je s sovjetsko televizijo. Ta je vsak dan imela oddaje, posvečene jubileju. Prvo liturgično slavje je bila slovesna vzhodna liturgija v cerkvi sv. Treh kraljev v Moskvi v nedeljo 5. junija. Vodil jo je moskovski patriarh Pi-men, prisoten pa je bil tudi minister za verske zadeve Konstantin Harčev. Patriarh je pohvalil »perestrojko«, Harčev pa obljubil novo zakonodajo glede verskih skupnosti.
Značilneje tudi, da patriarh in drugi nisi niti z besedico omenili preteklih časov Stalina, Hruščeva in Brežnjeva, ko so vernike množično deporti-rali v Sibirijo in v kazenska taborišča ali v umobolnice. Držali so se načela: Ne omenjaj hudiča.
Sinoda v Zagorsko
Naslednje dni so se slavja preselila v Zagorsk, samostan 70 km oddaljen od Moskve. Ustanovil ga je sv. Sergij Ra-doneški v 14. stol. Sedaj je središče ruske pravoslavne Cerkve. V tem samostanu so naslednje štiri dni imeli koncil ruske Cerkve. Zbrali so se
škofje, arhimandriti in drugi delegati iz cele Rusije, da obravnavajo nekatera cerkvena vprašanja sedanjega časa v Sovjetski zvezi.
Otvoritvenih svečanosti v Zagorsku so se udeležili tudi zastopniki škofovskih konferenc katoliške Cerkve z vseh kontinentov pod vodstvom kardinala Willebrandsa. V pozdravnih besedah je Wille-brands omenil tudi zadevo uniatov. »Potrebno je najti rešitev tudi problemu katoliških Ukrajincev vzhodnega obreda.« Kardinal je s temi besedami namignil prisotnim sinodal-cem, naj razpravljajo tudi o uniatih. Tudi pozneje so kardinal Casaroli in drugi imeli pred očmi to zadevo, saj gre za nekaj milijonov katoličanov, ki so bili s silo pridruženi ruskemu pravoslavju.
Sinoda je razglasila nekaj novih pravoslavnih svetnikov, med temi meniha-slikarja Andreja Rubljeva, ki je poslikal cerkve tudi v Zagorsku in velja za najbolj pristnega ruskega slikarja ikon. Med svetnike so prišteli še nekatere znane me-nihe-starce in škofe iz preteklega stoletja. Nekateri so želeli, naj bi kanonizirali tudi patriarha Tihona, ki je umrl kot žrtev komunističnega nasilja, a sinodalci niso imeli tega poguma, ker bi taka gesta porušila idilične odnose med uradno pravoslavno Cerkvijo in partijo.
Sinoda se je ukvarjala tudi z notranjo obnovo ruske Cerkve in s pripravo vse-pravoslavne-ga koncila. Nekaj so dosegli: predsednik župnijskih svetov bo za naprej župnik, ki je bil do sedaj sploh izključen iz tega sveta; v njem so sedeli izključno laiki, dvajset po številu. Ti sveti so ustanavljali nove župnije, nastavljali župnike, u-pravljali cerkveno imovino. Sedaj bo imel besedo tudi župnik kot predsednik.
Značilne odsotnosti
Ob teh jubilejnih slavjih so se pa pokazala tudi nasprotja znotraj pravoslavnega sveta. V Moskvo ni prišel carigrajski patriarh, ki je na Vzhodu »prvi med enakimi«. Tudi grška Cerkev ni poslala svojega zastopnika, kakor tudi ne srbska. Odsotni so bili še nekateri drugi pravoslavni patriarhi, prišel je le ciprski nadškof Hrizostom, ki je časnikarjem izjavil, da je prišel zato, da »ohrani most edinosti pravoslavnih Cerkva«. Zakaj nekatere pravoslavne Cerkve bojkotirajo slavja v Rusiji, smo že poročali: bojijo se premoči moskovskega patriarha.
Ves čas slavij je bila značilna še neka druga odsotnost in sicer odsotnost »oporečnikov«. Mnogi ruski kristjani niso zadovoljni z zadržanjem uradne Cerkve do državnih oblasti. Menijo, da je ta usuž-njena partiji, saj ni imela in še vedno nima poguma, da bi zahtevala potrebno versko svobodo; vedno je le kima zadovoljna s tem, kar ji partija trenutno nudi.
Med glasniki te podtalne
GORICA, It. - V Sloveniji je kot obsedno stanje. Ljudje so se ob aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča zgrozili, še bolj pa so zaprepaščeni v teh dneh, ko poslušajo in prebirajo izjave policijskega ministra Ertla in vojaškega tožilca Maziča. Pretreseni so nad dejstvom, da slovenske politične inštitucije operirajo z izjavami, v katerih so sama načelna zavzemanja, ki so pa ob teh konkretnih primerih (omenjanje vojaškega udara, aretacije) razumljena le kot kapitulacija pred vojaško oblastjo.
Med ljudmi so komunisti začeli zgubljati še tisto malo zaupanja, ki so si ga spretno pridobili v zadnjih letih, medtem pa je vojska postala osovražen element.
Ljudje se bojijo! Samoobrambna organiziranja so zato v polnem teku. Opozicija, ki se sedaj formira, se v naslednjih mesecih in letih ne bo mogla kar tako razformirati. Da ne govorimo o tem, če vojska situacijo še zaostri. Slovencem res ne preostane drugega kot »odpor okupatorju«. To so kruta dejstva. Takšnega poniževanja res ni več mogoče
Cerkve je oče Gleb Jakunin, ki je bil že večkrat zaprt in so ga šikanirale tudi cerkvene oblasti. Ta je med sinodo v Zagorsku imel tiskovno konferenco v Moskvi in se med drugim tudi vprašal, zakaj sinoda v Zagorsku jasno ne obsodi stalinizma in zlasti zakaj ne prekliče »škandalozne« pohvale Stalinu, ki so jo patriarh in vsi metropoliti podpisali leta 1949.
