predsedniku zvezne skupščine v B eogradu v tej zadevi obširno u tem eljeno in terpela­ cijo. Seveda ima G eografski inštitut Jugoslovanske ljudske arm ade zaradi naše var­ nosti skrb za konspiracijo stan ja na terenu . V endar se je treba držati pam etnih m ej. da na kartah ne sm ejo biti vrisane tovarne o rož ja , u trdbe in drugi vojaški ob jek ti, saj vendar tu ja le tala , ki p re le tavajo našo državo, lahko snem ajo vse dele n jenega p ro ­ stora . V tem oziru so zanim iva dognanja prof. dr. A n tona M elika in dr. Svetozarja Ilešiča, ki sta se udeležila I. 1952 m ednarodnega geografskega kongresa v W ashingto- nu. Ko sta obiskala C ongress L ibrary in si tam ogledala zbirke zem ljevidov, m estnih načrtov itd ., sta našla tam toliko podatkov o našem državnem ozem lju in drugod , da sta se spraševala ali je sploh še kje kaj ta jnega širom po svetu. In terpelacija poslanca dr. Šnuderla je dosegla izdajo dopo ln jenega O dloka o izdajan ju kartografskih publi­ kacij za javno upo rabo z natančnim i in jasnim i napotki. Ta določa, kakšne karte se sm ejo izdajati v m erilu 1 : 10000 in v večjem m erilu in česa ne sm ejo prikazovati. To je dovoljeno le zvezni in republiški geodetski upravi. T ako je sk ladno z določili nove­ ga od loka D ržavna založba S lovenije šc naprej izdajala šolske zem ljevide Slovenije in Jugoslavije. T udi av tokarte so bile že v skladu s prvim odlokom iz 1. 1955. T o so bile p redelane šolske karte , k je r so bile izpuščene podrobnosti, vneseni pa znak i, po­ m em bni avtom obilskem u p rom etu , ko t so to črpalke, servisi in posebej poudarjene ceste, ki so tam kvalificirane po pom em bnosti in kvaliteti cestišča. T ako so izhajale av tokarte Jugoslavije te r turistične av tokarte Slovenije z Istro in H rvatskim P rim or­ jem v velikih nakladah in s popravki, kot se je izpopolnjevalo cestno om režje . Izšlo je tudi več načrtov L jub ljane. Potem ko se je 1. 1947 ustanovljeni republiški G eodetski zavod v L jubljani I. 1965 lotil vseh kartografskih del od snem an ja iz letal do tiskanja kart, je p renehala zasebna kartografska dejavnost, ki je bila dotlej še kako po trebna , ker ni bilo na voljo pravih strokovnjakov . Dva slovenska geografa sta torej ob nu j­ nem sodelovanju risarjev opravila pom em bno delo, ki ga p rikazu je P ianinov tehtni p rispevek o dotlej m alo znani slovenski kartografski dejavnosti. R om an Savnik U JM A , Revija za vprašanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečam i, 1. L jub ljana 1987. 104 str. L etošn ja pom lad je obogatila slovensko period iko z novo rev ijo , kakršno smo pri nas do sedaj pogrešali. Izdaja te lja publikacije z zgovornim dom ačim im enom U j­ ma sta R epubliški štab za civilno zaščito in R epubliški sek re ta ria t za ljudsko ob ram ­ bo, k sodelovanju pa sta pritegnila strokovn jake z najrazličnejših slovenskih institu ­ cij, ki im ajo kakorkoli opraviti z naravnim i nesrečam i in s človekovim delovanjem povzročenim i nesrečam i. U vodni članek dr. Ivana G am sa razkriva osnovni nam en U jm e, ki je , širiti teo re ­ tično in izkustveno znan je o naravnih m ehanizm ih in s tem razum neje posegati v na­ ravo. N aravnim nesrečam se m arsikdaj ne m orem o izogniti; na osnovi strokovnih analiz in s poznavanjem zakonitosti delovanja in součinkovanja naravnih elem entov pa se za krizne situacije lahko prip rav im o, odprav im o ali vsaj zm anjšam o posledice naravnih stihij in p reprečim o škodljivo delovanje človeka. T ako se razb lin jajo pom is­ leki, da bo revija le stopnjevala občutek ogroženosti, ki se razrašča v nas ob p reb ira ­ nju dnevnega časopisja. U jm a naj bi izhajala enkra t le