A

'v ^

preš p on ena, kajti ono bi

krščanstvo - in socializem ota si kafror .ogenj in voda, je
pred nekaj desetletij izjavil 'Debel, znan govornik' socializma v Nemčiji,
bi ta izjava držala, bi razgovor roed socializmom in krščanstvom bil

io zanikan je in uničenje drugega.

Kljub tej o dp o -ve dl lup X  ci >-> ČQd je razmerja med krščanstvom in
socializmom nima mirna. Sr obeh'straneh ga spet in spet načenjajo, zah-
..tevajo odgovora. Socializem, v svoji raznolikosti obstoji, krščanstvo
Apa še bolj. Sc ljudje, ki mislijo, da morejo združiti v sebi oboje;
w  so pa tudi taki, ki se brezobzirno priznavajo k enenu, drugo pa osti*0
odklanjajo.

Kdo ima sedaj prav?, n talimo, da je trka reči; oba imata
prav in ob s. nimata, prav * io odgovor se bo morda na prvi pogled zdel
P x’ e s en e i. x j iv in protisloven. Koko moreta imeti oba prav,obenem pa biti
v zmoti? To vendar ni mogoče. Pa jo* Oglejmo si stvar pobliže.

NAUK JiRSČ^iSlVA. Ne so treba razpravljati, kakšno stališče mora človek

po nauku krščanstva savžoti do Boga -in sočloveka.
Krščanski nauk nam pravi, da je Bog stvarnik in gospodar vseh ljudi,
da je zemljo z  vsemi njenimi dobrinami dal vsem ljudem, da z njeno po*

£  w>-:- 4 ,-, S vpjo ded doc ?t na tem svetu, in da so vsi ljudje doleče-

JL 55 9, večuo

A,

r ->T'

ter  da

stanejo božji otroci

-LAUZ IN NAMEN SOCIALIZMA. In social ■'.tem? Socializem v splošnem ne go¬
vori o veri-, navadno 'uporablja drug- način
govorjenja. Kaj torej hoče, ali bolje povedano,kako izraža svoj namen?
O večnem cilju človeka socializem ne govori, njegov cilj je le ta svet
in življenje na njem. Tukaj na zemlji hoče ustvariti svet, kjer ne bo
niti zatiranih niti zatiralcev, kjer bo vsem prosta pot do dobrin in

V .--v q *  . r;, U

i 1  v >'■'  - J ,r; .•

jswg zam±3*

kjer r010jo vsi ljudje doseči svoje dpstojanstvo ter

ga uveljaviti.

Socializem upa, da bc to dosegel s tem, da zemlje z vsferni
njenimi silami in zakladi kako-v tudi deloma sredstva, ki jih je člo¬
veška roka ustvarila, da vse to odvzame posamezniku in kakor koli pre¬
da eplvšnosti, Nekateri sagivevnisocializma  so pripravljeni uresni¬
čit.L t-- so-' ! r" 1  nacijo tudi’ s silo, ee bi bilo potrebno, drugi hočejo
"•••• 1 --. ? en način doseči ta cilj. Tak je v glavnih obrisih povedano

načrt m namen s« gl MIJ s-:., Kar pa se posameznosti tiče, pa obstoje med
socialisti samimi številna in večkrat nemajhna nasprotja, o katerih, pa
ne bomo govorili.,

če primerjamo zaključke iz nauka krščanstva z željami in
nameni socializma, moremo zares reči, obe skupini imata prav, a sta
obenem v zmoti.

Ai.il A TA TA DVA in  Ali AA ZDPU 2 LčiIVA? Kdor misli, da more v sebi združiti

krščanstvo, in sc d a ližem, ima prav, ko
pravi,' da- je 'tovariš'" - ket s- 'z-eza n - v marsičem enak

kamor

..no'

;i on

SOČI'..

. ra v ima. ko hoče odstraniti.

Str. 2

Stev.SD.--D«maši 6.>naja 194*

z a tirrinle*na. ~1rem svfiftVf "ker "le t o nasnyM?fti G  dostojanstvu č^vgka in
1  "'lega*' ^troicaTWavisa, ko koše vseA odpT&tkJ?^ Ao  zemelj siun do-

hrin-saj to je božja vuu«, + udl

Nima pa prav, še misli, da more o^porsp* 1  sociaiiaesjt

v tem, ker sc-posveča le- temu, svetu. Kajti
.- na tem svetu ni-mogoša. brez vere v : B*fta In ve6ni d

izkušnje, ki smo .jih doslej imeli s socializme^, ne .mejo c

so varnejša pot k pravi enakosti ljudi. Tukaj vsaj je treoa ve„
previdnosti.

ja, zemlja naj služi vsem.