Kardinal Casaroli v Moskvi
V	sredo 8. junija je priletelo v Moskvo posebno odposlanstvo sv. očeta: vodil ga je državni tajnik kardinal Casaroli. Ta je v naslednjih dneh imel izredna srečanja in razgovore tako s pravoslavnimi cerkvenimi osebnostmi kot z državnimi in partijskimi voditelji. Na letališču ga je sprejel in pozdravil minister Harčev ter metropolit iz Minska Filaret.
V	četrtek 9. junija je papeška delegacija bila prisotna ob zaključku pravoslavne sinode. Tako sinoda kot tudi kardinal Casaroli so se pohvalno izrazili o »perestrojki«.
V teatru Boljšoj
V	petek je bilo izredno srečanje v gledališču Boljšoj. Je to osrednja kulturna hiša v Moskvi, podobno kot Cankarjev dom v Ljubljani. V tej hiši je bila prvič v zgodovini bolj-ševiške Rusije verska manifestacija. Zbrane so bile cerkvene in civilne osebnosti, med temi tudi Raisa, žena Mihaila Gorbačova. Bili so pozdravi in govori, na odru pa so visele rdeče zastave s srpom in kladivom.
V	tem okolju je proti koncu srečanja spregovoril tudi kardinal Casaroli. Začel je: »Kristus iz Nazareta je luč in življe-
Idalje na str. 5)
prenašati.
Gre seveda za pretresljivo situacijo. Poznavalci pravijo, da pri Janši, Borštnerju in Tasiču gre za tekste, v katerih se omenjajo vojaške operacije v Sloveniji. Pretresljivost je seveda v tem, da so ti trije zaprti, medtem ko bi jih morali častiti, ker so delali za slovensko stvar s tem, da so hoteli opozoriti slovensko javnost pred katastrofo, ki ji grozi. Janša, Borštner in Tasič so nedvomno junaki in javnost se bori zanje ter bo storila vse, da pridejo tja, kjer jim je mesto — NA SVOBODO!
Vojska je z aretacijami ter s popolnim ignoriranjem civilizacijskih pravnih norm res za-strašila napredno slovensko javnost, vendar se je le-ta začela učinkovito in hitro samoorganizirati. Tudi tokrat se je izkazalo, da so inštitucije, ki bi morale reagirati in delovati (politične organizacije, Rdeči križ), popolnoma odpovedale, in da je zato samoorganiziranje napredne javnosti nujno.
Prišlo je tudi do jasnega razcepa znotraj komunistične partije. Mladi komunisti so množično izrazili svoje napredne poglede in so jasno deklarirali nezaupanje v komunistično partijo, katere člani so in so zato ustanovili neke vrste frakcijo z nazivom »Komunisti za demokracijo«. Jasno so povedali, da je partija že dolgo razcepljena na dogmatsko in na demokratično strujo in ta razcep sedaj javno razglašajo in ga imajo za popolnoma normalno stvar.
V Sloveniji se tako v začetku junija 1988 dogajajo prelomni procesi. Na eni strani smo priča odkritemu nastopu represije, na drugi pa spontanemu množičnemu samoorganiziranju proti tej represivni politiki.
Močno upajmo, da se jugoslovanski stalinizem ne bo še bolj razplamtel. V primere vsesplošne represije nam ostanejo le še prošnje k Bogu.
P.S. — Vojaška namerava s 1. januarjem 1989 ukiniti Ljubljansko armadno področje ter ga priključiti zagrebškemu. Kaj bo v tem primeru š slovensko teritorialno obrambo in njenim poveljevalnim jezikom, ki je sedaj slovenski?
Vojska je v Sloveniji popisala tudi vse orožne liste. Komentar menda ni potreben!
V. Slemensky (Kal. Glas, 16.6. IMS) — la članek je bit napisan ie sredi junija. Dogodki pa se še hitro razvijajo.
O obelisku in spravi
(Nadaljevanje s str. 3)
Slovenskem 16.000 (padlih v oboroženem boju NOV) in 16.400 civilnih oseb, padlih pri pomoči oboroženemu boju partizanov. »Slabih« žrtev pa naj bi bilo po Urbačevih podatkih 14.600, skupaj z žrtvami domobrancev z Roga (7.500) ter žrtvami plavo in belogardistov iz Grčaric in
Turjaka (900). Poglejmo še podatek o razmerju med borci in neborci v tedanjih borbenih enotah, kot ga n. pr. navaja Stanko Petelin v knjigi 31. divizija (iz leta 1985), stanje v 9. korpusu. Skupno stanje je konec vojne namreč bilo 11.000 vojakov, od teh pa je v bojih sodelovalo le 3.500 borcev.
Težko bi še nadalje navajal številke o mrtvih ljudeh. Saj je celo v zadnje čase vedno bolj umirajočem gozdu mučno preštevati mrtva drevesa. Zato samo nekaj primerjave. Številčni odnos med partizani in domobranci, tudi med »dobrimi« in »slabimi« žrtvami, seveda upoševajoč takratno razmerje med borci in neborci v vojnih enotah, nikakor ne dopušča možnosti za »s krvjo umazane roke« najmanj 8.000 domobranskih vojakov, izvensodno »kaznovanih« s smrtjo na Kočevskem Rogu in drugod. Vsakdo naj razmišlja 0 tem tudi sam!
Zato razmišljamo tudi zaradi vseh drugih krivih ali nekrivih, potrebnih ali nepotrebnih žrtev, bodisi kmetov, meščanov in duhovnikov, pa tudi Romov in partizanov, kot so tiste žrtve iz prvih »vojvodskih« dni v letih 1941 in 1942 na Dolenjskem, prav tako zaradi tistih pobijanj »belo in plavogardistov« leta 1944 v Lehnu in drugod na Pohorju, pa čeprav to sploh niso bili, kakor tudi zaradi sodnih in upravnih usmrtitev tako im^' novanih »dachaucev« nežna-nokje, pa vseh tistih, za večno ostalih na Otoku ter, končno, tudi zaradi sodno usmrčenega Črtomira Nagodeta.
