OBČINSKA UPRAV Glasilo Županske zmm sa S!ow©n Stev. 3. Mesežna priloga »Domoljubu" Leto li. Pozdravljen, naš viadika! V imenu slovenskih občin, organiziranih v pretežni večini r naši Žnpanski zvezi, se Ti klanju — Prevzvšoni slavljenec! — ob četrtstoletnem jubileju Bogu in narodu posvečenega dela, — r globoki hvnležnosti za vso narodu svojemu doprinešrne žrtve, v zadoSčenje za vse prizadete krivico in natolcevanja nasprotnikov, — in Te — Pre-vzvišeni hvljenec! — pozdravlja kot častnega občana velikega števila slovenskih občin : Županska zveza za Slovenijo. Državna hipotekama bariKa v Belgradu. Pod tem naslovom jo priobč-l nar. poslanec Vlad. Pušenjak dvoje člankov v »Slovencu t, v katerih opisuje organizacijo te banke — bivšega srbskega državnega hipot. zavoda z naslovom >Uprava fondo-va«. Ondi navaja v št. 105 »Slov.« od 10. maja t. i. ona za nas najvažnejša pa tudi najkrutejša določila tega ua celo državo razširjenega zakona o drž. hipot. banki, po katerih bodo morali zavodi in ustanove v novih pokrajinah, ki upravljajo javno fonde, pupilarne in depozitne kapitale, občinske, sreske, oblastne, cerkvene, samostanske, in ki se zbirajo iz doklad, a se ne porabijo v 0 mesecih, vse te fonde in kapitale prenesti tekom 10 let t. j. do 22. aprila 1932) v Državno hipotekarno banko v Belgrad. Domači denarni (tudi pupllarno-var-ni) zavodi pa bodo smeli take vloge sprejemati le še pet let, t. j. do 22. aprila 1927. — Nadalje opisuje poslanec v omenjenem članku neizogibno katastrofo, ki preti vsem našim denarnim zavodom, ne le regulativ-nim hranilnicam, če se izvrši prenos kapi-talij v Državno hipotekarno banko. Ne-broj hranilnic bo moralo likvidirati, a za seboj bodo potegnile tudi številno druge denarne zavode, banke, posojilnice, ako se Izvrši prenos s centralizacijo denarja v Belgrad. Nastalo bo silno pomanjkanje denarja v deželah zunaj Srbije — v prečan-skih krajih in posledice bodo nedogledne, ker naš človek ne bo mogel dobivati kredita, ne posojil... Kaj storiti, da se odstrani preteča nevarnost? vprašuje ob koncu člankar. Storiti se mora vse, pravi, da se 3 posebnim zakonom ukine določba, ki pravi, da se mora ves pupilarno-varni denar li novih pokrajin prenesti v državno hipotekarno banko vBelgradn. Za to pa potrebu- jejo poslanci — pravi dalje člankar — pomoči od vseh prizadetih zavodov, od vseh . prizadetih slojev. Nujno potrebno je, da se j oglase s protesti vse hranilnice v Sloveniji S in v Dalmaciji brez izjeme, vse Zadružne ; Zveze in banke, vse stanovske organizacije i kmetov, hišnih posestnikov, obrtnikov in trgovcev, vse občine in okraji, kateri jamčijo za varnost hranilnih vlog v hranilnicah. Složen, skupen nastop merodajnih krogov bo zasigural obstoj našim hranilnicam, bo pa tudi v veliko korist vseh denarnih zavodov, bo obvaroval celo naše gospodarsko življenje občutne škode. K temu izvajanju moramo ml še do-| dati, da ima pri tem važno vlogo ravno na-j ša > Županska zveza za Slovenijo«, ki ščiti ! predvsem koristi naših občin potom močne j organizacijo, ki bo pa močna in nepremag-1 Ijiva le tedaj, če se združijo v njej prav vsi i občinski zastopniki, župani, svetovalci, od-| borniki, namestniki itd., sploh vsi, ki imajo pravico do pristopa kot člani, v prvi vrsti pa občine same. Da se povrnemo nazaj k omenjeni hipotekami banki, opozarjamo, da je priobčil »Slovenec« prvi članek proti uamerava-ni centralizaciji kapitala iz peresa pisca te-' ga članka že jeseni lanskega leta neposredno potem, ko je zagledal na celo državo raz-; širjeni zakon o ureditvi Uprave fondov luč sveta v Uradnem listu. (Glej »Urad. list št. 87 od 21. avgusta 1922 in z dne 22. nov. 1922 ; št. 119; prvega zak. št. 276, drugega