115
Naturoznanske reči.
Luna in rastljinstvo.
Naši spredniki so veliko verjeli v moč lune do rast-Ijinslva. Marsikter vertnar se je ravnal pri svojih delih le po luni. Dandanašnji je to zlo drugač; sedanji vertnarji se celo dostikrat ne vedo, ali je luna v pervera ali v drugem krajcu. Gotovo so naši spredniki luni preveliko moč pripisovali: dan današnji pa tudi ne ravnamo prav, ako mislimo, da nima luna celo nobene moči do rastljinstva. Profesor Piazzi Smyth je na Tenerifi nove astronomične skušnje zvedil, ktere so med drugimi važnimi prigodki pokazale, da luna v raznih časih nekoliko gorkote daje.
Po dolgih preiskavah je nek drug učen mož, gospod J. P. Harrison naturno postavo zasledil, da je ko j pa pervem krajcu večidel več toplote, kakor malo pred krajcom, in da je ravno tako tudi srednja toplota drugi dan po pervem krajcu zmirom večja kakor tretji dan pred krajcom. C. Fulbrook je čez sedem let pridnega opazovanja zvedil, da po luninem teku se vselej ravna tudi to, da več ali menj dežuje.
Vse to ne bo nobenemu se neverjetno zdelo, da odtok in natok morja se tudi po luni ravna.
Ce je tedaj vse to res, mora luna tudi do rastljinstva svojo moč imeti; tudi je že samo po sebi lahko verjeti, da lunina svetloba ne more  biti  brez vse moči do rastljinstva.