Zaradi vseh njih, pa njihO' vih svojcev in potomcev, sta potrebna Spomenkin obelisk in sprava. Obelisk naj bo zaznamba njihovih grobov * strani svojcev, sprava pa na^ bo priznanje mrtvih žrtev’ kakor tudi priznanje njihovi potomcev v raznih slovensk' diasporah po vsem svetu, kjer so se vedno trudili in se še trn dijo, da bi ostali Slovenci. njihov trud na poti v diasp°re lepo popisuje Milica Strgad6 va v Borcu št. 1/85.
Naj se te zaznambe njihov1 grobov pridružijo spomunl kom pri Sv. Urhu, v Kozlad^ vi gošči, turjaškem gozdu 1 drugod!
Že imenovani Jože Dežnu*11
v svojem Pismu društvu P
iscev
Ji1'
zgodovine narodnoosvobO' ^
nega boja in revolucije *etof!0 Borcu št. 2/1988 pravi, omenja ob osvoboditvi us ^ ^ Ijene nemške vojne ujetnik1-’ Dragi na Gorenjskem: »Vendar njihove kosti,
ki i in
prihajajo na svetlo v Drag jih raznašajo otroci, zahtev vsaj pravico do priznanja s
ti«.
In še: »...da smo to PrlZ^, : nje smrti dolžni tudi našim | dem, tistim, ki so jih s kaznovali partizani, nemškim vojakom in veil
še komu.«
In Bog bodi mrtvim, P^oSt-sem pa nam, še živim,
'jiv!	.Hisiv,
Zdenko Za'-m.^,, nekdanji primorski P
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
Minnesota (Nadaljevanje)
(•reaney in Rauch: Sta izključno slovenski kmetijski naselbini- kjer je do 100 družin, ki so se naselile sem pred petimi leti. Mesto Rauch je dobilo ime po Slovencu Ivanu Rauchu, ki je bil imenovan za poštarja. Že dobro obdelane farme imajo ^ven, Brožič, Kapš, Kasun, ^0rn, Rauch, Verant, Smuk, Sadar in drugi. Kraj je jako rodoviten, samo čiščenje zem-ije je precej težavno.
Hibbing: Tudi to mesto, ki šte-Je 8.832 prebivalcev, je še mlado. Slovenci so prišli sem iz Dolenjskega 1- 1893. Deset let Pozneje je bilo tu 30 družin, ki So imele svoje domove, in do ^00 samcev. Zdaj je v mestu nekaj naših trgovcev, drugi Siovenci so bolj v okolici.
Katoličani imajo skupno *uPnijo. Rev. G. V. Gamache, rancoz, se je še v starosti naučil tudi slovenski. Za spo-ved so obiskovali rojake razni s'°venski misijonarji. Meseca ojdobra 1912 je nastopil žup-n'jo Rev. Jos. Pollak.
KSKJ ima tukaj društvo sv. bare št. 40, JSKJ sv. Fran-eiška št. 54 in H.Z. Srca Jezu-sovega.
^watin: Mr. Jos. Irman i Poroča, da so se Slovenci na; '1 Pred nekaj leti in je zdaj družin in do 100 samce ZaPosleni so v rudniku, nek Je trgovcev. L. 1911 so si ust ?0v>li prvo podporno društ' ^•109 JSKJ in nekoliko pc ^Je društvo »Keewatii Cerkve še nimajo, lrajo denar; zdaj zahajajo rtibbing.
K'tzviiie; L. 1912 je bi jj^n Za Župana Sloven
'■‘»mown in Alban
Blbln> sta kakih 20 rockwaya. Naseljei rog 45 družin, far: Sovcev; nekateri so . 0zni> npr. P. Krak; n rr!f*’ ki je blagajnič " banke, in še dru T 10 je njih župnik R
C?nTPrkejjil’i'<
• J - Trobec.
McKinley; V rudniki!
'■ '894; kraj in.
Prebivalcev, po "—.L. 1911 sc (Vi SVo^° cerkveno i^r- A- Pogorelc.)
dov,eap0lis: L- 19°3 10oJ9 slovenskih dru)
Pah J1’ pa delaje
Prišli 0n: Prvi
PiČrr|Seni 1'
^ Poroča, da
vač Prišel prv Dvasi 189°’ 0,1
ji b0;^asta
družin '. ZdaJ Je
kve " ,n nekaj :
b0 , --■j'-iije Bil’. er duhov Schiff,
§a. n’ Schiff al0v'"> priha
sem. Društva ni nobenega. Pineville: To je mala naselbina blizu Biwabika in šteje kakih 50 Slovencev.
Sparta-Gilbert: V Sparto so se Slovenci naselili I. 1896; 1.
1903 je bilo tu 40 družin in nad 160 neoženjenih delavcev, večinoma Dolenjcev, od katerih je imelo 23 lastne domove. Zahajali so v cerkev sv. Jožefa, kamor je hodil maševat Rev. M. Bilban. Pred nekaj leti so se prebivalci preselili v Gilbert, kjer imajo v New Sparti poseben okraj; tudi cerkev so pripeljali s seboj.
Slovencev je zdaj tu okrog 300; večidel so zaposleni v železnih rudnikih. Zdaj jim žup-nikuje Rev. L. Pirnat. JSKJ ima tu društvo sv. Jožefa Št. 20 in KSKJ sv. Cirila in Metoda št. 135.
St. Cloud: V tem mestu je le nekaj slovenskih družin, v okolici je pa več farmarjev, ki jih je naselil sem okrog 1. 1868 misijonar F. Pirc. St. Cloud je znamenit zaradi tega, ker je tu sedež slovenskega škofa, mil. gosp. Jakoba Trobca, ki se od nekdaj jako zanima za vsak napredek amerikanskih Slovencev.