;e misli, da more odkkr^siti

Ali SI NASPROTCIJkTA? Vsak, ki misli, da sta krščanstvo m _

nezdružljiva, ima prav, 6.3 v £oel&?MM vi.jp 1 > JJ," 1 '
ni cilj za-zemeljsko src6o ih 6e zanika večni cilj .61 o veka ali ^<.tv»
upošteva. V tej obliki je so<riaXizem uničenje in zanikanje krš-fejK '

Nima prav, fre je mnenja, dafkršcanstvo delu • človeštva zapira pot J
zemeljskih dobrin', da je krščanstvo zatiranje človeka p« so&lovelškpp'

-ne prispeva k temu, da bi*vsi ljudje dobili svoje dostojanstvo in •
ohranili. / /  / \ fk

Pa mor.emo na vprašanje razmerja med krščanstvom in socikSi^ijIjb.
pravilno odgovoriti, - moramo, marsikatere stvari dobro'razločevati. Mar¬
sikateri zastopniki socializma šesto združujejo zahteve in načela, ki
dejansko ne spadajo'skupaj. Prav tako najdem« kristjane, ki svojega
družabnega in gospodarskega življenja ne oblikujejo po naukih svoj e
vere. Prav ta vrzel med vero in življenjem je na6ela vprašanje glede
razmerja krščanstva do socializma, prav ta vrzel je priklicala socia¬
lizem k življenju.- '

Pravi'izhod more pa najti tukaj le resnična pravičnost in
ljubezen.- (Der Ruf, šolnograški katoliški mesečnik.)


ocd delegat na prvi službeni poli

Težko službo je dobil g.delegat dr*Jože Jagodic. Vzlic temu
smo pa lahko ponosni-Slovenci, da je sv,o6e prav njaga, Slovenca,
imenoval za tako odgovorno poslanstvo.

Dvoje trdim s tem, kar sem povedal. Prvič: težka službo je

dobil.

Sv.očetu ni pri srcu sano nesreča Slovencev, ampak useda
vseh narodnosti, ki so z nami živele skupno v Jugoslaviji, torej tu¬
di katoliških/Srbov, temperamentnih Hrvatov, miroljubnih Slovencev
in Nemcev iz Jugoslavije. Namestnik Kristusov gleda paš na -to, kar
je v -človeku največja vrednota, na neumrljivo duea, po kateri smo
vsi skupaj božji otr&ci in tako bratje med seboj. Gospod delegat naj
bi po naročilu sv,očeta skrbel za vse.

PrOd nekaj dnevi se je g.delegat vrnil s sv«j-ega prvega
službenega p«tavanja v skrbi za vse te naše raztresene brate' p« veri,
ki• bivajo, p« štajerskih taboriščih. Kako je v taboriščih na Štajer¬
skem? Začnimo z jugom, končali bomo s. severom.

STRASS. Karantensko taborišče, kjer biva okrog 1.400 Jugoslovanov.

Iz Slovenije same je tukaj -približno tukaj 600 ljudi. Marši-
.kak naš znanec, morda celo' sorodnik je mod njimi. Zaradi zdravstve¬
nih predpisov ljudje ne morejo iz taborišča. Morda je celo-dobro, ko
ne smeje iz skupnosti, .saj- je taborišče oddaljeno .le kakšne 3  Im od
jugoslovanske, me je.. Meje se je pa najbolje veš ali manj izogibati.-
. Za te ljudi-'je bilo treba preskrbeti duhovnika. Trebe je bilo dogo¬
voriti se z angleško vojaško oblastjo glede ureditve službe božje.Za
.-vse je-g. delegat -poskrbel. •

•3tr. 3.

—Domači,glns-ovi, C ■■  mej a 19 46 .

Taborišče 7' a g. n a pri. Lipnici loči 7 Ion severno
od Strassa. Tukaj živi kaki 'j-00 d ljudi, po večini so vsi iz Jugosla¬
vije. Urediti je bilo treba organizacijo verskega življenja.- Imajo
sicer že svojo kapelo, svojega duhovnika, zelo agilnega frančiškan¬
skega patra, toda za tolikšno število je to vse premalo, isker imamo
mi' v Lienzu 15 gospodov duhovnikov, kakor smo vseh in; vsakogar pose¬
bej veseli, enako čutijo ti tisoči, kako prijetno bi bilo, če bi jim
g.delegat poslal še in še duhovnikov. Vse bi z odprtin srcem sprejeli.

V G r a d c u smo obiskali naše akademike. Imajo tudi svoje
taborišče.

