Posamezna številka 12 vinarjev.
Slov. 258.	v Udinu v sol*, dne it. novembra 17.
L6I0 XIV.
—	Velja po pošti: s m oelo leto naprej .. K 30*-m<dmesec „ ..„ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— sa ostalo Inozemstvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28*— m en meseo „ .. K 2-30
V	apravl pri|eau nmiii „ 2-—
—	Sobotna izdaja: se Za o«.o lato ..... K V'— sa Nemčijo oeloletno. „ 9-— as ostalo inosaHutvo. _ 12—
Enostolpna petltvrsta (72 mm Široka in 3 mm vi:oia ali nje
prostor) ia enkrat .... po 30 v sa dva- ln večkrat . „ 2 ,. pri več|U» naročilih primeren popnst po do-ovoru.
■ Poslano:-----
Enostolpna petiivrsla po 60 v
Isbaja vsai dan Isvremši nedelje in praznike ob 3. ur; pop.
Hodna letna priloga vozni red,
mr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/tt. Rosoplsl a« ne vračajo; neiranklram pisma se v* m sprejemajo. — Uredniškega telefona >to7.74. =
Političen list za slovenski narod.
ITpravnIKtvo Je v Kopitarjevi nllol St. 8. — Račnn peStne branllnloe avstrijske fc 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uoro. St. 7563. — Upravoiikega telelona St. 188.
Poljsko vprašanje pred državnim zborom.
Dunaj, 9. nov.
Današnja seja državnega zbora je pod vtisom ostrih interpelacij nenemških strank proti načinu, kakor hoče vlada rešiti poljsko vprašanje. Pozornost je vzbujala posebno jugoslovanska interpelacija ter njeno utemeljevanje po dr. Korošcu, ki je mirno, a z jekleno odločnostjo povedal vladi v razmišljanje naše misli, naše volje, aaše pravice. Stavljenih je sedem interpelacij.
Interpelacija Ukrajincev.
V imenu Ukrajincev interpelira poslanec Petrušjevič, češ da Seidlerjev odgovor Ukrajincev ne more zadovoljiti, ker niti ne taji naravnost poročil berlinskih listov. Ker bi s priklopitvijo Galicije k Poljski prišlo 3 in pol milijona Ukrajincev pod poljski jarem, ker se Ukrajinci niso nikdar odrekli svoji narodni somoodločbi in ker ne bodo nikdar nikomur priznavali pravice, da jim odločuje usodo proti njih volji, vprašajo min, predsednika in zahtevajo od njega, naj se izjavi, če hoče kot voditelj avstrijske države protestirati proti odcepitvi Galicije in jo zabraniti. Odcepitev bi Ukrajinci smatrali za nasilje, ki ga ne bodo trpeli. Proti poljskemu jarmu so se pripravljeni brezobzirno boriti z vsemi možnimi sredstvi. Kako more min, predsednik tako nasilje nad ukrajinskim narodom zagovarjati s stališča načel prave demokracije in narodne ravnopravnosti, ki jih ie proglasil cesar v prestolnem govoru. Meni li ministrski predsednik, da morejo taki načrti napram ukrajinskemu narodu vzdržati boino razpoloženje in patrijotizem na vseh bojiščih borečih se ukrajinskih polkov ter krepiti ljubezen vsega ukrajinskega naroda do vladajoče hiše?
Jugoslovanska Interpelacija.
Dr. Korošec je v imenu »Jugoslovanskega kluba« podal naslednjo interpelacijo:
»Iz Berlina so došle v javnost vesti o novi delitvi Poljske med Nemčijo to Avstrijo. Ta delitev ne odgovarja upravičenemu stremljenju Poljakov po združitvi vsega od Poljakov naseljenega ozemlja. Te vesti so vzbudile med Jugoslovani, Čehi in Ukrajinci velikansko razburjenje. Posebno z ozirom na dejstvo, ker hočejo ustvariti potom personalne unije Galicije z drugimi v državni zbornici kraljestvi in deželami brez istočasne rešitve jugoslovanskega, češkega in ukrajinskega vprašanja v smislu deklaracij z dne 30. majnika položaj, s katerim bi bili postavljeni slovanski narodi v državni zbornici za vse večne čase v manjšino. Ukrajinci bi prišli v poljskem deželnem zboru v enak položaj.
Tozadeven odgovor ministrskega predsednika smatrajo podpisani jugoslovanski poslanci za nezadovoljiv in se i&utijo prisiljene staviti na gospoda ministrskega predsednika k dopolnitvi njegovega odgovora sledeča vprašanja:
1.	Se li namerava rešiti poljsko vprašanje v polnem obsegu s popolno združitvijo Ruske in Pruske Poljske in poljskega dela Galicije?
2.	Ali se bo rešilo poljsko vprašanje skupno z litovskim in kurlandskim že pred mirovno konferenco samo potom osrednjih velesil?
3.	Katere činitelje smatra vlada za merodajne in poklicane soodločevati pri bodočih ukrepih, kot se je izrazil včeraj ministrski predsednik?
4.	Namerava li vlada rešiti tudi druga ne manj pereča vprašanja, kot je jugoslovansko, češko, ukrajinsko v zvezi s poljskim vprašanjem?
Češka interpelacija.
Poslanec Stanek je interpollral v imenu Češkega svaza:
Mi bi sami radi čestitali bratskemu oljskemu narodu tem srčne j še vsaj k clni vpostavitvi njegovega velikega 'ala, če smatramo nameravano reši-
tev poljskega vprašanja vsaj za načelno priznanje od nas tolikokrat naglaše-ne potrebe, spremeniti monarhijo v zvezo držav. Vkljub temu protestiramo najodločnejše kot zastopniki češkega naroda proti takemu postopanju diplomacije, ki ignorira vsa demokratska in ustavna načela in ki bi utegnilo uničiti vsako upanje v mir in bi ustvarilo nov vzrok za nadaljevanje vojne na ta način, da se podpira aneksijonistič-na politika nemške države in da monarhija sama pri njej sodeluje.
Berlinska pot predčasne in enostranske rešitve poljskega vprašanja ne ogroža samo toliko zaželjenih mirovnih pogajanj, ampak vodi celo v bodoče do novih, težkih konfliktov med centralnimi državami. Podpisani češki poslanci smatrajo odgovor ministrskega predsednika v včerajšni seji proračunskega odseka za nezadosten in se smatrajo primorane staviti na ministrskega predsednika nekatera vprašanja.
Sledijo nato točke, ki se krijejo vsebinsko popolnoma z jugoslovansko interpelacijo.
Nemški socialni demokratje.
Dr. Adler je stavil v imenu nemških socialnih demokratov sledečo interpelacijo:
1.	Je-li vlada pripravljena zastaviti ves svoj ustavni vpliv na skupno vlado v tem smislu, da se zavrže načrt personalne unije med Avstrijo in Poljsko pred koncem vojne kot neutemeljen: ali pa da se popolnoma in za vedno opusti načrt take unije kot pogoj za mirovna pogajanja?
2.	Je-li vlada pripravljena obvestiti cesarja, da želijo narodi monarhije, naj se prepusti samostojni Poljski, da sama odločuje o svoji državni ustavi in da si sama izvoli svojega vladarja, če sploh želi mo-narhistično' ustavo?
3.	Priznava li vlada, da ne more biti izveden odstop Galicije Poljski na drug način kot le na podlagi pogodbe, ki potrebuje na eni strani potrditve od strani Avstrije kakor tudi od zastopstva poljskega naroda?
4.	Je-li vlada pripravljena naročiti cenzuri časopisja, naj ne ovira razprav časopisja o poljskem, litavskem in kurland-skem vprašanju?
(Med čitanjem te interpelacije pride do ostrih nastopov med socialnimi demokrati in nemškimi radikalci pod vodstvom »Obergalgenbaurata« Heineja.
Ukrajinski socialni demokrati.
Poslanec Semen Vityk stavi v imenu ukrajinskih socialnih demokratov sledečo interpelacijo:
1.	Na kak način hoče vlada opravičiti ukrepe glede Poljske, Kurlandije in Litav-ske z ozirom na nameravano mirovno konferenco in kako hoče spraviti v sklad-je te enostranske, z imperialističnimi tendencami prepojene kupčije z opetovanimi izjavami za mir medsebojnega sporazumljenja brez aneksij in na podlagi samood-ločevanja narodov?
2.	Se-li vlada zaveda, da pomeni ane-ksija poljskega kraljestva, priklopitev Ga^ licije k poljski državni formaciji in aneksi-ja Kurlandije in Litve podaljšanje vojne in da je naperjena proti blagru že tako težko prizadetih narodov?
3.	Je-li vlada pripravljena, vzeti v vednost, da hoče ukrajinsko ljudstvo v smislu svojih pravic samostojno narodno, iz vseh delov Avstrije, Volinije, Holma in sedanje Ukrajine v Rusiji — obstoječo enotno državo in nikakor ne more dopustiti, da bi bilo izročeno poljski državni organizaciji in ne bo tega tudi nikdar dopustila?
Rumuni.
Poslanec dr. Isopescul-Grecul stavi v imenu Rumunov sledečo interpelacijo:
1.	Kaj nameravajo glede nas z ozirom na poljsko vprašanje?
2,	V koliko bo vplivala rešitev tega vprašanja na usodo Bukovine?
Dunajski svobodomiselci.
Poslanec Kuranda stavi v imenu dunajskega svobodomiselnega kluba sledečo interpelacijo!
Je-li vlada pripravljena priznati, da spada rešitev poljskega vprašanja zraven kot merodajno navedene činitelje tudi pred avstrijski parlament?
Debata.
Zbornica sklene proti glasovom nemških nacionalcev in Poljakov preiti v debato o teh interpelacijah.
Prvi je utemeljeval interpelacijo ukrajinski poslanec Petrušjevič. Nato govori govornik Jugoslovanov poslanec dr. K o -r o š e c.
Govor dr. Korošca.
Sledi dr. Korošec, ki začne slovenski in nadaljuje nemško:.
Za trajni mir v Evropi je nujno potrebno popolnoma brez pridržka rešiti poljsko vprašanje. Delitev Poljske pod vladi Habsburžanov in Hohenzolercev bi pomenila nevarnost za evropski mir, ker bi neosvobojeni deli Poljske želeli in silili k osvobojenim in narobe. Poljsko kraljestvo bo najbrže za nekaj časa formelno, a nikdar ne trajno in materijelno opustilo svoje zahteve po Pruski Poljski.
Če nas tedaj vesti iz Berlina vznemirjajo, čutimo potrebo zagotavljati poljski narod, da Jugoslovani s svojimi čuvstvi in simpatijami — več danes ne morejo nuditi — stoji popolnoma na strani poljskega naroda, ki mu žele svobodno, a tudi nerazdeljeno domovino. (Odobravanje.) Jugoslovani ne žele in bi ne bil njihov interes, če bi nastala vsled pomanjkljivih pojasnil kaka medsebojna napetost; poljskemu narodu marveč želimo, kar sami zahtevamo: Svobodo, prostost izpod jarma tujih narodov. Po včerajšnji izjavi ministrskega predsednika grof Czernin ne izključuje, da bi osrednji državi sedaj utegnili udejstviti poljsko vprašanje. To razumevamo splošno tako, da bosta osrednji državi razpolagali s poljskim ozemljem, ki sta ga vzeli Rusiji, že pred koncem vojske, ne da bi o tem obvestili prejšnjega posestnika tega ozemlja in brez ozira na druga mednarodna vprašanja. Um-ljivo je, da more Avstrija s privoljenjem ustavnih faktorjev odstopiti poljski del Galicije ter jo združiti z osvobojeno Ru-sko-Poljsko. Ista možnost in prostost je odprta kraljestvu pruskemu glede Po-znanjskega. Toda že sedaj in enostransko razpolagati z osvojeno Rusko-Poljsko ne pomeni nič drugega, kakor da sta grof Czernin in nemška vlada vrgli mir potom sporazumljenja čez krov ter tako v daljšo bodočnost potisnili možnost skorajšnjega miru.