St. Paul: Tu je le nekaj slovenskih rokodelcev. Trije slovenski duhovniki oskrbujejo največje nemške župnije, namreč Rev. F. Ks. Bajec sv. Frančiška, Rev. Ogulin sv. Bernarda in Rev. J. M. Solnce sv. Neže. Na zadnji župniji je delovalo tudi več slovenskih asistentov, npr. Kastigar, Rant, Mlinar, Mažir; zdaj je nastavljen Rev. P. Remškar. •
V krasni legi ob Mississippi-ju je veliko semenišče sv. Pavla, kjer poučujejo slovenski profesorji dr. John Seliškar, Rev. F. Missia, dr. I. Gruden in se je šolalo mnogo slovenskih duhovnikov. O svojem prihodu in bivanju v tem semenišču mi poroča Rev. J. Zaplotnik:
»Po šestletnih klasičnih študijah sem se 1. 1902 podal z Rev. F. S. Rantom v Ameriko.
Z nama so bili še naslednji gospodje, zdaj misijonarji v Ameriki: Vinko Božja, Val. in Ivan Schiffrer, Jos. Sodja, Jos. Vrhunec in Alojzij Pirnat.
Zapustili smo planinsko Slovenijo na cesarjev rojstni dan 18. avgusta ter se skupaj odpeljali skozi Arlberški predor, Lihtenštanjsko ,,vele-vlast” in skozi čarobno Švico v Pariz, kjer smo splezali na Eiffelnov stolp. Dne 23. avgusta smo se v mestu Le Havre vkrcali na parnik ,,La Savoie” in po sedemdnevni krasni vožnji pripluli v New York, odkoder smo se še isti dan odpeljali na zahod, mimo orjaških Niagarskih slapov skozi Šikago in Joliet v Minnesoto — svoj cilj.
Prišedši v St. Paul, Minn., dne 3. septembra, smo se vpi- -šali v ondotno semenišče, St.
Paul Seminary zvano, kjer smo mnogo let prebili ,,u veselju in u tuzi”, pripravljajoč se na svoj bodoči poklic. Našli smo tam že devet drugih slovenskih dijakov, katerih število se je tekom enega leta še pomnožilo, tako da so jeseni leta 1903 ondotni slovenski seme-niščniki dosegli visoko število 26, kar se bržčas ne zgodi več v slovenski zgodovini v Ameriki.
Ustanovili smo si še isto jesen (1903) svoje slovensko akademično društvo Baraga” (zlasti po prizadevanju tovariša Antona Sojarja) in pozneje.tudi svoje pevsko društvo ,,Slavček”, čigar večletni vodja je bil tovariš Fr. Missia, tako da je slovenska pesem pogosto odmevala s slovečega ,,Kranjskega grička” po sončnih bregovih ,,očeta rek”, Mi-ssissippija. Zgodovina teh društev, posebno prvega, je prav raznovrstna, a bujna in zanimiva zlasti, ker kaže med drugim tudi, kako se socialno-konservativni Slovenec levi in prelevi v individualnega Ame-rikanca.«
Društvo ,,Baraga” še obstoji in tvori trdno vez, dasi so se nekdanji člani razšli za delom na vse strani; tudi slovenska pesem se še čuje v vsi svoji milobi, kadar se v glavnem mestu Minnesote zbere večje število nekdanjih ,,Baragovih” vete-rancev.
Tower: Približno do leta 1884 so bili tu sami pragozdi. Ko so odkrili železne rudnike, se je naselilo tudi več Slovencev, ki so prišli iz Dolenjskega. L. 1903 jih je bilo 150 družin in ravno toliko posameznikov, skupno okrog 1000 duš. Vsled slabega zaslužka se je število skrčilo, da jih je danes le še nekaj sto. Družine imajo lastne domove. Francoz, Rev. Champagne, je začel zidati cerkev sv. Martina, katero je dokončal sedanji monsignor J. F. Buh, ki je dospel sem 1. 1888. Nekaj časa je župnikova! tu Rev. A. Smrekar, zdaj je tukaj Rev. J. Ferjančič. KSKJ ima društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, JSKJ pa društvo sv. Barbare št. 5.
Tukaj je šola katoliških Indijancev, ki jih oskrbuje iz Elya častiti misijonar Rt. Rev. J. Buh; po enkrat na mesec jih obiskuje preko jezera Vermillion, poleti v čolnu, pozimi v saneh.
Virginia: Mesto ima 10.473 prebivalcev in ugodne zveze 1 Kanado. Slovencev je zdaj do 100, Slovanov pa nad 1000; zaposleni so v rudniku in na velikih žagah.
Vse katoličane je oskrboval Rev. M. Bilban; 1. 1903 so si zidali lepo cerkev. Mnogo Slovencev se je baje izselilo. KSKJ ima društvo sv. Jožefa št. 16.
Missouri
Naylor: Mr. F. Levar mi poro-
Ju bi lej na slavja v Rusiji
(Nadaljevanje s 4. str.)
nje sveta.« Kaj sta si mislila Lenin in Stalin ob teh besedah v teatru Boljšoj? Nato je nadaljeval svoj diplomatsko zasnovani govor, pohvalil namene sovjetske države o novi verski zakonodaji, ki bo dala več svobode vernikom, in dejal tudi: »Lepo, da sta mesto in poslanstvo Cerkve dobili javno in pozitivno priznanje v družbi, ki je izšla iz oktobrske revolucije.«
Končal je z voščili, da bi pravoslavne in druge verske skupnosti mogle vedno bolje vršiti svoje dejavnosti, med temi tudi tiste verske skupnosti, ki so v polni edinosti z Rimom. Pri tem je seveda mislil na uniate in na katohške vernike v Litvi in v drugih sovjetskih republikah.
V gledališču Boljšoj je bilo navzočih kar pet kardinalov kot še nikoli v zgodovini.