EAPESNB3RG PRI BRUCKO. Tukaj živi približno 1.400 ljudi iz Jugoslavi¬
je. Trenutno nimajo niti enega duhovnika, ne
kapele, ne službe božje. In mladina? Saj vse to potrebuje gospoda, ki
bi jim Kristusa v duše posredoval! Kako smo srečni mi v Lienzu, Vaša,

, , priložnost za spoved, molitev in v maju - šmarnice! Tam pa ničesar.

^ Pa so tudi ljudje. In otroci božji so: Vse je v teku, da bo g.delegat
tudi tukaj potrebno preskrbel.

Taborišče v  T r o t  a i -a c h ima 1.700 Jugoslovanov„ Zopet
brez cerkve, brez kapele, brez gospoda. A to se nejbi bilo najavijše,
najtežja je tema v dušah. Var ne bo s tem. opravljeno veliko delo, če
bo g.delegat s svojim neumornim trudom, ljubeznijo in skrbjo prine¬
sel vs& j malo sonca tudi med te ljudi?

Eiseners.  Približno 20 kr- n sv s mo od Treiaiaeha živi
zopet kakih l.OOC ljudi iz Jugoslavije. Bes. da sa tudi avstrijski
gospodje trudijo za ta izseljence, toda to ja tako na!- , ja premalo,
kajti avstrijski gospodje imajo dosti opravka s svojimi lastnimi
župnijami. " .,

V A d m o n d u sc nameravali taborišče razpustiti, pa so
si potem menda premislili. Pristnih Srbova Hrvatov in Slovencev je
danes tukaj še 186.

V H o t t e n m a n u, kamor odhaja te dni nam dobro pozna¬
ni g. Učakar, da bo tam lent taboriščni župnik skrbel za vse taborišče je
'760 ljudi '. Večina teh je is Bačke, Banata, Baranji , Srena, slavo-

r ij e? pa tudi 200 Nemcev Iz Kočevske okolice je tam,

D i t t e rs d o r T je oddaljen kakih r . : ' km st/.urno od
Judenburga in šteje približno 4,00 Hrvatov . Z  njimi -kupne .je živela
skupina 150 Slovencev is Sr .Ga. rt r-.-uda. in oc se trav dobro, razumeli.

Za delovanje med njimi so se prostovoljko krivo/ale tri slovenske
učiteljice, in sicer je med njimi tudi ena .otroški  vrtec Kuk or
te, tako tudi gospod* ki je nastavljen cd g* delegat a za tabor. /ččnega
župnika, tukaj izredno lepo deluje,

Če dodamo še Ju d e n t u r g
z na»i doživljali vetrinjske dneve, po 1
samo na štajerskem & 3 . katera ha j bi ;
dolžnosti z vso ljube?;-! j o skrbel.

Vidimo pač, da je z imenovan • ••
j ega zakonitega Zastopnika sy.o6e not , 11 ..
težko nalogo, posebno še, c e "''mislimo,. da
delo na Štajerskem in da ga. Čaka t-££v r ‘

lih delih cele Avstrije 1\\  vsega osamiva r/';  fr
Trdil sem v prvi vrsti tega danka,
vendarle ponosni, ko je na tako odgovorno .in
Slovenec. Gotovo so iskali v ilimu človeka, ki bo
sposoben, .pa so ga našli med Slovenci

Splošni vtis, ki sem ga mogel dobiti na vsej poti z g.dele¬
gatom. je pač tis. g.delegata so sprejeli v vsakem taborišču red kot
zastopnika sv. očeta.  sem posebno vida; zapazil.

službeni

kjer šive Slovenci, ki so
■ jo to deseto taborišče -
d. e j -eg a t p o sv o j i

je

S-irev-* 89.

so g.

tata .si

. n ,r  _Str.4.

... .Dffltm&i glasovi, 6.«Mja 194fe ' "

P  mbmj,  vojaka v e-

_ fjBefflftJfLga poslanica, rt« ®>*
«jaat^X ! j^tva~*K?KS'ne .S® kot ft ,r3 ^^>j£(
nfigakneza.  Iz tega se^pav

oblasti ceniti vrednote, ki. jih I . uuu/v/urv jdf-.jim'-.

ljudstva kakor vodstva naveden.! tat^V-^ čestitajo ravnateljstvi - : .
lienike UNESE in lienškim tabari&^dcsič k sreči, da biva prav

v    ; „„r+n>r>v>4 V r^-r-r  A ^ 4-...