Grof Czernin, če se to obistini, dela grozen zločin na celem človeštvu, posebno na težko preizkušenimi narodi lastne domovine, če dela ovire, najsitudi najmanjše, razvoju razmer do skorajšnjega miru. Grof Czernin bi na ta način diskre-ditiral tudi ponovna in odkrita zagotovila lastnega cesarja, ki je izjavil, da želi miru, kakor hitro bo mogoče, in da noče vojske niti eno minuto dalje, kakor je neobhodna potreba. Grof Czernin bi ne bil več posredovalec miru, za kar smo ga smatrali, marveč grobokop miru, podaljševalec vojske. Po berlinskih poročilih bi bila tudi Galicija priklopljena novemu poljskemu kraljestvu. Včerajšnja vladna izjava tega ne taji. Gospodje na poljski strani nam bodo priznali pravico, da v očigled takim namenom ne moremo ostati hladni, Brez ostalih prememb v državi bi bili tako Ukrajinci potisnjeni v manjšino v poljskem kraljestvu, Jugoslovani in Čehi pa v manjšino v ostalem delu monarhije. Ta manjšina bi bila sicer silno mala, toda v očigled okolnosti, da osrednji uradi, birokracija po kronovinah ter militarizem goji in pospešuje germanizacijo namenoma in z vso silo, bi bila naša osoda za večne čase zapečatena.
Mi hočemo rešitev poljskega vprašanja, toda le v zvezi in obenem z rešitvijo jugoslovanskega, ukrajinskega in češkega vprašanja. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih, Čehih in Ukrajincih.)
Mi nočemo le osvoboditve Jugoslovanov v Avstriji, marveč tudi na Ogrskem. Zato mora pasti dualizem, ki utemeljuje nadvlado dveh narodov, in narodi, ki po ieziku in krvi spadajo skupaj, se morajo
združiti ter jim mora biti dana samostojnost brez vsakega tujevladja. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih, Čehih in Ukrajincih. Govorniku čestitajo.)
Za Korošcem govori poslanec Stanek, Poziva Poljake in Ukrajince, naj se spravijo, Svari pred aneksijsko politiko, ki bi lahko povzročila novo vojno. Apelira na Poljake, naj jasno v zbornici izjavijo, da priznajo Ukrajincem pravico samoodloče-vanja. Govornik protestira proti preganjanju Slovakov na severnem Ogrskem.
Poslanec Seitz (nemški soc. demokr.) izvaja: V času novih uspehov bi morali staviti novo mirovno ponudbo in povedati vsemu svetu, mi nočemo ničesar drugega kot mir brez aneksij, brez odškodnine, mir na podlagi poštene pogodbe vseh narodov, Take izjave pa, ki jih je podal včeraj ministrski predsednik, ki ni dovolj en-regično nastopil proti stremljenjem ane-ksijonistov, so voda na mlin vojnih huj-skačev v ententi. Govornik povdarja, da simpatizirajo socialisti z rusko revolucijo in da hočejo živeti z demokratično Rusijo v najboljših odnošajih. Iz notranjepolitičnih razlogov je taka rešitev poljskega vprašanja nemogoča. Nočemo več leta 1867.
Ne želimo samo Poljakom, ampak tudi drugim narodom pravico samoodloče-vanja in popolno suvereniteto. Na ti podlagi si hočemo zagotoviti, da bodo sklenjena mirovna pogajanja od ljudstva do ljudstva, (Odobravanie.)
Poslanec Semen - Vityk povdarja, da je izdal zunanji minister Ukrajince. Ukrajinci se bojujejo hrabro in vodijo do zmage prapore Avstrije in Nemčije, za to so pa v Galiciji podjarmljeni. Ukrajinsko ljudstvo hoče sporazuma s poljskim narodom, nikdar pa ne bo trpelo jarma polj» skih šlahčičev. Ukrajinsko ljudstvo vidi pred seboj samo en cilj: Ukrajina. (Odobravanje.)
Izjava ministrskega predsednika.
Ministrski predsednik dr. pl. Seidler izjavi, da poljsko vprašanje še ni rešeno in dokler niso pogajanja z nemško vlado zaključena, se tudi ne more govoriti, kako bo rešeno. Na vsak način bo rešeno ustavnim potom in zbornica bo lahko zavzela tozadevno svoje stališče. Rešitev kompleksa teh vprašanj ne bo ustvarila nobene ovire za mir, ker izključuje vsako na-silstvo. Prost naj si ustvari poljski narod svojo novo politično bodočnost. Naj se zgodi kar hoče, Avstrija ne sme biti oslabljena, ampak okrepljena. Vlada bo soošto-vala ustavo in pravice narodov. Glede drugih točk bo odgovoril, ko se razgovori z zunanijm ministrom.
Debata o odgovoru ministrskega predsednika.
Poslanec R o v n i h a r (Jugoslovanski klub) izjavlja, da se pridružujejo Jugoslovani protestom proti načinu obravnavanja poljskega vprašanja. Včerajšnji in današnji odgovor ministrskega predsednika nas ne more pomiriti. Kar zamolči in kar označi, jasno dokazuje, da niso berlinske vesti daleč od resnice. Samo formalen dementi more prinesti pomirjenje. Nameravana rešitev romeni nevarnost za bodoči mir. Govornik izjavi: Želimo Pollakom iz celega srca popolno neodvisnost njihovega državnega ustroja; da, če bi bilo po našem, bi sklenili medsebojno zvezo na življenje in smrt. Protestiramo oa proti načinu, kako se hoče rešiti poljsko vprašanje. Protestiramo tudi proti rešitvi narodnega vprašani« potom otao, posebno če te etape služijo samo Nemcem v monarhiji. Privoščimo Poljakom lastno državo, toda to naj dobe samo v soglnsiu z ostalimi narodi. (Živahno odobravanje.)
Govornik n emških krščanskih soci-alcev dr. S c h n p f e r pozdravila mirovna stremljenja. Govornik hoče veliko, mo-<'no monarhijo in svobodne v njej prebivajoče narode. Toda ti narodi ne smejo negirati avstrijske države. Geslo nemških krščanskih socia'cev je: prava svoboda.
Govornik nemš'ih nacionalcev dr. W a 1 d n e r smatra to debato za brez prezplodno in se je ne u leležijo. Želijo, d» bi bilo poljsko vprašanje rešeno v korist
avstrijske in nemške države. Protestiramo pa najodločnejše proti kakemu eventualnemu »junetimu« med rešitvijo poljskega vprašanja ali proti rešitvi na mirovni konferenci. Litavsko in kurlandsko vprašanje zanima samo nemško državo. Prepričan sem, da smo prišli potom zadnjih uspehov bližje miru. Toda naše stremljenje po miru ni še nobena šibkost.
Govornik Poljakov.
Poslanec Glombinski spominja na znani sklep Poljskega kola v Krakovu o zo-petni vpostavitvi Poljske. Ta sklep se glasi: »Želimo vsakemu narodu svobodo in samoodločevanje. Imamo pa pravico, da zahtevamo tudi mi, da ne stavijo drugi narodi zopetni upostavitvi Poljske nobenih ovir in predpogojev.«
Govorijo nato še Onciul, Stapinski, Zen-ker, Strauc*. in generalni govornik Hei-linger. Prihodnja seja v torek. Na dnevnem redu: Volitev delegacij.
XXX
Interpelacije poslanca Jrrca.
Poslanec J a r c je vložil pet interpelacij:
1.	Na ministrstvo za prehrano, da se j naj pri popisovanju krompirja in doioča- j nju, kaj naj ostane kmetu, upošteva kmečke delavce, ker kmet sicer ne more dobiti delavcev, ako jim ne da dovolj dobre hrane.
2.	Na domobranskega ministra zaradi izplačila za seno, ki so ga dobavile razne občine črnomaljskega okraja vojaštvu že pred poldrugim letom.
3.	Na domobranskega ministra zaradi prostovoljne prodaje konj voj. erarju, ker komisija za konje, ki so jih pripeljali kmetje prostovoljno 5. novembra v Novo mesto, ni plačevala obljubljenih primernih cen.
4.	Zaradi nepravilne razdelitve sladkorja za izdelovanje petijota v novomeškem okraju. Tako je občina Šmihel-Slo-piče zahtevala 9000 kg "sladkorja, dobila pa le 410 kg, posamezniki so pa dobili pod roko po 50 kg in neki lekarnar za izdelovanje malinovca 990 kg.
5.	Na ministrstvo za prehrano zaradi preskrbe kmečkega prebivalstva z mesom in zaradi zaplembe prešičev. Interpelant zahteva, naj deželno mesto za dobavo klavne živine določi več mesa za kmete, ki ga sedaj ne dobijo po mestih niti za starčke m bolnike. Sedaj so se vrh tega zaplenili še preš'.či in določilo za osebo po 35 kg. Tudi se deželno mesto protivi, da Bi se dovolilo domače klanje živine, s čim* li- bi bilo kmetom ustreženo, ker od nekdaj prekajujejo tudi goveje meso.
XXX
Pravni odsek.
Pravni odsek drž. zbora je razpravljal o justičnih zakonih, kot jih je sprejela gosposka zbornica. Poročevalec dr. Ofner je stavil nekatere spreminjevalne predloge. Posl. dr. Redlich je predbacival vladi, da ne kaže nobene volje za zopetno vpostavi-tev rednega sodstva. Posl. S e i t z se je zahvalil posl. Redlichu za izjavo, da hočejo tudi nemške meščanske stranke sodelovati za sanacijo sodstva, ki je prišlo potom ministra Hochenburgerja izven tira. Priporočal je, naj se sprejmejo predlogi poročevalca in pozval je vlado naj vendar enkrat opusti svoj odoor proti soglasnim sklepom zbornice. Justični minister dr. pl. Schauer opozarja na to, da se je že veliko storilo za sanacijo sodstva in da je vlada pripravljena podoirati zakonski načrt za odškodovanje nedolžnih obsojencev. Pripomni, da ni smatral za umestne kompromisne predloge, kot jih je sprejela gosposka zbornica.
Posl. dr. R v b a f izraža svoje zadovoljstvo, da sta od nemške strani poslanca Redlich in Seitz tako temeljito opozorila na nevarnosti izjemnega sodstva. V jugoslovanskem ozemlju je napravilo voaško sodstvo talta opustošenja, da so celo nacionalni boji med Jugoslovani in Itali;ani stopili v ozadje. Posl. dr. Waldner zagovarja Nemce. Pravi, da je še celo sam bil postavljen pred vojno sodišče. Le odločen nastop sodnega referenta ga je rešil. Posl. Seitz pravi, da pričajo nemški socialni demokrati, da se ne istoveti cel nemški narod s kršilci zakona. Pri glasovanju so bili Eprejeti predlogi poročevalca.
C
lil. — Livencs
m.
.Sanje ir neverjetne reči se uresniču- | jejo. N;hče bi si ne bil pred sedanjo svetovno vojsko mislil, da bodo kdaj naši vojaki zopet krrakali po benecanslu ravani. Zdaj se oa poroča, da se nameravajo Italijani dr Adiže umakniti in da bi-Ji zavezniki žele, naj se šele pri Adiži prične prava obramba. To se pravi, da Italiinni Benetk ne bedo branili.