V Kremlju
Naslednji dan, v soboto 11. junija, so prestopili še en do sedaj cerkvenim ljudem prepovedan prag in sicer Kremelj. V dvorani Vrhovnega sovjeta se je Andrej Gromiko kot predsednik tega Vrhovnega sovjeta srečal z zastopniki številnih ver in Cerkva, ki so prišli na jubilejne proslave ruske Cerkve. Navzoči so bili pravoslavni metropoliti in patriarhi, katoliški .kardinali in škofje, delegati protestantskih skupnosti, pa budisti in muslimani.
Srečanje z Gromikom je bilo neke vrste tiskovna konferenca. Najprej je govoril Gromiko in razložil cilje novega zakona o verskih skupnostih, ki se pripravlja; omenil je tudi zgodovinsko preteklost pravoslavne Cerkve, vprašanje miru, razorožitve. Nato so mu navzoči zastavljali vprašanja.
Kardinal Willebrandts ga je npr. vprašal, ali bo mogoče, da se katoličani tudi zunaj baltiških držav organizirajo v verske skupnosti. »Nimamo namena omejevati pravice katoličanov v naši državi,« je bil odgovor. Spregovoril je tudi kardinal Casaroli in izrazil svoje veselje z besedami: »Jubilejne slovesnosti ob tisočletnici bi lahko pokazale na kako neugodje ali razdvojenost v sovjetski družbi. Namesto tega se je izkazalo, da je jubilej ele-
ča: »Meseca marca 1908 smo prišli sem jaz, Ant. Lipold in Jos. Gregorec; nama sta sledila še isto leto Fr. Gram in Fr. Cinbel. Zdaj je okrog Naylor-ja približno 30 slovenskih družin, ki imajo farme, velike 40 do 120 akrov. Pečamo se izključno s poljedelstvom in živinorejo. Katoliška cerkev je v kraju Oxley, kake štiri milje zahodno odtod; duhovnik prihaja tja enkrat na mesec iz Doniphana. Edino podporno društvo spada k SSPZ v Chicagu.«
Poplar Bluff: Mrs. Mary Dule piše: »Tu nas je naseljenih 15 slovenskih družin. Slovenci se pridno naseljujejo na farme, (dalje na str. 6)
ment združevanja tako v duhovnem kot v domovinskem smislu.« Končal je z voščili: »Velike so želje in voščila, ki jih v domovinskem smislu izrekamo Cerkvi (pravoslavni) in veliki državi (Sovjetski zvezi).«
Srečanje z Gorbačovom
Do zadnjega je ostalo v negotovosti, ali bo vatikansko delegacijo sprejel tudi Mihail Gorbačov. Zgodilo se je tudi to v ponedeljek 13. junija. O-krog poldne je Gorbačov sprejel v posebni avdienci kardinala Casarolija in njegovega spremljevalca; Gorbačovu ob strani je sedel zunanji minister Ševardnadze.
Vatikanski zastopnik je Gorbačovu izročil osebno pismo sv. očeta. Pisma niso objavili, vendar trdijo, da ne gre samo za običajne pozdrave, temveč da opominja sv. oče na pravice do svobode državljanov, zlasti še na pravico do verske svobode. Kardinal je dejal, da je bil razgovor zelo odkrit in da so si povedali, kar so si imeli povedati. Glavno je, je komentiral Casaroli, da se je odprla direktna zveza med Sv. Stolico in Kremljem, da se lahko pogovarjamo naravnost brez tretjih oseb. Ni še misliti na redne diplomatske odnose med Vatikanom in Sovjetsko zvezo, vendar je že velik uspeh, da so se prijateljsko razgovarjali o medsebojnih zadevah in tudi o svetovnih problemih.
Jubilejna slavja so se naslednje dni prenesla v druga mesta, v Vladimir, v Kijev in se zaključila v Leningradu 16. junija z veličastno liturgijo na prostem pred cerkvijo sv. Trojice ob ogromni udeležbi vernikov.
Kot zaključek k slavjem smemo potrditi besedam Gle-ba Jakunina: »Kljub vsemu je naša Cerkev preživela vseh teh 70 let državnega ateizma. Stotine in stotine duhovnikov in škofov je bilo usmrčenih, tisoči in tisoči vernikov so bili zaprti, pregnani; toda Cerkev je še vedno živa. Kri mučencev je studenec vstajenja.«
MALI OGLASI
Prodam stenske krožnike z vpisano Simon Gregorčičevo poezijo «Bratje v koso se vstopimo«. So poslikani v slovenskem motivu, eden je velik 11 'A" (29 cm), šest manjših pa 7 Vi" (19 cm). So iz gline in čez 50 let stari. Pošljem sliko, cena po dogovoru.
Cyril Grilc c/o N. Michelich
18320 Kdgerton Rd.,
Cleveland, OH 44119
(46,48)
Hiše barvamo zunaj in zno-tiaj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik IONY KRISTAVNlK Pokličite 423-4444
(x)
KOLEDAR
društvenih prireditev
JULIJ
10. — Misijonska Znamkar-
ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri.
15., 16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
24.	— Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee.
30.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi.
31.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi.
14.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
17.	— Federacija slov. upokojenskih klubov prireja piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Krivec orkester.
20. — Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci.
26.	— Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert ob sedmih zvečer v cerkvi Sv. Križa v Fairfieldu. Po koncertu ples.
27.	— Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 zv.
28.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28.	— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev.
SEPTEMBER
10. — Fantje na vasi prirede
vsakoletni celovečerni koncert, v SND na St. Clair Ave. Igra ansambel Veseli Slovenci.
18.	— Fara Marija Vnebov-zeta prireja kosilo. Serviranje v šolski jedilnici od 11.30 do 2. pop.
18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	— Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku
OKTOBER
15.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-Ietnico v SDD na Recher Ave.
29.	— Štajerski klub prire-
di Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
29. — Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi večerjo.
NOVEMBER
6.	— Slovensko ameriški
kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Pryatel.
12. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester.
12.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester.
13.	— Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
25. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester.
DECEMBER
4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi božično večerjo s koncertom in plesom v SND na St. Clair Ave.