št. 392.) Pa tudi mi smo se oglasili proti neu-j pravičenim in za naše občine nesprejemljivim določbam tega zakona. V 11. številki »Občinske uprave« (glej »Domoljuba« št. 50 iz leta 1922) smo nastopili proti zakonu s protestom, da bi se potegnil občinski denar iz domačih denarnih zavodov in romal daleč doli, odkoder ni vrnitve.. Zaklicali smo ob koncu članka: Vlgilantibus iura! —1 Ne vemo, koliko čuječnosti smo zbudili pri vseh prizadetih. Dosti menda ne, ker se res ne moremo spominjati, da bl bil navedeni zakon naletel na odpor od kakršnakoli strani. Olajševalno za tako brezbrižnost bi bilo k večjemu to, da se pri nas zakoni res da ne izvršujejo. Pa ravno v j »Občinski Upravi« smo izrekli mnenje, da J pri tem zakonu vendar Ie utegne priti do Izvršitve, ko gr& za — denar 1 Čudno se nam ! torej zdi, da ni — vsaj kolikor je nam znano | — doslej noben občinski odbor čutil za po-! trebno, da bl bi! storil kak sklep — oziro-! ma sprejel kako resolucijo proti izvršitvi tega zakona. Ali ne razumevajo občine, d* jim država na podlagi zakona lahko vsak hip pobere vse odvišne denarje in zaukaže prenos vlog v državno hipotekarno banko? —• Smatramo torej za svojo dolžnost, da pozlvljemo občine: Sklenite takoj vse bre« razlike proteste proti izvedbi navedenega zakona in pošljite jih tajništvu »Župansko Zvezo za Slovenijo« v Ljubljani, da jih zbira in pošlje na pristojno mesto 1 V ostalem pa se pridružujemo pozivu poslanca Pušenjaka na vse prizadeto lcors poracije, zadruge in zavode, organizacije, itd., da enodušno pristopijo k akciji za ukinjenje določb, ki tako živo posegajo v naše gospodarsko življenje. Naj si vrežejo naši centralistični Shyloki funt mesa od drugod, ne pa iz našega živega narodnogospodarskega telesa 1 Nam ne sme teči vsled zakona o državni hipotekami banki niti kapljic.; krvi. Organizacija. NAŠDI PODRUŽNICAM. Nujno potrebno in neodložljivo je, da se sedaj — po končanem volivnem boju —a vržejo vse naše podružnice na podrobno or» gauizatorično delo za našo : Župansko zve* zo«. Ni smel politični boj absorbirati vsehi moči. Te moči so se morale nasprotno še la ojačiti, in okrepiti dul . volja. Bolj kot kdaj popred treba danes zbra* ti vse moči ravno v strokovni županski on ganizaciji! Ali ne čutite, da se čeprav pO-časi, vendarle bliža notranja ureditev naša državo? Zato je neobhodno potrebno, d« strnejo svoje vrste predvsem vsi izvoljeni zastopniki ljudstva onih korporacij — na« ših občin, ki so prva celica v satu naše države, za katero hočemo, da bo dobro urejena. Kes nas je že impozantno število. Toda vse premalo! Nam ne zadostuje trf, štiri, pet tisorč članov! Najmanj petnajst tisoč članov mora biti še letos organiziranih v »Žu, ans'a urezi«f Članarina — borih 16 K ali 4 Din 'etno! -a vendar no more biti ovira, da bi ne pristo* pil k zvezi vakdo, ki je poklican za to. Najbolj nezmiseln pa je izgovor, čel, saj je vseeno, če sem član ali ne; brez me* ne pojde in se opravi vseeno, ln pa, saj nimam ničesar od tega, če sem član ali ne. Ne tako, prijatelj 1 V združenju je moč! In le močno in do* bro organizirana armada zmaguje. Vsaka armada pa mora imeti ne le poveljnikov, podpoveljnikov in raznih šarž, ampak tudi navadne vojake, trobentače in bobnarje, itd. —« Da nimaš ničesar od tega, če si član? Prijatelj, tudi to ni resi Ce morda osebno nimaš dobička —* (ali mora res vsak misliti le na lasten dobiček?!) — pa ima korist od organizacije skupna javnost. Ce morda mi včasih nismo v stanu ustreči vsaki želji, saj so ovire tudi pri naši Zvezi, —> zato Se ne smeš obrniti hrbta dobri stvari, ki « tako zelo potrebna. —< Pomisli dalje, da j« ravno od tvojega prispevka precej odvisno^ koliko bo mogla storiti