Italijani se zdaj uče rekla, kaj da pomeni re^ni sorodnik. Pariški m h setod-n'ki jim rdaj dopovedujejo, naj se sami branijo. Stveda: Francozi se boje, ko sc
ne morejo več zanašati na Rusijo, da vihra z BeneČanskega lahko pridivja ludi na francoske ravani.
V	polomu italijanske vojske sc je zgiu-di! tudi Cadorna: nadomestil ga ie general Diaz. Pride lili so mu tudi generaia Bado-g'.io in Girardo; dalje so ustanovili vo,ni svet zavezmkov, v katerem zastopa general Foch Francijo, general Wilson pa Anglijo.
_ Kako strašen da fe bil umik Ttalijanov,
nripovedu:ejo angleški poročevalci- Več hrigad ie bilo do zadnjega moža uničcn«h; med njim- brigada Pisonzo; njen poveljnik, geneta!, je b'l smrtno nevarno ranjen; njegov štal je padel, vojaki so postrelili častnike, ki ®o z revolverji ustavljali umik.
Zavezniki se prepirajo. Painleve je naznanil v London, da Francija ne more poslat; nad 60.000 mož v Italijo, Angleži bi torej morali poslat) 340.000 mož, ker zahtevajo Italijani cd zaveznikov 400.000 mož. Angleška vlada ie nato odgovorila, da smatra še vedno flandrsko pozorišče r-i glavno, kjer ne more pogrešati čet. Seveda: če sc preveč tam cslabe, bi lahko vojska s severa prodrla do Calaisa, česar sc pa Angleži najbolj boje.
XXX
Na benačanski ravani so zrušil! zavezniki odner Italijanov in so reko prekoračili. Blifaio se zdaj reki Piave. Snlošno se sodi, da se tam Italijani nc bodo dolgo branili, dasi se naslanja desno krilo na morje, kjer ga podpirajo lahko vojne ladje sporazuma. Severno krilo je pa pač vedno izpostavljeno napadu s krila in v hrbtu, katerim nevarnostim se pa danes ital'jan-ska armada ne sme več izpostavljati. Ta črta tudi ni več prioravna za obrambo, ker so naši preganjalci sovražniku preveč za petami, dasi ji nudi zaledje ugodne zveze. Zdi se, da se bo sovražnik umaknil za Adižo, kar napovedujejo Angleži in Francozi.
XXX
Med tem ko zavezniki preganjajo Laha na Benečanskem iz odseka v odsek, je oa napredovanje v gorah zelo težavno. Naše čete morajo rušiti sovražno obrambo, premagat: morajo velike težave, ki jih more poznati Ie tisti, ki je v gorah doma. Italijani so utrdili vse količkaj važne točke, ceste, pota, steze in soteske, ki vodijo iz naših gora v kraljevino, V zgornjem delu doline Piave hranijo vhod v Italijo trdnjave pri Auronzo, Vigo Lcnenzago in Pieve di Cadove. Proti jugu sta utrjeni cesta in železniea pri Ospidale in Longa-rone; v dolini Cordevole so zapore pri Cencenighe in pri Rivamonte. Vrata, ki vodijo na italijansko ravan, se morajo s silo razbiti.
Umik italijanske armade je prebivalstvo zelo poparil. Pričakovali so, da se bo italijanska armada pri Tilmentu ustavila in se vsaj tol ko časa drža'a, dokler ne bodo iznova voje s pomočjo Francozov in Angležev razvrstili. Z umikom do Brente ali Adiže bi padle Benetke, kar seveda Italijane zelo boli.
V	celi Italiji vladati panika in zmeda. Posebno v severn-'h italijanskih mestih se boje sovražnika. Vse beži: bogatinci in reveži. Srednjo in južno Ital'jo preplavljajo begunci. Železnice so prenapolnjene; vozov ni dobiti za drag denar; po cestah be-že begunci.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. 9. novembra. (K. u.) Opold.:
Borbe na italijanskem pozorišiiu ugodne napredujejo. Čr"o Liveuco smo že na celi bojni Srii prekoračili.
Dunaj, 9. novembra. Uradno:
Odpor Italijanov pri Livenci se js zrušil.
Zavezniki so prekoračili na celi bojni črti Liveuco in prolirajjo proti zahodu.
Tudi v tirolskih idejnih florah so naše čete napredovale.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. novembra. Veliki glavni stan:
Llvenco smo jpre*;orsčili. Zvezne armade napredujejo brez počitka po Eorsklh ceslah in v ravani. kljub temu, da sneži in dežuje, proti Flave, povsod rušijo italijanske zadnje oddelke.
Passo Maurio zaseden.
Dunaj, 9. novembra. Krobatinove čete so zasedle Passo Maurio. Zdaj prodirajo proti zahodu in groze močni trdnjavi Pieve da Cadore.
Italijansko uradno poročilo.
8. novembra. Včeraj smo nadaljevali naše umikanje. Premikanje glavnega dela čet se je vršilo brez ovir. Zavarovalne zadnje čete so z mnogimi hrabrimi boji med griči Vitoria in izlivom Monticana v Livenzo zadrževale prodiranje sovražnika. Naši letalci so premagali ogorčeni odpor sovražnih letal in ponovno obstreljevale nasprotne čete ob Tilmentu. Pet sovražnih letal smo sestrelili.
9. novembra. Čete neprestano prihajajo in se ojačujejo v postojankah pripravljenih za obrambo. Varnostni zadnji oddel-oddelki in kritja hrabro in neutrudljivo zadržujejo sovražnika.
Italijani o umiku 2ez Tilment.
Dunaj, 9. novembra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Italijansko vojno vodstvo je včeraj uradno poročalo:
Italijanska armada je zasedla nove postojanke. Sovražniku smo morali zopet odstopiti kos narodnega ozemlja. Bolestna žrtev, a v sedanjih okolnostih se ji nismo mogli izogniti. Ko je bilo levo krilo odrezano in ogrožene zveze, se je morala italijanska armada umakniti do Tilmenta. Vsled tega novega umika smo rešili velikansko množico prebivalcev tn transportnih vlakov. Pri Tilmentu smo m mogli le začasno braniti. Struga reke je bih suha, ta črta ni tvorila nobene zaprske več. Predolga je, da bi jo bili mogli z našimi četami in pomočnimi sredstvi držati. Če bi bili več časa ostali pri Tilmentu, bi bil lahko sovražnik dosegel kak uspeh.
Med umikom smo morali neprestano odbijati napade močnih sovražnih množic. Sovražnik je hotel izkoristiti naš položaj in odpreti vrzel med našim središčem in levi mkrilom, da bi bil potem planil na zadaj ležečo bojno črto in na čete, ki so se premikale. Varnostne čete so izvrstno izpolnile svojo nalogo; sestavljali so jih posebni zbor di Giorgio, konjeniške divizije, kolesarji, strojne puške in avtomobili; poveljeval jim je grof Turinski, tudi 4. ber-saglierska brigada je krila sunek. Ker je sovražnik vedno bolj ogrožal sunek, ki je bil vedno bolj omejevan, smo morali popustiti materijal, ki bi ga bili le s težavo rešili, posamezni oddelki so bili obkoljeni; to moštvo in materijal ie pa le del tega, kar smo morali izprazniti.
Vsled opisanih okolnosti se je polastil sovražnik brez truda krajev in blaga, ki jih omenja v svojem poročilu kot slavne osvojitve in sijajne trofeje. To moramo povedati z ozirom na gorsko pokrajino, ki jo avstrijsko poročilo opisuje kot prizorišče strašnih ofenzivnih činov Con-rada, dalje glede na nič več hranjena kraja Humin, Palmanova, ki jih nazivajo avstrijska poročila trdnjave ali vsaj utrjena tabora.
X X X
Dasi so dejstva v tem poročilu tako potvorjena in debela, da jih ni treba popravljati, se mora le opozarjati na nekatere točke, ki značijo način, kako Italijani poročajo z namenom, da varajo italijanski narod in morebiti tudi inozemstvo o obsegu poraza. Tilment ni upadel, kakor pravijo, marveč je tvoril, ker je zelo narasel, oviro, kjer bi bila vsaka le nekoliko intaktna armada ustavila sovražnika; ki bi se ga bil le s težavo polastil. Ako trde, da dolžina te črte ni v nikakem razmerju s silami, s katerimi razpolagajo Italijani, to le dokazuje, koliko da so Italijani izgubili; saj je Italija, kar je dokazano, na-gromadila pri Soči toliko čet, da je odpadlo na eno divizijo komaj nekaj nad kilometer.
Če je italijansko vojno vodstvo iz teh množic meglo doseči pri Tilmentu le kor-don, je moral biti polom teh čet posebno silen. Čete, ki so krile umik, so se, kar je omenjalo tudi naše pojasnilo k vojnemu poročilu, žrtvovale za rešitev razvalin armad. Okolnost, da so se preganjalci brez odpora polastili krajev in vojnega blaga, ker bi bili res lahko n. pr. rešili veliko avtomobilov, tudi dokazuje, kako da so se umikali. Če se Humin, v katerega pas utrdb so z naskokom avstrijski strelci razbili vrzel, ne označuje kot utrjeni tabor, če se tudi ob drugih utrjenih postojank niso več branili, zadostuje, če opozarjamo na vojna poročila in da je padla utrdba na Monte San Simeone, kar se je včeraj poročalo. — Poročilo italijanskega vojnega vodstva s takimi potvorbami deTstev ne bo varalo sveta o uspehih osrednjih velesil.
Prvi zbežal iz Vidma d'Ann(tnrio.
Haag, 9. novembra. Angleški listi javljajo: Med prvimi, ki so bežali iz Vidma, ko so se bližale avstrijske in nemške čete, je bil d'Annunzio.
Italijani se umaknejo za Adižo.
Iz Lugana poročajo 8. novembra: Listi, ki so v prijaznih zvezah s tukajšnjim generalnim konzulatom, že pripravljajo javnost na to, da Italijani črto ob P avi popuste. Spričo strašnih sovražnih množic, tako pravijo, treba pričakovati, da se popuste celo Benetke in da se ustavijo Italijani šele ob Adiž'. Pri tem da je posebno meredajna volja zaveznikov, ki smatrajo šele ozemlje onstran Bcretk kot primerno za složne operacije
V Benetkah.
Curih,- 9. novembra, Z italijanclc meje se poroča: Od ponedeljka dalje plapolajo na muzejih in na cerkvah prapori Rdečega križa.
Cadorna odstavljen.
Lugano, 9. novembra. Poročajo, da je prevzel mesto Cadorna vrhovno poveljstvo general Diaz,
XXX
Cesar ln cesarica na Beneškem, i reko koroških utrdb.
Korespondenčni urad poroča iz Vidma 8. t. m.:
Armada maršala barona pl. Krobatina je do pred kratkim vršila težko, pa nehvaležno nalogo, da i« v ledu in snegu z malo četami držala našo koroško fronto. Cesar je danes tej armadi, ki je izprva s samimi črnovojniškimi četami vrgla sovražnika iz njegovih višinskih postojank, izrazil pohvalo in priznanje. Iz Celovca, kjer je prisostvoval odkritju cesar Fran Jožefovega spomenika, se je peljal cesar v Humin in Videm. Kamorkoli je vladar prišel, povsodi so mu prirejale čete in prebivalstvo viharen sprejem. Dalj časa 3e je cesar mudil v utrdbi, ki nosi ime junaka Hensla. Z lijaki prepreženo ozemlja okrog Naborjeta kaže, kako resno so Italijani smatrali nalogo, da utrdbo Hensel razbijejo. Danes smemo povedati, da so Lahi tistih 4800 strelov kalibra 21 cm in višje, ki so jih sprožili proti cestni zapori, potrosili za prazen nič. Utrdba ni bila armirana. — Kanalska dolina, ki so jo utrdbe zapirale, je razmeroma malo trpela. Ponteba je zelo poškodovana. V večernih urah se je vrnil vladar v svoj stan.