4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
od tam na pokopališče Vernih duš.
W. Allen Intihar
Dne 28. junija je na svojem domu v Strongsvillu za rakom umrl 44 let stari W. Allen Intihar, rojen v Johnstownu, Pa., mož Roberte, roj. Duncan, oče Christophera in Davida, brat Barbare L. Heider in Jer-rvja, od 1980 do decembra lani, ko ga je bolezen prisilila, da je šel v pokoj, predsednik bolnišnice Deaconess. Pogreb je bil 1. junija s sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa v Strongsvillu.
Erna Kobe
Umrla je 55 let stara Erna Kobe, rojena Grauf, žena Paula, mati Margaret Each, ' Paula ml., Rosemarie (Kalif.) in Richarda, 2-krat stara mati, sestra Eddyja (San Francisco, Kalif.), Heinza in Irmgard Ste-fanovitz, hčerka Eugenea in že pok. Marie (oba v ZRN). Pogreb je bil Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. 28. junija s sv. mašo v cerkvi sv. Vida. K večnemu počitku je bila položena na pokopališču Vernih duš.
Scott Archacki
Dne 24. junija je nenadno umrl 30 let stari Scott Archacki s Stanard Ave., rojen v Clevelandu, sin Al-a in Dorothy (r. Baran), brat Laure in Denise Manke, 3-krat stric, vnuk Tom-a in Kathryn Baran ter Ignatiusa in Sophie Archacki (vsi že pok.), zaposlen kot šo-
ONE FAIRLANE DRIVE
Mb
JOLIET, IL 60434
9f,^[§4
PHONE 725-5880 A/C 815
TO ALL MEMBERS OF THE
The 23rd General Convention of The Holy Family Society will be held Sunday, August 28, 1988.
In order to have a successful convention, the Supreme Board asks that you submit in writing any business that you may wish to have considered by the Convention. If you or your lodge have any problems or if you can offer any suggestions which will enable your Society to be of more service
HOLY FAMILY SOCIETY: " |
O
tc our members, please let us • know. Just submit your requests 5 or proposals in writing to me here i at the Home Office by July 1 5, | 1988 so they may be presented > to the Supreme Board at its pre- 5 convention and semi-annual 5 meeting, which will be held here 5 at the Home Office on Tuesday, | July 26, 1 988.	o
Thank you for your continuing cooperation.
Fraternally yours.
HOLY FAMILY SOCIETY - USA
r'
ROBERT M. KOCHEVAR, President
fer tovornjaka. Pogreb je bil iz Žcletovega zavoda na E. 152 St. 28. junija s sv. mašo v cerkvi sv. Vida. K večnemu počitku je bil položen na pokopališču Lake View.
Marie Trinco
Dne 23. junija je v Manor Care starostnem domu umrla 80 let stara Marie Trinco, prej živeča na Ridge Rd., rojena Zadnik, vdova po Marku, mati Josephine Cahill in Marka Carpenterja, 4-krat stara mati, sestra Ann Fala-tach, Albine Abram, Agnes Rvbka, Therese Patrick, Sylvie Plutt ter že pok. Anthonv-ja in Olge Sceranka. Pogreb je bil 27. junija iz Žcletovega zavoda na E. 152 St. v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughbyju in od tam na pokopališče Vernih duš.
Frank Canaki
Dne 24. junija je Richmond General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 93 let stari Frank Canaki z Monterey Ave., rojen v vasi Madarasevac v današnji Jugoslaviji, odkar je prišel v ZDA kot mladenič, mož Anne, roj. Ambrose, in pok. Ann (r. Bezuk), zaposlen pri Rverson Steel kot šofer tovornjaka več kot 30 let, do svoje upokojitve pred 28 leti. Pogreb je bil 27. junija iz Žele-tovega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Kalvarije.
Sylvia Stephan
Dne 21. junija je v mestu Syracuse, New York, po dolgi bolezni za rakom umrla 67 let stara Sylvia Stephan, rojena Filipič v Clevelandu, žena Georgea J., mati Davida L. (N.C.), Hollace Poissant (Ga.) in Sherrie Reed (Tx.), hčerka Anne Filipič in že pok. Johna Filipiča, 2-krat stara mati. Pogreb je bil v Syracuse, N.Y.
Jennie Jagodnik
Dne 21. junija je v mestu Kalamazoo, Mich., kjer je bivala zadnji poldrugi teden
pred smrtjo, prej pa 9 let v Mayfield Villagu, pred tem pa v Euclidu in Clevelandu, umrla 97 let stara Jennie Jagodnik, rojena Tomšič v Knežaku, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po 1. 1957 umrlem Anthonyju, mati An-thonvja J., Johna (Mich.) in že pok. Josepha, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati, za njo žalujejo tudi sorodniki v Kanadi, Avstraliji in Jugoslaviji, članica ADZ št. 6, KSKJ št. 219, SŽZ št. 32, PSA kr. št. 3 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 25. junija iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine in od tam na pokopališče Kalvarije. Družina priporoča darova v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele ali Skladu za šolnin-ske štipendije pri Slovenski ženski zvezi.
Cecelia M. Pryatel
Dne 21. junija zvečer je v Euclid General bolnišnici umrla 80 let stara Cecelia M. Pryatel (Prijatelj, rojena Smith, žena Johna, sestra Josepha (Chicago, 111.), Caroline Engelhard! (Bridgeport, O.), Josephine Blatnik (Mich.), nekaj bratov in sester je že pok., teta in prateta, članica KSKJ št. 162. Pogreb je bil 25. junija iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. s sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma in pokopom na pokopališču Vernih duš.
Č.g. John Perko, S.M.
Dne 8. junija je v Kaliforniji umrl br. John Perko, reda Marianistov, sin Johna in Frances, roj. Šeliga (oba že pok.), brat že pok. br. Franka, S.M., Josepha, Anthonyja, Lawrencea, Ann, Sophie in Louisa, svak Mary, roj. Gorenc z Maple Hts., stric Kennetha in Josepha. Pogreb je bil v Kaliforniji, k večnemu počitku je bil položen na pokopališču Gate of Heaven v Santa Clara, Kalif.