Županska zveza, ki ne more Iz tal pričarati niti enega članka in ne enega pisma ali odgovora. Ce so danes drage navadne delovne moči ročnih delavcev, naposled tudi od duševnega — itak najslabšo plačanega delavca pod božjim solncem — ni mogočo zahtevati, da bi se brezplačno žrtvoval le za druge. Prosimo torej podružnice: Izvedite organizacijo do zadnje koče in pošljite nam sezname članov in članarino takoj. — Odbor Župansko zveze. ■ * Avtonomija občin. Ali ste pazno prečitali članek o nameri države, da potegne tudi o b či n s k i denar v iDržavno hipotekarno banko«? Ali ste pomislili zraven, da bi bo s tam od-krbnil en kamen od zgradbe avtonomne občine? Ce naj bi se zakon strogo izvajal, bo hotela država imeti natančen vpogled v občinsko gospodarstvo, kajti kako naj sicer izvaja zakon, da se morajo naložiti v »Državni hipotekami banki« po šestih mesecih vsi neuporabljeni dohodki od občinskih doklad. — Ce bo pa zahtevala država vpogled v občinsko gospodarstvo, je s tem že tudi ukinjena važna ali najvažnejša panoga njene samoupravne pravice. — Ali vidite torej, kako potrebno je, da so združite vsi — in vse občinev najmočnejšo organizacijo iž' panske zveze«? Ne gre le za to, ce dobite včasih celo na nepotrebna vprašanja takoj odgovor ali ne, ker zanima to le posameznika, nc celote. Potrebna je organizacija za to, da ščiti splošne interese občin, Ln s tem tudi interese celokupnega slovenskega naroda; da zaščiti — avtonomijo slovenskih občin! Doklade na vino; naklade na sadni mošt in pivo. Neko županstvo nam piše: Naložili smo občinsko doklado 250 odstot. na vino in vinski mošt, kar nam je pokrajinska uprava tudi dovolila. Naši gospilničarji pa prodajajo sedaj skoro samo sadjevec. Kupujejo ga po 8—10 kron, a prodajajo po 20—24 kron. S tem se bodo gostilničarji obogatili, občinska balagajna pa bo občutila koncem leta neprijetne posledice. Vprašamo: Koliko bi bilo dovoljeno naložiti samostojne občinske naklade na pivo in sadni mošt? Odgovor : Iz uradnih okrožnic Vam »nora biti znano, da je običajna dopustna Jzmera naklade na pivo po 12 Din 50 p, in na sadjevec (sadni mošt) po 5 Din, oboje lod hektolitra. V Izjemnih slučajih pa se dovoljuje tudi višja naklada in sicer od hektolitra pive 25 Din do 60 Din, sadjevca do 10 Din. Višje nego običajne izmere in njihovo potrebo pa je treba primerno vteme-Ijiti Kaj pa Iganje in likerji? Ali ni upravičena tudi na te predmete občinska nakla-jda? Kjer so gostilničarji in gostilne, tam je gotovo tudi žganje vseh vrst. To se da prav primerno obdavčiti Od hektoliterske stopnje 2 Din 150 p doneae pri navadnem žganja fcd hektolitra 100 Din, in pri litru podaje- 5ji - noga žganja (likerja) po 1 Din 25 p vrže naklado od hektolitra čedno vsotico 125 dinarjev. Zakaj bi ne posegle ne le Vaša — marveč vse občine po teh nakladah, o katerih smo že tolikanj pisali. To ponavljamo še enkrat zato, da ne pride našim občinam preveč iz spomina. Županski poučni tečaji. vi. Tečaj v Kranju. Dne 22. januarja 1923 je priredila Županska zveza poučni tečaj v Kranju, ki se ga je udeležilo nad 50 županov Iz kranjskega okraja. Od pokrajinske uprave določena predavatelja, vladni svetnik Šporn in okrajni glavar dr. Logar, sta predavala o raznih panogah občinske uprave in tolmačila razne zakone. Živahna debata po vsakem predavanju je pokazala na eni strani veliko ukaželjnost naših županov, nn drugi strani pa, da so tnki tečaji zelo potrebni. Zato je le želeti, dp. bi se p0?0' steje prirejali. VII. Tečaj v Ribnici. V Ribnici je priredila Županska zveza poučni tečaj za ondotni sodni okraj dne 29. januarja t. 1. — Predavala sta kot na prejšnjem tečaju v Kranju vladni svetnik Sporn in okrajni glavar dr. Logar o pomenu vestno urejene občine, o občinskem gospodarstvu, o poslovanju občinskih odborov, poslovanju starešinstva, o domovin-stvu, izseljeniških pobiih listih, o izgonu ln drugo. — Tečaj je bil dobro obiskan. VIII. Tečaj v Domžalah. Podružnica za kamniški okraj je priredila poučni tečaj v Domžalah dne 28. januarja 1923. Kot odposlanec osrednje Županske zveze se je udeležil tega tečaja njen tajnik Fr. Kristan. Vodil ga je načelnik okrajne zveze župan Novak. 