V prostoru pri Vidmu.
7. novembra. Včeraj je cesar obiskoval čete v prostoru pri Vidmu, ki so se bile že v brambi ob Soči izredno odlikovale. Na svojem potu na fronto so prihajali mimo cesarja češki in hon-vedni polki. Dsfiliranje v boj hitečih vojakov je nudilo v srce segajočo sliko. Spomin na ponosne dneve Mortare, No-vare in Custozze je dajal koraku naših bataljonov vzlet. Večerne ure je posvetil cesar poleg izpolnjevanja svoje dolžnosti kot najvišji poveljnik raznim važnim sprejemom. V dvomi vlak so prišli: nadvojvode Friderik, Jožef, Ferdinad in Leopold Šalvator, ogrski honvedni minister gen. inf. baron pl. Szurmayr ogrski trgovinski minister grof Serenyi in Slatin paša.
Cesarica v bolnišnicah beneških armad.
7. novembra. Cesarica je začela včeraj svoje obiske v območju proti Benetkam prodirajočih armad z obiskom vojne bolnišnice v Trstu. Cesarica je pristopila k vsaki posamezni postelji in sočutno nagovarjala ranjence: kako se počutijo in jih vpraševala po njihovih družinskih razmerah; cesarica je delila tudi darove.
Cesar Karel cesarju Viljemu,
Njegovo Veličanstvo cesar je poslal nemškemu cesarju Viljemu naslednjo brzojavko:
En pehotni in en huzarski polk moje armade s ponosom nosita ime Vašega cesarskega in kraljevega Veličanstva.
Srce mi veli, da napravim deležno te časti tudi mojo artiljerijo, ki ima na uspehih te vojske tako odličen delež. Prosim tedaj Vaše cesarstvo in kraljevo Veličanstvo, da blagovolite sprejeti imej'teljsko dostojanstvo mojega havbičnega polka številka 25.
V stanu, dne 4. novembra 1917.
Karel m. p.
Cesar Karel zmagovitim vojskovodjem.
Dunaj, 10. novembra. (Kor. ur.) Cesar je podelil maršalu nadvojvodu Evgenu bri-ljante k vojaškemu zaslužnemu križu prve vrste z vojno dekoracijo in z meči z lastnoročnim pismom, ki opozarja na odlične zasluge, katere si je bil pridobil z uvedbo in z izvedbo ofenzive proti Italiji. — Barona Krobatina je cesar imenoval za maršala in mu p'sal lastnoročno pismo.
Lastnoročno cesarjevo pismo, s katerim sa iznova izraža generalnemu polkovniku pl. Borceviču posebno pohvalno priznanje, naglasa cesar, da je Borosvič tudi pri ofenzivi v enajstih soških bitkah pre-šzkitčeno poveljstvo zopet dokazal.
X X X V Italiji razkropljeni vojiki.
Lugano, 9. nov. (K. u.) General Cadorna je izdal povelje, s katerim pod smrtno kaznijo poziva po deželi razkropljene vojake, da se morajo v 5, dneh javiti pri poveljstvih. Municijski m'nister Dali' 0!'o je pozval delavce v municijckih sl^adlš-'h, naj opuste spore, da • v • strelivo armadi.
Ministrov sin ujet.
Lugano, 9. novembra, (Kor. ursd.) Iz Rima: V zadnjih borbah je bil ranjen in ujet sin ministra Nitti.
17 T<ni::j mn p.sn i v j.iui.i|l iuviui.il	Kitno r ,
Lugano, 9. novembra. (K. u.) Iz zgornje Italije ie nnbetmllo 100.00 beguncev.
Naši mornariški letalci meseca oktobra.
Dunaj, 9. nov. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Mogočna ofenziva naše armade v zadnjem tednu meseca oktobra je nudila na italijanskim bojišču tudi našim letalom: celinskim in pomorskim, da so se jo odlično udeležili.
Delovanje mornariških letalcev v oktobru.
Dunaj, 9. novembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Z mo-gočono ofenzivo naših armad na laškem bojišču, pri kateri so sijajno sodelovali tudi naši letalci, so stopili vsi drugi dogodki v ozadje. Naši letalci so vršili takoj ob začetku ofenzive zelo nevarno poizvedovalne polete. Poleg tega so pa tudi z velikim uspehom metali bombe na kolodvorske naprave v Ronkih in Villa Vicentina, na baterije južno od Nove vasi in na lope v Dolu. Veliko zmedo so napravili letalci med umikajočimi se Italijani na Dobrdobski planoti. pri Tre Porti; Torre Zuino, San Giorgio di Nogaro, Muzzana, Pelazzola, Latisana in Casarsa. Poleg tega so izvedli naši letalci še celo vrsto poizvedovalnih poletov, ki so zelo koristili armadi pri njeni ofenzivi.
XXX
Posvetovanja za pomoč Italiji.
Lugano, 8. novembra. Na sestanku Lloyda Georgeja, Painleveja in njunih znanih spremljevalcev, dalje generala Focha in Barrereja z Orlandom, Sonninom, vojnim ministrom Alferijem in načelnkom generalnega štaba Porrojem so se posvetovali o odredbah, ki jih zahteva scdan;i
Eoložaj, Agenzia Štefani pripominja, da je Iter prihod voditeljev zavezniških vlad in njihovih najvišjih vojaških zastopnikov že sam zase najslovesnejši dokaz, kako popolna je solidarnost in sobojevništvo zaveznikov.
Angleško - francoska komisija na italijanskem bojišču.
London, 9. novembra. (K. u.) Reuter je javil 8. t. m. iz Rima: Lloyd George, Painleve in drugi člani angleško-francoske komisije so obiskali danes italijansko bojišče; dve ure so se posvetovali s kraljem; na to so si ogledali angleške in francoske čete.
Obeti Anglije in Franc je It a'i ji.
Dunaj, 9. novembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Komaj je prebijalna bilka proti Italiji dosegla prve uspehe, je že, ker so slutiji bodoče dogodke, zadonel strašen klic po pomoči zaveznikov. V Angliji in v Franciji se niso niti trenutek obotavljali, da so obljubili pomagati. Izkušnje svetovne vojske bi bile pač morale izmodriti Italijane, koliko da so taki obeti sporazuma vredni. Izkušnje iz Srbije bi bile morale Italijane svariti, da ne bi zaupali obljubam sporazuma. Pravkar smo našli v arhivu brzojavko srbskega vojaškega delegata pri ruskem višjem armad-nem poveljstvu z 18. oktobra 1915, ki je razpadajočo armado pozivala, naj vztraja, dokler ne pridejo Rusi na pomoč. Slove: Okrožnemu načelniku Raška. — Cesar mi je to-le zapovedal: Javite prestolonasledniku Aleksandru in vrhovnemu poveljstvu, da ju prosim, naj ne obuDajo in naj v res težavnem vojaškem položaju vztrajajo. Poleg označenih zborov se hitro sestavljajo divizije in konjenica. Srbija bodi uverjena, da bo Rusija vse storila, da pomaga Srbiji,
Ilalllonl vrženi v ezenflo CsSere,
Dunaj, 10. novembra. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo dne 10. t. m. zjutraj:
Sovražnik je bil vržen v ozemlju Ca-dore. Njegov umik seže že preko Sugan-ske doline.
Boli na zaM.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. nov. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flanderskem je artiljerijski boj narastel popoldne v ozemlju Ysere, pri Poelcappelle in pri Passchendaele do znatne moči. V Artoisu je ogenj na več mestih znova oživel. Angleški poizvedo valni sunki južno od Acheville in severno od Scarpe so bili odbiti.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vojna skupina vojvode Alberta.
V Suadgsu smo odbili francoske na' *. -alac cele, ki so b'!e naskočile po sil •!i valovih artilerijskega ognja,
V zračnem boju je izgubil sovražnik po našem obrambnem ognju 13 letal. Poročnik Miiller je priboril svojo 32., poročnik pl. Biilow svojo 25., poročnik Bohme svojo 22. in poročnik Bongarts svojo 21, zračno zmago.
Rosi zapodili Kereoskep. — Pristaš miru Llesio, ruski ministrski predsednik.
Kako j3 v Petrogradu.
Petrograd, 8. nov. (K. u.) Agentura: Danes zjutraj so listi izšli kot po navadi, izvzemši večine vsak dan izhajajočih listov takozvanega meščanskega časopisja, koje-ga tiskarne je zasedel delavski in vojaški svet, da zagotovi tisk listov vojakom, delavcem in socijalistom. Po mestu je mirno, Povodom dogodkov z dne 16. in 18. iulija zaprti maksimalisti so izpuščeni. Banke so še zaprte, enako tudi precej trgovin.
Panika v Petrogradu.
Amsterdam, 9. novembra. (K. u.) Dai-ly Te'egraph poroča Iz Petrograda v sredo: Včeraj je nastala panika, pri kateri je bilo 30 oseb ubitih ali ranjenih. Čez nev-ski prospekt so vozili oboroženi avtomobili. Trock j je izredno spreten in prav nič ne izbira sredstev v dosego1 svojega namena. Ustanovitev njegovega revolucionarnega vojnega odbora je bilo znamenje za istočasno ustanovitev podobnih odsekov po vseh ruskih vojaških odborih, Gar-niz'ja v Harkovu je priznala krajevni re-volucijonarni vojaški odbor, po drugih mestih vlada še needinost med vojaškimi re-volucijonarji in častniki.
Boji v Petrogradu. Petrograd, 9. novembra. (K. u.) Zgodaj zjutraj so se čete revolucionarnega odbora po večurnem obleganju in streljanju polast le zimske palače. Izvzemši Kerenskega so vsi ministri zaprti. Na enak način so se polastili tudi petrograjskega generalnega štaba.
Cela Rusija za novo vlado, Amsterdam, 9. nov. (. u.) »Roitcrdam-sche Courant« poroča iz Londona; Petrograjski dopisnik lista »Daily News« meni, da se bo z ozirom na večino bolševikov v Moskvi vsa Rusija priklopila Petrogradu, kozaki bodo pa najbrže odločno proti novi vladi.
Petrograd, 9. nov. (K. u.) Agentura: Revolucijonarni vojaški odsek je vsem častnikom, vojakom in odsekom na fronti in po deželi sporočil svoj sklep, da bo Kornilova in njegove pristaše odvedel v Pe-ter-Pavlovo trdnjavo in jih takoj postavi! pred revolucionarno vojaško sodišče.
Kje je Kerenskij.
Korlanj, 9. nov. Kerenskij biva baje v Moskvi. Neko poročilo pa pravi, da je že zaprt.
Kerenskij aretiran.
Berlin, 9. nov. (K. u.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, razširja Reuter poročilo petrograjske brzojavne agenture, da je Kerenskij aretiran.
Ljenin — ministrski predsednik,
Stockholm, 8. novembra. (Kor. urad.) Poroč lo o izbruhu rcvclucije bolševikov je došlo semkaj ob 1. uri ponoči. Listi so navezani le na oficijelna poročila petrograjske brzojavne agenture, ki je v rokah bolševikov. Danes dopoldne ni bilo nobenega poročila Iz Petrograda. O usodi Kerenskega vlada negotovost. Značilno je, da ima danes došli list »Utro Rossij« poročilo iz Konstance, da je Kerenskij v trdnjavi Petro-Pavlovi, Ljenin je ministrski predsednik, Trocki pa vrhovni poveljnik.
Nova vlada.