tno , posebne in hujše nesreče pa bodo obravnavale dodatne številke. R evija bo prinašala strokovne in hkrati po ljudne članke o v rem en­ skih in drugih katastro fah - o pozebah , žledu , toči, viharjih in streli, o suši, poplavah, o snegolom ih in snežnih plazovih, o zem eljskih plazovih in usadih, pa tudi o kislem dežju , gozdnih požarih , jed rskem sevanju in epidem ijah . N e bo nam posredovala le vsega o nesrečah dom a, o ukrepan ju v odločilnih trenu tk ih in kasneje , am apk nas bo seznanjala tudi z najbolj odm evnim i katastrofam i v svetu in odzivanjem nan je , med drugim tudi z zadnjim i znanstvenim i in tehničnim i dosežki na področju varstva pred naravnim i in drugim i nesrečam i. R evija bo najbolj dobrodošla v različnih organizacijah za civilno zaščito, v razis­ kovalnih in izobraževalnih ustanovah , s pridom jo bodo uporabili na planskih zavo­ dih, m anjši delež pa bo nam enjen tudi prosti prodaji. Pozornost zbu ja tudi tehnična izvedba revije. B ralca pritegne že dom iselno obli­ kovana naslovna stran , k privlačnosti pa pripom orejo tudi izredna vsebinska p reg led­ nost (razpored itev besedila po stolpcih, poudarjen tisk), bogata op rem ljenost član­ kov (fo tografije , diagram i, preglednice, shem e, zem ljevidi in skice) in kvaliteta p ap ir­ ja. In končo še nekaj k prvi številki U jm e. K er je na tem področju doslej zevala vrzel, se je na začetku kazala po treba po objavi več historičnih pregledov različnih naravnih in drugih nesreč. V zaje tnem zvezku je zbranih kar 26 člankov, ki so razvrščeni po sorodnih te ­ m ah. Po že om enjenem uvodnem prispevku Ivana G am sa sta na prvem m estu ak tua l­ na članka o p roblem atik i jed rsk ih nesreč. U kvarja ta se z najširšim i razsežnostm i ta ­ kih nesreč doslej, se še posebej ustav lja ta pri Č ernobilu in se ozirata v prihodnost. U poštevani so različni vidiki, saj govore o problem atik i strokovnjak i z R epubliškega kom iteja za energetiko , Inštitu ta Jožefa S tefana in celo z O nkološkega inštitu ta v L jubljani. N ekaj naslednjih člankov razlaga okoliščine, v katerih je v zadnjih letih ali v vsem sto le tju prihajalo do vrem enskih katastro f - v iharjev , neurij s to rnadom , žleda, hudourn iške erozije in suše na ožjih obm očjih ali v vsej Sloveniji. M arsikaj zvem o o značilnostih in zakonitostih teh pojavov in o posledicah v naravi in družbi. K oristna sta tudi p rispevka, ki govorita o snežnih plazovih, o sam em m ehanizm u plazov, o žrtvah in posledicah v cestnem prom etu . G ovor je tudi o katastru plazov; posebno dobrodošla je im enska navedba plazov po posam eznih občinah. E den od sklopov je nam enjen potresni problem atik i. N a začetku je prvi del p re ­ gleda velikih potresov na Slovenskem , ki tem elji na starih pisanih virih. O d drugih dveh čankov eden ugotavlja rezu lta te popo tresne obnove v Posočju , drugi pa se lo te­ va tehnične plati (p ro tipo tresne g radn je in zaščite starih hiš). B eseda je nam en jena tudi napovedovanju požarne ogroženosti. Z adn ji del je posvečen predvsem varstvu pred naravnim i in drugim i nesrečam i, teoretičnim vprašanjem in vprašanjem solidarnosti. D o takne se tudi različnih akcij, posvetovanj in okroglih miz na tem o naravnih nesreč. Posebne vrednosti je bilanca večjih naravnih in drugih nesreč v S loveniji, Jugo­ slaviji in v svetu v letu 1986. T ak pregled bo revija podaja la vsako leto . Če na koncu še en k ra t preletim o kazalo, lahko s ponosom ugotovim o, da so velik vsebinski delež prispevali prav geografi. N e le, da so avtorji tre tjin e člankov, am pak so tudi m ed pobudniki in zaslužnim i, da je revija sploh ugledala luč sveta. M aja Plem elj