kratek s tem svojim člarukom, M

.e-

hovi sredi zastopnik, sv. očeta

Ce bi ne mahal biti bolj
lahko govoril o pisanih sprejemih, kT£

po priredili g.delegatu taboriščniki s  svojim vodilnim osebieVuAi
teljst™,, vrstami otrok, cvetje*, pevattai tofitoSfmfittf? Po^.
dljivuh razgovorih preko tolmačev, po obisku v šolskih razredih m i
bolnicah, kuhinjah, kapelah, kjer jih pač še imajo, po ureditvi*vera"*"
šanj glede organizacije službe boš j e, pr vsem ten ie bila
tudi malica, kosilo ali več« J a. Z triadno IjuKAivost)? Vo wSfa»
li predstavniki taborišč g.aeuegatu na tak način pač malo olaišd"
njegov® breme in delo. Hudomušno je g.delegat za,pisal Te^g a  tee  v i

svoj dnevnik: "Numue so se nam. hudi raznovrstne' oijače ?• Sv n l {

bi se člevek tetinih r.6i niti več dotetoiti

lihem J^o da . bi  skoraj' še ma-

in

6e

skromen je bil g.delegat v tak
'ne preplačil. Kar na tihem sem si. moral rorajžo
vzpodbujajoč samega 'sebe z. mislijo; hi c 'Bhodus, hic sal^a

Ker.sem.prise- iz -epega idealizma zopet po svoji s^ari na-
vadi v materieriu svet, zato je'/bolje, da kar kcačL. Bor vtikat
še kaj povedal, 6e bomo se kam šli. °. curugic

dajati, meneč

hio salta...!

P. Jakob.

AVBI JELICA PEI ■ AllGLSšKEU K?A-
LJTJ. V Vatikanu smatrajo kot po¬
seben dogodek, da je angleški kralj
.Jurij sprejel v skupno avli j eno c
vse tri nove kardinale britanske¬
ga imperija, nadškofa Griffina
westminsterskega, nadškofa n ač
Guigsna (Kanada) in kardinala { Gil-
rtfya (Avstralija). Ta dogodek je
edinstven v zgodovini, britanskega
imperija, od velikega cerkvenega
razkola, do danes. ( 'Htnfcrmations-
dienst" od 27.4*. 1946 ■ ^

DEMONSTfACIJE za priključi¬
tev Trsta k Italiji se je^udeleži-
la tudi tržaška komunistična par¬
tija. Demonstranti so z godbo,po¬
joč in v popolnem miru šli.skozi
glasne -ulice Trsta. y!ako je poro¬
čal '‘United Press". C vSalzburger
Nachrichten" od' 3»5.-1^46.)

VOLITVE V LIEKodp TABORIŠČU,
ha zborovanju vseh WH3L-nih ta¬
boriščnih ravnateljev ih superin-
tendantov v britanski, chrJL, ki je
bile 18.4.t.l.,v Spittald, je bile
•sklenjeno, da se v vseh taboriščih
izvedejo vsake tri mesece na'"demo-.

'£rt£l£en na^ip. volitve narodnih
srašt.pphik8'V/'tako da se lahko vsi
taboriščniki lahke podušijo svo¬
jih pravic dc samoodločbe. - La

podlagi tega sklepa
tudi v lienškem

so se vršile
taborišču, volitve

pod vodstvom g. Pavla Vzvka,
Principal Uelfar^ Officer -ja.

Vse narodnostne skupine so se
izkazale enotne in. so predložile
po er_o listo, le ruska emigrantska
skupina je predložila dve listi.

T’ T7  U /9 t*A 1 k U_ .-■ — - “

(

Izid. volitev

Od

veno«;
Čencev -

je bil sledeč za si 0 -

152 volilnih upravi-

(77

m je glasovalo 1.049

55 ,?

glasov je bilo’ od-

__ . w  -—— — ■» o ^

danih za listo dr.Veršola, 52 li¬
stov je bila praznih, 20 neveljav¬
nih. - • '"n 1— r r.:~- r  1-

7

n

u  -

. - le

..V jLIKSCKKJL TABOP.ISOU ie

4- a A  .. **

4. t.

■v

umrla po 5 mesečni

'soboto

bolezni 'A? letna kuža Dučkič is
oanjeva, po rodu Srbkinja katol.
ve f e ; ..eta 1940 je prišla v C.elje
zasedbi je

._ ». ^. -j- v. j ^j  x <i v del. j

i  šolo, p-o zasedbi je živela v
Ljubljani in se je z nami 'vred
umaknila v begunstvo. - Loma za--
pušča-dar v?e tri sestre in brata
■ Naj v m:!.nu_„;><-r4xd?.:ja r uca tuj-ur..