Petrograd, 8. nov. (K, u.) Agentura: Vseruski kongres delavskih in vojaških svetov je izdal tudi na vse delavske, vojaške in kmečke svete po deželi prokla-macijo, v kateri pravi, da pripada vsa moč delavskim in vojaškim svetom in da so vladni komisarji odstavljeni. Predsedniki svetov bodo občevali neposredno z revolucijonarno vlado. Vsi člani kmečkih odborov, ki so zaprti, se morajo takoj izpustiti in namesto njih zapreti komisarji, ki so odredili njih aretacije.
Haag, 9, nov, »Zentral Nieuwe« po-poročajo iz Petrograda, da so se vse gar-nizije priklopile Ljeninu, Petrograd je v zastavah, Kronstadt se je v ponedeljek pridružil Ljeninu, pravtako Reval in Now-gorod.
Cilji nove vlade.
Petrograd, 8. nov. (K. u.) Aro ura: Glavni kongres delavskih in vojaških svetov cele Rusije je izdal na vse ruske armade oklic, v katerem jih poziva, naj ustanove začasne revolucijonarne odseke. ki naj bodo odgovorni za revolucijonarni red in za trdnost fronte. Poveljniki morajo ubogali povelja odsekov. Komisarji vlade so odstavljeni, komisarji kongresa delnvtkctra in voia5ko?a
sveta potujejo na fronto. Glavnega kongresa se je udeležilo 560 odposlancev. Začasni predsednik je predlagal, naj se izvoli predsedstvo, v katerem naj bo 14 maksimalistov, med njimi Ljenin, Si-novis, Trockij, in 7 revolucijonarnih socijalistov.
Kongres je odobril sledeči dnevni red: Prvič organizacija oblasti; drugič mir in vojska; tretjič ustavodajalna skupščina. Kongres je izvolil odposlanstvo, da stopi v stik z drugimi revoluci-jonarnimi demokratičnimi zvezami radi odredb, da se prepreči prelivanje krvi, ki se je že pričela.
Nek član revolucionarnega odseka je poročal v seji, da je Kerenskij 7. novembra v Gačini nagovoril oddelek 7000 mož, ki so bili poslani s fronte v glavno mesto. Oddelek je po pogajanjih izjavil, da za enkrat ne gre v Petrograd. Trockij je izjavil, da aretacija bivših ministrov ni nobeno maščevanje ali politično zadoščenje. Vsi socijalističnl ministri bi bili radi udeležbe pri Ivor-nilovi zaroti postavljeni pred sodišče. Revolucijonarni odbor je zanje odredil domači zapor.
Delavski in vojaški svet za pravičen mir.
Petrograd, 9. nov. (K. u.) Agentura: Revolucijonarni vojaški odsek petro-grajskega delavskega in vojaškega sveta objavlja naslednji oklic:
Oblast nad Petrogradom je v rokah rcvolucijonarnega odbora petrograjske-ga delavskega in vojaškega sveta, vojakov in delavcev, ki so se skupno dvignili. Vlada Korenskega jc vržena brez prelivanja krvi. Odbor poziva na fronti bivajoče vojake, naj podpirajo novo revolucijonarno oblast, ki bo takoj predlagala pravičen mir, vrnila zemljo kmetom in sklicala ustavodajalno skupščino. Vsa krajevna oblast preide na okrajne vojaške in delavske svete.
Ruske tajne pogodbe izginile.
Stockholm, 9. nov. (K. u.) Tukajšnji voditelji bolševikov računajo z uspehom revolucije, čeprav priznavajo možnost ustanovitve protirevolucijonarne vlade v Novcčerkasku z denarno pomočjo enten-te in s podporo kozakov. Tajne pogodbe so iz ruskega zunanjega ministrstva izginile. Prva Ljeninova odredba je bila, da se zaplenijo vse blagajne. On hoče kapital nacijOnalizirati. Bolševiki hočejo, ne glede na zaveznike, skleniti posebni mir, vendar so proti odstopitvi Kurske Nemčiji z ozirom na načelo o samoodločevilni pravici narodov. Rešitev poljskega vprašanja se prepusti Poljakom.
Narod upa na mir.
Stockholm, 9. novembra. (Kor. urad.) Petrograjski dogodki po Rusiji še niso znani, vendar je geslo bolševikov: Takojšnji mir in razdelitev zemlje« nad vse poljudno.
Z ozirom na grozečo strašno lakoto in na absolutno odklonilno stališče vlade napram pričetku mirovnih pogajanj so bolševiki sklenili, da prevzamejo v svoje roke vladno oblast. Želja ruskega naroda po miru je tako velika, da so se celo nasprotniki pridružili bolševikom v nadi, da bodo nrinesli mir. Tukajšnje bolševike petrograjski dogodki niso presenetili. Že pred nekaj dnevi so namigavali na sedanje dogodke.
Anarhija v Estoniji.
Stockholm, 9, nov. (K. u.) V estonskem deželnem zboru, ki je zboroval koncem oktobra v Revalu, se je poročalo o grozovitih po ruskih vojakih povzročenih umorih, ropih in opustošenjih, vsled katerih je cela zapadna Estonija strašno trpela. Deželni zbor je proti temu odločno protestiral pri ruskih vojaških oblasteh, , pri ruskem časopisju, pri ukrajinskem generalnem svetu in pri finskem deželnem zboru. Tudi diplomatični zastopniki na Angleškem, Francoskem, v Združenih državah in v Beligiji so bili o tem obveščeni, da inozemstvo izve o strašni nesreči državljanov, žen in otrok Estonije,
Baltiško brodovje se pridružilo revoluciji.
Petrograd, 9, nov. (K. u.) Agentura: Kakor poročajo iz Helsingforsa, so odposlanci baltiškega brodovja in vojaških odsekov sklenili, da se pridružijo delavskemu in vojaškemu svetu v Petrogradu in revolucionarnemu odboru in da ju bodo podpirali. Revolucijonarni odsek v Revalu je zasedel vse vojaško važne točke. Iz Kazana poročajo, da so tamošnjega poveljnika generala Arhipova zaprli. Častniški učenci in častniki oklopnih avtomobl lov so se udali.
Še en poljski odbor.
»Frankfurt. Ztg.« poroča : V {'.v ;..u je nastal poljski narodni odbor, ki hoče zastopati poljske koristi pri ententiniii državah v smislu vsepoljskega programa, torej združenja vseh poljskih de žel. Temu odboru pripadajo znani na rodno - demokratični voditelji Drnovški, grof Zamojski, Marvau in Sevda.
Zastopstvo za Ameriko ee je poverilo glasbeniku Paderewskcmu. Angleška in francoska vlada sta uradno priznali ta odbor. Kot glavno nalogo si je odbor nadel, da zbere poljsko armado v Ameriki in na Ruskem. Na Ruskem se opira na narodno-demokratično organizacijo. Nasprotno pa poljska demokratična stranka na Ruskem obnavlja svoj sklep, da prizna le v Varšavi uradujočo poljsko vlado.
Najvišji politični svet sporazuma.
Lugano, 9. novembra. (K. u.) »Agenzia Štefani«: Na posvetu v Rapallo (na italijanski obali vzhodno od Genove) so sklenili, da ustanove medzavezniški naj višji politični svet, ki mu pridele permanentni osrednji vojaški odbor zahodnega pozorišča.
Ameriško odposlanstvo v Londonu.
London, 9. novembra. (K. u.) Sem došlo ameriško odposlanstvo obstoji poleg polkovnika Houseja šc ir. mornariških, vojaških ln finančnih strokovnjakov, v celem iz 27 članov. V četrtek je imelo poslanstvo prvo posvetovanje, v katerem je polkovnik House povedal svoj začasni program. Nekateri člani nameravajo predlagati, da obišče odposlanstvo tudi Francijo.
Prvi ameriške izgube.
WasMngton, (5. novembra. General Pershing poroča: Pri nemškem sunku dne 3. novembra na lorenski fronti severno od gozda Parry so bili trijo Ame-rikanci ubiti, pet ranjenih, 12 pa ujetih.
Na Irskem grozi vstaja.
Haag, 6. novembra. (K. u.) Kakor se poroča iz Londona, je 1. novembra došlo v Duhlin in Belfast okoli 5 divizij različnih čet. Pričele bodo z »očiščenjem*- po celi I Irski. General Bryan Mahon je že izdal 1 razglase, ki nosijo značaj vojnih odredb, j Poroča se o vojaških obrambnih ukrepih sinnfelnov. V posameznih mestih bo našel general Bryan Mahon najbrž zelo krvavo delo. Duhovščina r.a zelo očividen način podpira revolucijo. V Dublinu je bila 30. oktobra prošnja služba božja za posreče-nje irskega osvobodilnega boja.
U fJleljslvo.
Dunaj, 8. nov. 1917.
V	pbdodseku za akcijo za podporo učiteljstvu sta. zastopala Jugoslovane posl. dr. Lovro Pogačnik in dr. Dullbič. Zavzela sta sc toplo za našn učiteljstvo. Tudi zo leto 1918 uvede državni zbor nadaljno akcijo. Prepričanje poslancev je splošno, da je treba -odpomoči čim-, preje.
Cesarjevo povelje proti dvo*
vStreffleurs Militarblatt« javlja:
Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil izdati naslednje Najvišje
armadno in mornarično povelje:
Iz davnih časov je Moja oborožena moč prevzela dvoboj in ga ohranila kot tradicijonelno uredbo,
Vstrajanje na tej izročitvi pa ne more iti tako daleč, da bi proti svojemu boljšemu spoznanju, proti božji zapovedi in proti zakonu poravnavo razžaljenj časti tudi v bodoče izročali spretnosti v rabi orožja in s tem prepuščali slepemu slučaju.
V	času, ko mora biti življenje vsakega posameznika posvečeno domovini, splošnosti, se razžaljenja časti ne smejo več obračunavati v boju z orožjem. Kdor v dvoboju postavi na kocko svoje življenje, ne greši le proti božii zapovedi in zakonu, marveč tudi proti svoji domovini, ki računa na neoslabljeno moč vsakega moža: sedaj v brambo svojih meja, pozneje pa za obnovitev in napredek.
Izkušeni čut dolžnosti in zanesljiva sodba vojaških častnih razsodišč mi jamčita, da se bo njihovi razsodbi prostovoljno uklonil vsak resnično viteško misleč mož in da se bodo mogle tako v bodoče častne zadeve reševati častno in po vesti tudi brez dvoboja.
Zato vsem pripadnikom moje oborožene moči prepovedujem dvoboj in vsako udeležbo na dvoboju.
Na bojišču, dne 4. novembra 1917.
Karel m. p.
Dnevne novice.
Izjava občine Sodražica za jngoslo-! vansko deklaracijo se glasi: Pri proračunski seji dne 27. oktobra t. 1. zbrani občinski odbor se pridružuje slovenskim občinam in drugim korporacijam, ki so se izrekle za jugoslovansko deklaracijo, želeč da Jugoslovanski klub v zvezi z drugimi slovanskimi poslanci drla neumorno za udejstvitev naših ninimnlnih zahtev. Posebno pa pripo-očnmo deklaracijo našemu častnemu občanu ln deželnemu glavarju preblag. gosp. dr. Iv. Šušteršiču, v katerega je uafia občina od nekdaj stavila vse svoje
zaupanje do sedaj, (ko je preminul ta-kozvani oče te deklaracije) on stoji vedno na straži, da delo za naš ideal ostane vedno sveže. Ker tako željno pričakuje konec grozne vesoljne vojske, se zahvaljuje tudi sv. očetu za njegovo miroljubno noto in našega presvitlega cesarja Karla za njegovo veliko ljubezen do njegovih narodov in njegovo neumorno delo za mir! Županstvo trga So-dražice, Anton Lovrentič, župan.