1 redavali so: okrajni komisar dr. Maršič, davčni referent Sovinšek, ajo v domovinskih zadevah. da neka občina ni hotela priznati do-movinstva nadučitelju, ki že 24 let (torej stalno) službuje v njej. Tako se godi marsikomu krivica. Važno in koristno se nam zdi omeniti lz predavanja imenovanega gospoda tudi njegov poziv, da naj se naznani okrajnenu! glavarstvu vsak slučaj nemorale 1. dr. Župani naj to uradno izvršujejo, da se reši ljudstvo, ker gode ae različne stvari in nečednosti. Naznaniti jo treba preklinjevalce ln pijance in ubožni zakladi bodo imeli dobiček od tega. 'IVetji predavatelj Je pojasnil davčni sistem iu poljudno obrazložil vtrIo davkov, hišne davke, napovedi in sezname, hišno-razredni davek, najmarino i. dr. Predavanje davčnega strokovnjaka je gotovo vsakemu dobrodošlo. Četrta točka je bilo zanimivo predavanje okrajnega ekonoma. Omenjal je v prvi vrsti, kako je potrebna statistika. Vsak gospodar mora vedeti o Bvojih pridelkih, če jih bo imel dovolj. Statistika je termometer napredovanja ali nazadovanja. Predavatelj je podrobno opisal, kako naj se izpopolnjujejo razni vzorci tiskovin, ki jih morajo izpolniti županstva. Za navedbo pridelkov morajo imeti županstva zaupnike, ki jim dajo podatke. Končno Je še tajnik centralne organizacije Županske zveze v bodrilnih besedah pojasnil važnost organizacije in pa njeno moč, ko se izvrši vsepovsod in ko bodo tesno združeni vsi občinski zastopniki In poklicani v močno armado. — Obisk tečaja je bil številen. (Konec tledi) Popravek. ~ V drugi štev. »Občinske Uprave« na strani 6. v srednjem stolpiču zgoraj čitaj: »kar ji gre« (v stavku »Državi treba dati,____). V zadnji koloni članka »Nehajte!«, četrta vrsta od zgoraj pa mora »tati »odličnim« — in ne »političnim Članom zbornic jurlstov.« Nekaj drugih pomot, ki pa zmisla Član-Irov ne motijo, bo naši či t a tel i! gotovo že ea-ml popravili. Seznam sejmov v »Pratikl«. Slavna županstva opozarjamo tem potom, da sc pripravlja za tisk seznam »ejmov po Slovenskem, Ker so ti seznami, 6e so res točni in zanesljivi, velike važnosti ne samo za prodajalce ln kupujoče občinstvo, ampak tudi za občine same, prosimo tem potom vsa županstva, da takoj pregledajo zaznamek sejmov v letošnji DRUŽINSKI PRATIKI ter morebitne pogreške TAKOJ naznanijo po dopisnici na upravo Družinske Pratike v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Čim bolj ie bodo naša županstva odzvala temu povabilu, tem popolnejši bo tudi sejmski seznam. IZJAVA. Jaz podpisani FRANC KOVŠCA, posestnikov do v Dolenji vati 35, obžalujem, da »«m dne 15. »prlla t. 1. gospoda Ivan« Lavrič«, trgovca r Cerknici, v gostilni na It. 67 v Ccrknici kruto Kalil i očitkom, da je »jezero prodal zo svoj. žep«, t. j., kakor da jc svoj čas pri prodaji košnje v IczCro iskal ln caSel kakšen dobiček, Prepričal tem se, da seir. nasedel brezvestnim hujskačem ln obrckov&lcem, in se toplo zahvaljujem gospodu Ivanu Lavriču, ds ml jc, upoštevaje mojo zapelja-nost, odpustil In odstopil od kazenskega zasledovanja. — C « r k o i c a , 19. maja 1923. FRANC KOVSCA. Preklic. PREKLIC. Podpisani preklicujem žaljive besede, ki sem flh Izrekel 13. maja t. 1. na delavskem zborovanju v Vevčah zoper g. Franceta Kukovlca iz Vevč It. 