Antonia Ogrinc
Umrla je 88 let stara Antonia Ogrinc, rojena Kordish. vdova po Josephu, mati Josepha ml. in Ruth Hribar, 5-kra1 stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Johna in Mary Bartol (oba že pok.), štiri sestre žive v Jug. Pogreb je bil 22. junija s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete. K večnemu počitku je bila položena na pokopališču Vernih duš. Družina priporoča darove v f>°' kojničin spomin Rose-Mary Rehabilitation & Education Center.
AMERIKA IN AMERIKANCI
(Nadaljevanje s str. 5) Zahajamo v angleško cerkev mestu; deca pohaja javn° šolo.« Dulčeva družina se Je preselila sem 1. avgusta 19 drugi malo prej.
St. Louis: Prvi Slovenci so Pr' šli sem iz Semiča L 1885. temi so bili Anton BukoveC’ Štefan Mihelčič, Ivan Petrič t Ivan Sever. Zdaj jih je okr^ 300, med njimi do 40 družib; Do posebnega premoženja ^ veljave ni prišel nobeden, P pa imajo družine lastne bt^ Raztreseni so po vseh straI1|j, velikega mesta in delajo P° varnah, raznih tovarnah, n ^ več pa po pivovarnah. se za vero še kaj brigajo, za g jajo v razne nemške cer*!V^a-Hrvati nimajo stika, ^aS'^|0. jo ti lastno župnijo in ^ Mlajši svet je v socialist* taboru. Društvo Srca Je^o, vega št. 70 KSKJ ima nad društvo sv. Alojzija Št-JSKJ pa 35 članov.	j.
Na levem bregu reke ssouri je East St. Lom8’ ^ kjer je v klavnicah pre**! } število Slovencev. (ReV‘ Kompare.)	^ sl0-
joseP
V tej državi je po vencev še v krajih St. -	^
Winita in Keota, večide
mar jev.	,
(Dalje prihodnji tore
Imenik slovenskih društev	_	.	.	„	^
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-*nar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin 0rehek, 18144 Lake Shore Blvd., >el. 481-1481; blag.: John Turek. JJadzorniki: Mary Hodnik, James ebevec, Stan Martinčič; vratar: rank Zupančič. Vodja atletike in Mladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var- Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo aebeljo ob 10:15 dopoldne pod cer-vii° sv. Vida. Mesečni asesment se Pbfine pobirati pred sejo in tudi 25. ,ariuarja in 25. julija od 6. do 7. ure ^večer v društveni sobi avditorija pri v' Vidu. V slučaju bolezni naj se °lnik javi tajniku, da dobi zdravniški 'st 'h karto.
Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-0|' Preds.: Joseph L. Fortuna; pod-reds': Isabelle Godec; taj.: Ralph °dec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-Dl; zapis.: Mary Ann Sray; blag. JtiesT. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., 7iple Hts., OH 441 37; nadzorniki: .n,h°ny B. Lausche, Olga Sray, Vir-£ln'a Fortuna; zastopnika za SND na q' ®D. St.: Joseph Fortuna, Ralph pbec; zastopnika za SND na Maple s - Joseph Fortuna in Ralph Go-■ 2astopnika za atletiko in »boo-^er<< klub: Joseph Fortuna in Ralph 0clec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in -F: Jelercic.
Seje
Slov.
730
so na 25.-ega v mesecu v nar. domu na E. 80 St. ob
zv- Novi člani sprejeti od roj-8sVa 60. leta starosti. Bolniški pl arneni je 65 centov na mesec in uje $7 boinjj^e podpore na te-n. če je č|an bolan 5 dni ali več. štv V ^evburgu, pristopite v dru-0 Sv- Lovrenca!
Društvo SV. ANE št. 150
bo| Utl°Vn' v°6ja: Rev. Anthony Re-pr ’ preds.: Angela Winter; pod-Vyi s" Relen Krofi; taj.: Josephine ra 3555 E. 80. St.; blag.: tauter	Nadzornice: Anna Wim
*aPis tleresa Zupančič, Helen Krofi; za s'' ^atherine Zabak; zastopnica tastn ^ na	Laura Berdyck;
He|enP^'Ca za SND na Maple Hts.: jo: • r°^; zastopnici za Federaci-Winten^a Winter in Josephine
(irUiinr , 2dravniki: ^s' slovenski it
V m* '' Seje so vsaka prva sreda ',''0raeCU ob 2 -30 popoldne v šolski ani šole pri Sv. Lovrencu.
U5,v° SV. MARIJE MAGDALEN D	5t. 162
inarPh°Vni vodia: Rev. Joseph Bi t>0dpreHredS': Frances Nemaniči Mary a*' Atta Zakrajšek; taj
Euclid n M0tt’ 760 E' 212 51 Betty ' tel’ S31-4556; blag vak; n 'j6bek: zapis.: Frances Ni ^^pb ZOrn'ce: Frances Macerc ,aditeiilne <3orencic it Mary Palci' Ce Za nk ^osa,ia Palčič; zastopr Zakrajs ,'° ^SKJ Federacijo: Ar ^Manich' Frances Novak, Fram
Zdra
,vtiki.
zdravniki: vsi sloven:
. ^eie se Septi. ob
^aser,!*6 Vr^'i° vsako prvo srede
‘obi av,’..0t> 1 -30 pop. v društvi Vd|torija pri Sv. Vidu.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej.
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič .19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Semen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno In najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
PODRUŽNICA št. I« Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635.
Nadzornici:	Marie Gombach,
Helen Suhy
Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce Lenassi
Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna ;Seje se vrše vs^ko tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in de cember.
PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave : Anna Cekada, Martha Koren, Sharon Kobal
Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances brzen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Cele ste Frollo, Lucille Korencic Seje vsak prvi torek ob 7 30, SDD na Recher Ave
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher
Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secretary: Diane Bencin Treasurer: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Mary Jo Rom, Mary Miller
Sentinel: Dorothy Ann Winter Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV. ANE št. 4 Predsednica (začasna): Ann Zak Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Oražem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 441 23 tel. 486-2735
Blagajničarka: Josephine Ambro-sic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Marie Oražem
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki.
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo.v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124
Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec
Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531 8468
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki:	Frank	Ahlin, Mary
Champa, Andrew Champa
Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni
Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje:	Vsaka prva nedelja v
mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. dopoldne.
RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck. 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965
Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzorniki: Louis Sile, Jof>n Cen do, Gina llacqua
Seje v 1 988 bodo ob 2. pčp. 20. marca, 1 7. julija, 16. oktobra in 1 8. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, 0., 44094.
Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom John Cendol, SDD, Recher Ave. — Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele Louis Sile, Carole Czeck.
(Dalje na str. 8)
..	-rž
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki 1. torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov. ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Ann Krajc, Rosemary Kozar
Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce.
Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.)
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1 172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. John Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440
Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rrv. John M. Kumse
Chief Rartger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skatbez Recording Secretary: Joe Stfjrle Jr.
Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681 21 19 - Treasurer: Vicki Rkarbez
Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spiral, le. 951-9775
Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
I KDKRA I ION t)l SLOVENIAN NA I IONAI, HOMES
President: Charles Ipavec 1st Vice Pres.: Helen Urbas 2nd Vice Pres.: William Snyder Fin. Secretary-Treasurer:	Rudy
Pivik, 15570 Humphrey Rd., Mid dleburgh Hts., OH 44130 Corresponding Secy.: Rose Mary Toth
Recording Secy.: Helen Konkoy Auditors: Steve Shrmitz, Dan Pav sek, John Jackson
Historian: Ella Samanrch (Ch I, John Habat, Asst.
Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVEN; El NARODNI DOM 6409 St. ( lair Avenue
President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Secy. Trees.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Amlilin^ Coininillee:
Ann Mane Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Coininillee:
Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank Wavs ami Means Coininillee:
Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J. Tomse, Frank Stefe Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m Office hours: 1 1 a m to 3 p.m Tel. 361-51 15
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue
President: Ed Kocin Vice Pres.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Turna Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., Tirnherlake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krann
Clubroorn Mgrs.: John and Alba Pluti
Federation Reps.: Chuck Femec, Frank Fena, Dan Pavšek Ollier directors: Jane Hozian, Al Main, John Prirno, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st aitemato: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk.
Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481.-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
Joseph Petrie: President Frank Cesen: Vice President William Kovach: Secretary William Frank: Treasurer Rosemary Toth: Rec. Secretary Dorothy Kapel: Ch., Audit Comm Josephine Trunk: Auditor, Mem bershrp Comm , Sunshine Max Kobal: Auditor, House Comm Ed Koren: Ch., House Comm Mary Ster: House, Memb. Comms Ed Marinčič:	House, Memb
Comms
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikarica: Nancy Kadar Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, . Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Ills., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anion Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan, Joseph Glivar, Eu gene Vercek, Emma Urbančič Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zv., v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O., tel. 662-9731
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 Sl. Clair Ave
Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janež Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne priredi tve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881-9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc.
Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta-
nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1 725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče:	Inž. Ivan Berlec,
Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov, pristave Pensioner’s Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531 8982
Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar
S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary
Acting President: Wilma Tibjas*1 Recording Sec.: Jennie Kape' Financial Sec.: Vida Zak, Sagamore Dr., Euclid, OH 44111 Tel. 481-6247
Auditors: Betty Rotar, R°sf Mary Toth, Karen Alich
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICA^ SLOVENIAN PENSIONERS 01$ President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jf Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, ^ Kersman, Frank Fabec Meetings every three montl13' alternate Slovenian homes, al o’clock, the months of MarC June, September and Decem^'
KLUB SLOVENSKIH UPOKO# CEV za St. Clairsko okrožje
Predsednica: Margaret Kaus
I.	podpreds.: Antoinette Kraje
II.	podpreds.: Irene Toth Tajnik-blagajnik: Stanley
5919 Prosser Ave., Cleveland' 44103, tel. 391-9761
Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel KafP'J ski, Hattie Gorgan, Nettie Mal^, Odbor za potovanja: Marg1 Kaus	.
Planning Chairman: Edward “ nak
Sestanki se vrše vsak tretji1 tek v mesecu ob 1.30 pop. v PrlZ ku Slov. nar doma na St. Clair A)
SLOVENIAN PENSIONERS & of Euclid, Ohio
President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kausek 2nd Vice Pres.: Rose Lewis Treasurer: Emma Cesen Fin. Secy.: Eleanor Pavey Rec. Secy.: Helen Levstick . Auditors: Mae Fabec (Ch-K J phine Trunk, Caroline Lokar Alternate: Frank Fabec J Meetings are the first Wedn®5^ of each month, beginning at 1 P’ ^ at the Slovenian Society Hob16 Recher Avenue in Euclid-
CLUB OF RETIRED SLOV^ OF HOLMES AVENUE
Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Fujda Fin. Secy.: Mary Lavrich. ^ Firestone Ct., Mentor, OH 4 Tel. 951-4974	ujl'
Auditors: Christine Bolden-Gornik, Ann Grzybowski .
Federation Reps.: Gus Frank Fabec, Mae Fabec, .te
Alte,n8
man
Kersman, Emily Kersman:
Mazie Princ
Sgt. at arms: Cecelia R°z Reporter: Ann Stefančič ^ Sunshine Chairlady: Schultz, 19501 Pasnow A^ „ did, OH 44119, tel. 48l -°30/ Meetings every 2nd We n ./
of month at 1 p.m. at Home on Holmes Ave.
Slo''1
Ali je tudi Vaše druŠty zastopano v naŠeifl Imeniku druStev^y
AMERIŠKA DOMOV
druži Slovence po vsem sveto!