-{- Naši vojaki in Avstrija. Včeraj smo priobčili poročilo iz državnega zbora, v katerem je skmpna izjava Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba. V tej izjavi stoji debelo podčrtani stavek: Tudi za naše vojake je podana nova situacija, ker se bodo vprašali, če se ne bore za narodno smrt.« »Slovenec« je vedno stal na stališču, da se politika ne sme zanašati v armado. Radi tega tudi izjavljamo, da se ne strinjamo s to izjavo. Slovenski vojak je doslej storil svojo dolžnost za cesarja in domovino in jo bo storil tudi zanaprej. Naš vojak ve, da ima edino v Avstriji svojo domovino in da od druge Evrope nima ničesa pričakovati.
—	Sežalnice za dr. Krekom: Državnemu poslancu dr. Pogačniku sta došli sledeči sožalnici: Narodni zastopnik Radič (preko žandarmevije): Učestvujuč na žalosti slovenske brače radi prerana gubitka opče žaljenog Do-ktora Kreka, iz svega srca kličem slava uspomeni vrlog otačbenika, neumor-nog trudbenika na zadrugarskom po-lju, zatočnika svete jugoslavenske narodne ideje. Slava! — Karel Dostal Lutinov, Prostjejov: Vzdcny pfiteli! Sdilime Vaš hluboky žal nad odehodom genialniho Dra Kreka. Prosim, abyste tlumačih vrelo učast' modernich kato-lickych spisovateu českych. Vam brat-sky oddany Karel Dostal Lutinov, re-daktor Archya mistopfedseda Družiny literarni a umčlecki na Mora'v&.
+ Naše časnikarstvo. (»J u g o s 1 o-v a n«. Spremembe v u r e d n i-š t v u »SI. Narod a« in »Naprej a«. Danes je izšla prva številka novega tednika »Jugoslovan«, glasila za de-klaracijsko politiko Jugoslovanskega kluba. List je izšel v velikem formatu, največjem na Slovenskem. Uredništvo »a na Kongresnem trgu št. 19. Kot odgovorni urednik je podpisan državni poslanec Jože Gostinčar. Izdaja ga poseben konzorcij, Tiska »Učiteljska tiskarna«. V listnici uredništva pravi »Jugoslovan«: »Kjerkoli bomo našli pametno misel in plodno zrno, bomo vzeli oboje in ju zanesli z ljubeznijo v srca našega naroda.« List stoji na pozitivno katoliškem stališču. — Glavni urednik »Slovenskega Naroda« g. Malovrh je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je stopil dr. Albert Krama r. — Glavno uredništvo »Napreja« je prevzel po gdč. Alojziji Š t e b i sodrug Josip P e -t e j a n.
—	Ustavljen češki list. Praška policija je ustavila izdajanje češkega narodno-socialnega lista »Češka Demokracija«.
—	Kdor lahko pogreši številko »Slovenca« 178 z dne'6. avgusta letos, naj jo izvoli prijazno poslati na upravo »Slovenca«,
Iz Idrije. V katoliško cerkev je prestopil vojak-topničar Herman Kogl, Du-najčan, star 20 let. Skoro 3 tedne je ležal v tukajšnji vojaški bolnici. Rana na nogi ni bila nevarna, najbrž je bila po plinih zastrupljena. Ni se ga vprašalo kake vere je, obiskalo se ga je kakor druge bolnike, pošalilo se ž njim v dunajskem dialektu — saj Dunajčan ni Nemec ampak le Wiener — dalo se mu par cigaret in nekaj nemških knjig, ki so bile vsem Nemcem na razpolago. Večinoma so prebirali koledarje Josipove bratovščine v Celovcu. Začudili smo se, ko je na vseh Svetnikov dan popoldne poslal v župnišče, naj ga kmalu obišče katoliški duhovnik. Na vprašanje, kaj želi, odgovarjal je odločno: Želim umreti v katoliški cerkvi, dosedaj sera bii protestant anglikanske veroizpovedi. Poznam razlike med obema verama. In res, na vprašanja je tako točno in določno vse definiral, da smo se čudili, V ljudskih šolah je pohajal tudi naš verouk, a tu je še bolj spoznaval koliko vpliva imajo svetotajstva posebno še pri umirajočih. Na vprašanje, ali se slabo počuti, je rekel: Vem, da umrjem in ne bom prebolel, zato prosim, da danes vse izvršimo. Zgodilo se je, kar je želel. In ponoči je sklenil. Ko ga je drugi dan ob isti uri obiskal g. dekan, je bila prazna postelja. Kje je konvertit? Bo ravno sedaj pokopan, je bil kratek odgovor. Naj v miru počiva!
Podporno društvo za slovenske viso-košolce v Pragi bo imelo občni zbor v sredo, dne 13, t. m. ob 7. uri zvečer na Žo-finu.
—	Iz državne živinozdravniške službe. Državni višji živinezdravnik v Logatcu, Fran Majdič, je pomaknjen - 8. činov-.»i razred,
—	Iz zaznamka izgub št^ ' ' 8; Rez. nadpor. Rajm, Haring, 22, p p v ujet; rez, praporščak Ivan Kastelic, 1 pp. 5, ranjen; črnovoj. Ivan Ilovar, 17, pp,, umrl;
črnovoj, deset. Milko Kemperle, črnovoj. Anton Klanšck, Fran Škoda 9, vsi 17. pp,, ranjeni; inf. Fran Stejžar, 9, umrl; črnovoj, Alojzij Šubert, 11, ranjen; črnovoj. podd. Alojzij Jež, 3, padel, inf. Ignacij Knafelc, umrl, črnovoj. inf. Fran Petkovšek, 16, Mihael Tomšič, 3, Franc Žakelj, 5, padli — vsi 97. pp.; črnovoj. Jakob Kandare, 9, Andrej Šuštar, 2, ranjena — oba 27. črnovoj. pp.; Fran Skok, št. odd,, Fran Škraba, 4, ranjena — oba 7. lov. bat,; podlov. Ivan Keržič, 8, ranjen, strelca Fran Oblak, 2, in Jožef Rus, 5, ujeta — oba 2. gor, strel, p.; topničar Ignacij Kič, top. p. 14/1, umrl; črnovoj. Matija Kmetič, 23. črnovoj. bat., umrl; črnovoj. strelec Fran Skapin, 5. str. p. 5, umrl; črnovoj, Anton Slapšak, črnovoj, bat. 4/2, ranjen.
—	Iz politične službe. Notranji minister je imenoval okrajnega komisarja dr. Bogumila Senekoviča za deželno-vlaclnega tajnika.
K. slov, izobr. društvo v Studenem je napravilo zadušnico po umrlem g. dr Ivanu Kreku. Naj nam izprosi, da se njegovo započeto delo po vojski krepko razcvete v mogočno drevo.
—	Zvišana udnina za ude c. in kr. kmetijske družbe kranjske, Vsled silne draginje vseh predmetov, ki jo občuti tudi Kranjska kmetijska družba pri svoem poslovanju in obratu, je sklenil družbeni glavni odbor povišati letnino ?,a družbene ude ooSenši s 1. januarjem 1918 na letnih 6 K ter prenehati z oddajo brezplačnega sadnega drevja. Zato bo pa Kmetijska družba pričela izdajati »Kmetovalca« v razširjeni obliki kakor pred vojno, mu bo prilagala posebne strokovne priloge in bo izdajala »Kmetijski koledar« v precej obširni obliki, ki bo služil kmetovalcem pri svo.iem obratu kot nekaka priročna knjiga in kot kažipot v vseh kmetijskih vprašanjih.
Utonil je dne 3. t, m. v Sarbša-potoku pri Mirni na Dolenjskem 60 let stari vpokojeni gozdar Franc Sitar iz Stare Gore. Ker je Sitar rad vince pil in je bil na dan nesreče močno vinjen, je prav gotovo, da je v pijanosti v vodo padel.
—	Pozdravi iz ruskega ujetništva. Prejeli smo: Naznanjam Vam, da smo prišli z našo ladjo, na kateri vozimo sol, po Volgi v Ribinsk. Mi smo vsi zdravi in nam gre še precej dobro, hvala Bogu. Le Bog daj, da bi se že kaj skoro videli! Mnogo srčnih in veselih pozdravov pošiljajo: Jos. Paškulin, Št, Andrež; Gregorič Mirko, Bu-kovica; Jos, Kresovič, Račice, Istra,
—	Iz italijanskega ujetništva se oglaša četovodja 27, plan. polka Alojzij Kosič in se pritožuje, da je celo leto, odkar je v ujetništvu, še ni dobil nobenega dopisa svojih domačih. Zato jim še tem potom pošilja svoj naslov in iskren pozdrav s prošnjo, da mu vendar kaj pišejo. Zgsf. Al, Kosič Nr. 10.806, prigion. di guerra, Ri-perto Tumbarina I. Platon, Asinara, Sar-degna.
—	Umor v Sostrem pri Ljubljani. O
tem se nam še poroča: Dne 7. novembra med 10. in 11. uro zvečer popivali so vojaki v Frančovi gostilni v Sostru. Nenadoma je zabodel neki vojak z bajonetom domačo hči 181etno Jerico Porenta. Zabodel jo je namenoma v prsi, da je bila takoj mrtva. Za Jerico žaluje vsak, kdor jo je poznal; bila je mirno in pošteno dekle ter prav dobra šivilja. Vojak je bil znan surovež in je že po več gostilnah surovo nastopal.
—	Nezgode, S šrapnelskim vžigalom se je obstrelil v desno roko ter pri' tem izgubil palec in zadobil poškodbe tudi na ostalih prstih 12 let stari Pavel Gabrov -šek, sin dninarja iz Godoviča št. 81. Vži-galo je bil nekje našel ter se z njim v hosti toliko časa igral, da je eksplodiralo, — S kladivom po nosu je udaril po nesreči Rudolf Miklič svojega tovariša 19 let starega ključavničarja Antona Sattler, ko sta skupaj delala na državnem kolodvoru v Spod, Šiški, — Opekla se je po obeh nogah in po životu petletna posestnikova hči Marjeta Petrič iz Borovnice št, 85, ko se je grela doma v kuhinji pred ognjiščem ter se ji je pri tem vnela obleka. Prenesli so jo v bolnišnico.
Vojaške ustanove. Razpisanih je zopet večje število vojiških ustanov za invalidno moštvo, podčastnike, vojaške vdove in sirote, pa tudi za praporščake in kadete. Natančnejše podatke dajejo c. in kr. nadomestna okrajna in mestna poveljstva.
Pogreša se več kot eno leto Jakob Hvali f vojak 97. pp., 11. stotnij a, doma iz Lok št. 6. Pojasnila prosi Jožef Hva-lič, Dob 44 pri Domžalah, Gor.
Napad na cesti. Iz Krškevasi se poroča, da so tamkajšnji mladoletni fantini na čelu jim neki na dopustu se nahajajoči mladenič napadli nekega vojaka od delavskega oddelka v Krškivasi, mu prerezali požiralnik, ter ga sploh hudo spehali in ranili na več mestih, ter na pol mrtvega pustili v 'krvi na cesti. Napad se je izvršil ob 11. uri ponoči na praznik Vseh svetnikov. Na večer so še skupaj popivali v go-j stilni, čez dan so baje še prijazno občevali i z vojakom, Mladina kaj delaš?!...
— Ujeti železniški tatovi. Žc dlje časa se je na progi Maribor—Ljubljana vlomilo v plombirane železniške vozove in i z njih kradlo sladkor, kavo, tobak, meso itd. v vrednosti več tisočev kron. Zdaj se je tatove ujelo v osebah kondukterja Simona Bedneršek in vlakovodjo Marka Šorn. Bcd-neršeka se je aretiralo, ko je ravno ukradeno okajeno meso jedel.