49 ln se mu zahvaljujem, da j« odstopit od kazenskega preganjanja proti meni. — V Ljnbljani, 33. maja 1923. IVAN HRIBAR. Vevče. J Podpisanec sem, vračaj« sc po i icleznici z Jurjevcga Bejma v | Radečah, vpričo mnogobrojnega občinstva hudo ! razžalil boštanjsko učiteljstvo s tem, da sem ga j obdolžil, da prepoveduje otrokom pozdrav •Hvaljen Jezus«. Prefclicuiem In obžalujem ta svoj nedostojni čin in se zahvaljujem učiteljstvu v Bošta-nju, da mi je odpustilo in odstopilo od sodnega preganjanja pod pogojem, da objavim ta svoj preklic v dnevnikih »Slovenec« in »Jutro« in v tedniku »Domoljub«. Obvezujem s« nadalje, dati »Jugoslovanski Matici« znesek 50 Din in plačati vse stroške poravnalnega postopanja. — Konjsko pri Boštanju, dne 13. maja 1923. ŠINKOVEC JAKOB. Lepa enonadstropna hiša • 6 stanovanji in lepim vrtom v ljubil, predmestju Moste-Selo 44, te ugodno proda. Prodala zelo ugodna radi drugega podvzetja. - Ponudbe nai »TEFAN UKMAR, Selška cesta, Zagreb. 3144 Pošteno kmetsko dekle ki zna nekobko kuhati in ima veselje do kmet-•kega dela, iprejmo kot služkinjo t iapnUče z malim poiestvom ln enim gospodom. Plača po dogovoru. — Ponudbe je poslati na upravništvo »Domoljuba« pod itev. Mil._ MjipbiOiiii^ KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah V. H. ROHRMANN, LJUBLJANA, Sv, Petra pasip Itev. 27 (za vodo). 22>8 Mizarskega vajenca zdravega, iz poitene krščanske hiše, sprejmem. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod itev, 3168. čevljarna v Radovljici r.z.zo.z. naznanja otvoritev svoje delavnic« v poslopju Kmetijske zadruge ter se p, n. občinstvu pripo-roča za nakup vsakovrstnih, solidno izdelanih ČEVLJEV ln poljubna naročila po meri, vse po zmernih cenah. Čevljarna prevzame t&koj nekaj dobro Izvežbanih POMOČNIKOV v delo. 3193 C| lijH/ifti IA vajena vseh domačih del, IŠČE MESTA k mali družini ali v župnlščc. Nastopi službo 15. junija ali s 1. julijem. Naslov v upravi lista pod štev. 3100, Mizarskega vajEsica^S^ sprejmem na deželo. Naslov v upravi pod St. 3221. UČENCA za pekovsko obrt TAKOJ SPREJMEM. — Naslov pove uprcvnl-itvo »Domoljuba« pod Itev. 2969. oddaja najceneje tvrdka A, VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 24. 3039 V vsako Mso ,Domoljuba'! ItHIMItl U8S2 ~mm predno kupite uro, ilu-i strovani katalog tvrdk« ' H. SUTINER (imetnik Henrl Maire) vLjuoljani St. 1. - Ta Vas obvaruje fikode in jeze, katero povzročajo slabe, bazarske ure, in Vam kažo, kako se iamore dobro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, Speei-jalnc znamke „IKO" iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilno in stenske uro, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnine in svebr-nino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, stekloruze, dozo za tobak, svalCice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri Mi: H. SIITTHEH (imetnik Henrl Malce) 7 Ljnbljani it. 1. 11 Ljubljena, Sv. Petra cesta 29 }e dobila zelo veliko množino raznega manufakturnega blaga ln sicer: eukao za moške navadne in Športne obleke, možno hlačevino, volnene ševiote ln tibete v poljubnih barvah za ženske obleke, blago m narodne nois in delene v krasnih vzorcih, etamin v vsoU barvah, kambrike, prvovrstno pisano belo in rjavo kotenino, panama ter enobarvno in pisano ceiirje, platno za rjuhe in cvilh za postelje. — Vedno ima v zalog! veliko Izbiro \lastni izdelek) vseh vrat moškega iu ženskega perila, etaminastih in nav. bluz po najmodernejših krojih, otroške oblekco, posteljnih odej kakor tudi ovratnikov, kravat, svilenih in navadnih nit, žepnih robcev, sukanca, nogavic, predpasnikov io drugih iakih predmetov. Postrežba strogo solidna. Cene zelo nizke! HBB8BBBBBBBBB?*»