Šest človeških trupel potegnili iz morja. Pri Dubrovniku so potegnili iz morja človeško truplo. Pri njem so našli 30 dolarjev in 60 italijanskih lir. Nadalje so našli ob dalmatinskem obrežju še pet trupel. Vsi ti so se potopili s kakim torpedi-ranim parnikom, ki je bil na potu na Grško,
LJuBiionsKc novice.
lj Na krasni koncert Zlatka Balo-
kcvi-1'i v ponedeljek 12. t. m. opetovano opozarjamo. Naj nikdo ne zamudi pose-titi priredbo našega velikega mojstra.
lj Na koncertu »Glasbene Matice« v
nedeljo, 18. novembra bodo sodelovale izvrstne slovenske umetnice gospodične: Dana Kobler, koncertna pianistinja iz Ljubljane; De lic a Bučar, koncertna pianistinja iz Budimpešte, rojena Ljubljančanka; Cirila Medved, koncertna in operna pevka iz Gorice, in pevski zbor »Glasbene Matice« v izvirnih, še nikdar izvajanih skladbah za ženski, moški in mešani zbor. — Vstopnice se prično danes prodajati v trafiki v Prešernovi ulici 54.
lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu predava v nedeljo, dne 11. novembra zvečer ob 6. uri g, dr. Vinko Š a r a b o n o jugoslovanski zemlji. K udeležbi vabi odbor.
Gremialna trgovska šola. Redni pouk na gremialni trgovski šoli se začne zopet jutri, 11. t. m. ob osmih zjutraj.
Ij Pripravljalni razred c. kr. moškega učiteljišča ima v ponedeljek, 12, novembra dopoldne zopet reden pouk.
lj Padel je dne 25, oktobra t. 1. na bojišču pri Gorici zadet od sovražne krogle infanterist Janez Tobias, star šele 20 let. Bil je sin znane rodbine Tobias (po domače pri Jezherju) iz Ljubljane-Tomače-vega. — Padlemu junaku bodi ohranjen časten spomin!
lj Umrl je dne 6. t. m. vojak Aleksander Stare, trgovski sotrudnik pri Wokaču. Imenovani je bil osemkrat odlikovan in je imel tudi zlato hrabrostno svetinjo.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ka-štrun, služkinja, 27 let. — Mihael Zakraj-šek, hiralec, 83 let, — Jožefa Turk, mestna uboga, 79 let. — Marija Mihelič, žena tovarniškega delavca, 50 let, — Marija Leban, kontoristinja, 19 let, — Marija Gjurešič, delavka, 37 let. — Lovro Kozina, dninar, 70 let. — Florijan Tarman, železniški poduradnik v pok. in posestnik, 63 let. — Alojzij Knipic, sluga južne železnice, 57 let.
lj Umrl je v vojaški bolnišnici v Ru-muniji narednik Valentin C e r e r, bivši podfaktor v Kleinmayerjevi tiskarni v Ljubljani. — Umrla je trgovčeva vdova Ana Roethei.
lj Na sive rodbinske izkaznice se bode oddajal petrolej kakor hitro bode došel v Ljubljano,
lj Prodaja petroleja na modre (samske) izkaznice se vrši od torka, 13. novembra, naprej. Na vsako izkaznico se dobi pol litra petroleja, in sicer v sledečih trgovinah: v I. okraju pri g. Vrhovcu, Poljanska cesta 55; v II. okraju pri g. Trdini, Stari trg 17; v III, okraju v konsumu, Krakovski nasip; v IV, okraju v konsumu, Kongresni trg; v V. okraju pri g. Fabia-niju, Prešernova ulica 54; v Vi, okraju pri g, Mencingerju, Resljeva cesta 3; v VII, okraju v konsumu, Spodnja Šiška; v VIII. okraju pri g, Šušniku, Zaloška cesta; v IX, okraju pri g. Klemencu, Dolenjska cesta 2. Liter petroleja stane 56 vinarjev. Vsak trgovec sme oddajati petrolej le na one modre izkaznice, ki imajo številko njegovega okraja.
lj Sveža repa na rmene C izkaznice štev. <80 do 720. Stranke z rmenimi izkaznicami C štev. 481 do 720 prejmejo v ponedeljek, dne 12. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15 svežo repo. Določen je ta-le red: od 2 do 3 št. 481 do 560, od 3 do 4 št. 561 do 640, od 4 do 5 štev. 641 do 720. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
lj Raznašalca starega 13 do 15 let potrebuje mestna aprovizacija. Zglasiti se je v ta namen v pisarni mestne aprovizacija na Poljanski cesti št. 13, oddelek za ubožno prehrano.
lj Kostanj v manjših množinah prodaja mestna aprovizacija samo na trgu. Urad mestne aprovizacije daje nakazila le za večje množine kostanja. Najmanjša oddajna množina potom nakazila jo 10 kg.
lj Prošnja onemoglega obrtnika. Obrtnik, ki že od Božiča leži bolan in ne more ; ničesar prislužiti svoji ubogi družini, pro-j si v skrajni bedi za nujno pomoč. Družina nima ne kurjave, ne hrane, Blage, srca naj
se usmilijo in pošljejo pomoč v hišo Cesta v mestni log št. 21.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska
naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 15. t. m. redna mesečna dražba v mesecu marcu 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
lj Najdeno na frančiškanskem mostu. Dotični, ki je izročil uredništvu notico o najdenem denarju na frančiškanskem mostu, naj se nujno oglasi v uredništvu.
lj Sveža repa na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo svežo repo v ponedeljek, dne 12. t. m. popoldne v skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3, ure štev. 1—150, od 3. do 4. ure štev. 151—300, od 4. do 5, ure štev. 301 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vinarjev. Pripravite vreče.
lj Sveža repa za Vič. Stranke, stanujoče na Viču, ki imajo rumene izkaznice B ali C prejmejo svežo repo v torek, dne 13. t, m. dopoldne in popoldne v skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Stranke zizkaznicami B: doopldne od 8. do 9. ure štev, 1—150, od 9, do pol 10. ure štev. 151 do konca. Stranke z izkaznicami C: od pol 10. do 10. ure štev, 1—75, od 10 do 11, ure štev, 76—225, popoldne od 2. do 3, ure štev. 226—376, od 3. do 4. ure štev, 376 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
lj Sveča repa za Moste. Stranke, stanujoče v Mostah, ki imajo rumene izkaznice B ali C, prejmejo svežo repo v torek, dne 13. t. m. in sredo, dne 14. t. m. v skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: Stranke z rumenimi izkaznicami B: v torek, dne 13. t. m, popoldne od 4. do 5. ure štev, 1 do 150, v sredo, dnel4. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 151 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C: v sredo, 14. t. m., dopoldne od 9. do 10. ure štev. 1—150, od 10. do 11, ure štev, 150 do 300, popoldne od 2, do 3, ure štev, 301 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogra« stare 10 vin. Pripravite vreče.
BoigorsKl car v Trsta.
Iz Trsta poročajo 9. t, m,: Cesar in kralj je povabil bolgarskega carja Ferdinanda in njegovega sina, naj prideta na jugozapadno bojišče, da sta navzoča ob veliki zmagi zaveznikov. Car Ferdinand se je odzval vabilu, ki so ga narekovale prisrčne prijateljske zvezne razmere; danes dopoldne se je pripeljal v Trst, kjer naš cesar začasno bila. Na kolodvor je prišel kmalu na to tudi nadvojvoda Maks, Oba zvezna vladarja sta se najprisrčnejše pozdravila. S carjem sta se pripeljala tudi carjevič Boris in princ Ciril, ki ju je cesar prisrčno pozdravil. Carja spremljata tudi generalisimus Žekov in krilni pobočnik polkovnik Tantilov, Bolgarski car je na to s svojima sinovoma obiskal cesarico v dvornem vlaku. Po rodbinskem dejenerju je car odpotoval v operacijsko ozemlje.
it
— Zadružna zveza v Ljubljani sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo, kakor je razvidno iz inserata v današnji številki.
O prodaji vina v Istri. Vinski urad za Istro je poslal vsem istrskim občinam naslednji poziv: Zvedelo se je, da so mnogi kramarji in zasebniki v Istri kupili vino, ne da bi imeli v .to potrebno dovoljenje vinskega urada za Istro v Trstu. Tako postopanje je v smislu namestništvene naredbe z dne 14. sep-tebmra 1917 Z. in M. L. št. 32 kaznjiva in prekršitelji — prodajalec in kupec — se kaznujejo z globo do 10.000 K ali z zaporom do 6 mesecev ter z zaplembo blaga. Občinski uradi se zato pozivlje-jo. da opozore vse, ki so vino prodali ali kupili, da. nemudoma naznanijo prodane oziroma kupljene količine vina in svoj natančni naslov občinskemu uradu ali poverjeniku vinskega urada tamkajšnje občine. Obenem poživlja Vinski urad svoje zaupnike, da mu naznanijo vse prekršitelje navedene naredbe. C. kr. orožništvo je dobilo nalog, da prijavi prekršitelje c. kr. okrajni oblasti, ki jih bo kaznovalo. Pripominja se, da glasom dogovora s c. in kr. vojaštvom nakupa vina po odsečnem povelju v Bujah in trdnjavski intendanci v Pulju ni treba naznaniti. Pač pa se morajo prijaviti vsi nakupi vina, ki jih izvrše drugi vojaški oddelki in poveljstva.
Oddaja bombaževine. Vojna zveza za bombažno industrijo opozarja na ukaz trg. ministra z dne 30. okt. 1917
glede oddaje blaga iz bomba*a. Razglas na strani 9 današnjega lista vsebuje vso podrobne podatke. Nadaljna pojasnila dajo tudi trgovske in obrtne zbornice, ,
IDIOSOVADSKO [ieiovslvo.
Ez govora dr. Vrstovška o cesarski nared-i x dne 9. avgusta 1914 glede nedeljske-ga počitka rudarjev — v seji dne 6. nov.)
Dunaj, 8. nov. 1917.
Dovolite, da spregovorim nekoliko besedi o priliki velevažnega predmeta, ki tiče naših delavcev; omenim nekatere zlasti želje našega jugoslovanskega delavstva, Hrvatov in Slovencev, ki zaslužijo izdatno podporo od jugoslovanskih zastopnikov; kajti oni so spoznali v velevažnem trenutku politični pomen toka življenja, na jugu. Z veseljem bomo pozdravili vsi zlasti tisti čas, ko se bodo sloji hrvaških in slovenskih delavcev vrnili iz tujih pokrajin, iz Amerike in Nemčije, in da bodo doma našli dovolj zaslužka, ki si ga morajo doslej iskati na tujem s trdim delom in trpljenjem. Pri nas na domačih tleh, na slovenski in hrvaški zemlji, je dovolj prostora za tujce, ki se maste z mastnimi zaslužki, toda naši vrli sinovi morajo v tujino, da si dobe skromnega zaslužka. Mi se bomo najbolj veselili, če bo celotni preobrat v Evropi povzročil tudi v tem oziru izpre-membo ter nam prinesel srečni čas, ko bomo pozdravili vrnitev sinov iz Amerike, Nemčije in drugih tujih pokrajin. (Pritrje-vanjei)
Glede naredbe, o kateri se je posvetoval socialno politični odsek, je pa mnenja, da ni nobene potrebe, še dalje vzdr-
žavati v veljavi omejitve postavnega nedeljskega počitka. Tega mnenja je bil tudi odsek, ki pa se je vendar nekoliko udal vladi ter ji hpče dovoliti gotove izjeme. Ugotavlja, da ni bilo nobene potrebe, ob začetku vojske siliti delavce s tako dra-konskimi odredbami k delu. Kakor vse Stiirgkh-Hohenburgerjeve, kaže tudi ta naredba pečat absolutizma, znake krvavega nasilstva ter dušitve proste volje v svobodnih državljanih. Delavcev, posebno rudarjev, ni bilo na noben način treba k delu siliti z drakonskimi naredbami ali z bajonetom. Delavci zahtevajo le kruha in živil in ne ostrih povelj kakega častnika ali komandanta, ali pa morda kakih postavnih odredb, ki jim groze s smrtjo in ječo. Le dobra prehrana in izborna preskrba dvigajo produkcijo.
Manjka premoga. Ta klic čujemo že od majnika meseca. Če jadramo nasproti katastrofi, če po mestih zapirajo plinarne, če zapirajo celo dobrodelne zavode, kakor se je zgodilo na Koroškem, če mora prebivalstvo prezebati v mrzlih izbah, tega niso krivi rudarji, marveč le brezglava, pristno avstrijska uprava, ki je v tem vprašanju popolnoma odpovedala. Rudar pa občuti bolest in nevoljo, ko sliši, da prebivalstvo vkljub temu, da je napel vse sile, ni prosto skrbi za kurivo. Rudar je storil svojo dolžnost, to so povedali zastopniki rudarjev, to je priznal sam vladni zastoo-nik. Res so na severu tupatam za malo časa ustavili delo. Toda slaba preskrba s hrano je bila temu kriva. Zahteva zadostno preskrbo rudarjev z živili.
Govornik preide na zahteve delavstva v državnem premogovniku v Skalah pri Velenju, kjer delavstvo dela pridno in z vso vnemo. Vodstvo rudnika in nadzorujoči častnik sta previdna in pametna. Delavstvo je patrijotično, verno, narodno zavedno, možje šo skrbni družinski očetje. Pred kratkim je dobil od rudarjev pismo z 200 podpisi. Delavci zagotavljajo, da je vodstvo vse storilo in enako okrajno glavarstvo, da se uredi prehrana, a stvari so take, da more pomagati le delavsko mini-sterstvo. Politične oblasti nižje inštance se trudijo, da bi uredilo preskrbo, a ne dobe opore v Gradcu pri namestništvu, ki je tudi tu, kakor po celi deželi, glede prehrane odpovedalo. Trdim, da je Štajerska radi slabi prehrane, kakor nobena druga dežela, blizu prepada ter da bo morala še desetletja občutiti ta gospodarski polom. Iz teh razmer je treba meriti in ceniti delovanja namestništva, ne po odlikovanjih, ki jih je naročil gospod Clary sebi in svojim ljudem. Odlikovanci cesto niti sami ne vedo, čemu so odlikovani.
Govornik nato razpravlja o skrbi za delavsko zdravje ter o oomnoženju količine hrane za delavce. Kakor delavec, rudar, spada tudi kmet med težke delavce. Tudi on je voiak zaledja, ki mu je treba preskrbeti, česar rabi, le tako bodo vzdržali to vojsko, ki je mora biti kmalu konec! Vse te zahteve je govornik obrazložil v posebni spomenici delavskemu ministru, ki ga pozivlje, naj jih vpošteva.
»Konečno — pravi govornik— naj pri-bijem še to: Nas vse napolnjuje največje zadoščenje in preveva najvišja radost, da se je delavstvo celega juga izreklo za de-deklaracije, ki so jo podali zastopniki južne, bodisi narodno-radikalne, bodisi socialno demokratične smeri, stoje na stališču deklaricije, ki so jo podali zastopniki južnih dežel monarhije dne 30. maja 1917 glede združenja vseh Slovenccv, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom, pod vlado Karola I, Celo jugoslovanski delavci v inozemstvu, posebno v Nemčiji, so pritrdili deklaraciji ter se priznali za odkrite borilce za to misel. Veselo gibanje valovi v vseh slojih naroda na jugu do Balkana, , mogočen val, ki ga ne bo mogel ustaviti noben avstrijski ministrski predsednik, j Morda pride še kratka doba, ki bo poskušala z denuncijacijami in rabeljstvom ! daviti jugoslovansko ljudstvo; toda, če se taki slučaji vnovič ponove, se bodo vse plasti naroda še tesneje združihe in bodo znale otresti se vsake neronske strahovlade kake nemško nacionalne vlade ter jo pogazati. Iz krvi, iz žrtev, iz nepopisnega ! trpljenja preganjanih, iz krvi padli.li vojakov, ki so žrtvovali življenje za cesarja in domovino, bodo tu spodaj na jugu vstali možje dela in dejanja, ki se ne bodo plašili s silo odstraniti vsakega tujca, ki bi ho- j tel omajati svete pravice Jugoslovanov, s j prelito krvjo pridobljene ter zahtevati tu- j di osebno obračuna za storjeno krivico. Narod na jugu je edin, to naj bo povedano j gospodom na Dunaju, Delavci se strinjajo j v tesne vrste in zozdravili bomo čas, ki mora priti, da bo tudi za delavce na domači zemlji dovolj prostora, da bodo tudi na domačih tleh dobili dovolj dela za svoje življenje in obstoj. (Veliko odobravanje,) Predlaga naslednje resolucije: Vlada se pozivlje:
1. naj poskrbi z največjo naglico, da | se v državnem rudniku v Skalah pri Velenju napravijo potrebne zdravstvene odredbe in uprave, posebno prostori, kjer naj se delavci preoblačijo, "ter primerno kopali- j šče;
I _ 2. naj preskrbi delavstvo državnih rudnikov zvišane mere živil ter jih oskrbi z obuvalom in obleko;
3. vlada se pozivlje, naj naroči vladnim zastopnikom v vseh pritožnih komisijah, naj delajo na to, da bodo pri obračunu upoštevani oni delavni dnevi, ki so v miru veljali kot dela prosti.
Kio so olosovoii Mm sovenci lela 1167 za ilalilo.
Neki beneški Slovenec, ki se mudi v Avstriji, nam je povedal glede plebiscita leta 1867. sledeče: Imam starega očeta, ki je bil rojen še kot Avstrijec in se zelo dobro spominja ljudskega glasovanja 1. 1867., pri katerem so glasovali beneški Slovenci za Italijo. Moj oče mi je velikokrat pravil in to sem slišal tudi od drugih starih ljudi, da je bila Beneška Slovenija 1. 1867. preplavljena z italijanskimi framasoni, ki so grozili ubogemu, nevednemu ljudstvu, da obesijo vsakega, kdor ne bo glasoval za Italijo. Zatorej pač ni Čudno, če so vsi tudi v resnici glasovali vsled strašnega pritiska za Italijo.«
Na vprašanie, kaj misli o sedanjem položaju, je odgovoril imenovani go-spd: »Moja domovina mi je dobro znana. Mogoče bomo naleteli med beneškimi Slovenci na kak odpor in se bodo moreb'ti ljudje pokazali sovražne nasproti Avstriji. Toda to nas ne sme ustrašiti, saj bi se mogel ta odpor z enim samim mahom zlomiti in ljudstvo bi prišlo popolnoma do čisto drugega prepričanja. Naloga merodajnih faktorjev je, da odpro" takoj po vseh slovenskih in renegatskih vaseh slovenske šole, v katerih naj poučujejo dobre učiteljske moči, preskrbe naj za gospodarski pouk, nam dovolijo slovenske misij dne, da preplavimo Beneško Slovenijo s slovenskimi molitveniki in nas puste, da razširimo med tamošnjim ljudstvom pouk v slovenski besedi, z eno besedo, puste naj nas, da lahko delamo za Avstrijo in svoj materni jezik in nas v tem podpirajo in videli bodo, kako pošteno je naše ljudstvo in da želi priti pod Avstrijo, nazaj k svojim bratom Slovencem.«
Tako je govoril ta inteligentni beneški Slovenec. Naj bi to merodajni krogi tudi razumeli!
Ko cen K ure Mosli v M. bMKKil
Klara Musil je koloraturna pevka skoro evropskega slovesa. Da vidimo tudi mi Ljubljančani enkrat kaj boljšega pri nas, je pač napredek, ki ga je vsakdo vesel. Vesel pa ni Čehinje, ki nemško poje ves oficijelni del programa in ki šele za neoficijelni dodatek doda eno pesem Nedbala in Smetane — v Ljubljani — In Musilova je šele prav ob koncu povedala Slovencem, da ne zna samo nemščine.
Njen glas ni bogvekako močan in marsikdo je pri nas pričakoval, da bo slišal pompozen, velik materijal pri evropski koloraturki. Njena domena je lirika — Mozart, Schubert, Schuhmann, StrauO, Mahler, Pfitzner so bili komponisti, ki jih je pela. Najbrže Slovani nimamo nobenega glasbenika, ki bi se dal častno postaviti na program!! Šola Mu-silove je velikanska; vse vratolomne vaje kolorature ji teko, kakor žubori srebrn potoček med kamenjem. Poje jih smehljaje in lahko, tako da poslušalec niti ne čuti, kako težko iih je ^-ti in koliko ti'uda stane, da jih izsili iz grla. Najlepše trilerje nam je pela in čudovito jih je crescendirala, največjih višin ni faizetirala, ampak jih pela s pravim glasom tudi v komaj slišnem pia-nissimu. Pri Isouardovi ariji iz »Veliki dobitek v loteriji« je še guturalno nasa-lirala in v višjih legah nekako clistoni-rala, vendar se je že pri drugi pesmi izpela in vpela. Najbolje ji leži vse, kar je kokstno, naivno, igraje in humori-stično pisano. V tem žanru se je gibala cel veler in dosegla v Mozartovem »Svarilu« prav lep uspeh, najlepša točka celega večera pa je bil brezdvomno Pfiiz-nerjev »Gretel«, katero pesem in komponista smo v Ljubljani sploh prvič slišali. Slavni Straufiovi »Pomladni glasi« so pri njenem tehničnem znanju užgali občinstvo, da se burno ploskanje ni in ni hotelo poleči. »Ples senc« iz opere Dinorah je paradna reč, ki vsebuje vse tehnične težkoče, ki so sploh pri koloraturi mogoče. Razen imitacijo odmeva pri kompoziciji je v vsem zadoščala najvišjim zahtevam — facit: ko-losalna, tehnična šola; lep, simpatičen, lirično - svetlo timbriran glas; cista in sigurna koloratura pa izključno fran-cosiko-nemški program.
Njen spremljevalec profesor Karol Severin je spremlja! prav umetniško in je posebno samostojnem v Beethovem Roudo v c-duru pokazal, da zna zvezati fiuvstvo s tehniko.
Na odru so postavili na sobo pla-fon, kar je prav, ker se sicer odbije pol glasu v vrvišče in se uliva mraz raz oderske višine med občinstvo.
Da je bilo gledališče razprodano, ni treba posebe omenjati.
M. S.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 7. novembra.
Začetek današnje seje ob tri četrt na 11 dopoldne. Dnevni red: razprava o podaljšanju finančne pogodbe. Prvi govori posl. I. Peršič (Starčevičeva stranka prava). Izvaja: Vojni dogodki so napravili, da še ni prišlo do stalne ureditve finančnih odnošajev med Hrvatsko in Ogrsko. Ali ti dogodki so spravili na svet načelo, da bo svetu osiguran trajni mir samo tedaj, ako bo vsak narod svoj gospodar. Svet hoče trajni mir ne samo med narodi v notranjosti, ker se ve, da so ravno ti od-nošaji zakrivili vojsko. Do tega klanja je
Brišlo tudi zaradi borbe med Mažari in rvati, Nemci in Čehi in zaradi Bosne in Hercegovine. Nemci in Mažari igrajo zelo nevarno igro ker mislijo, da se bore samo oni za kralja in domovino, a Hrvati da se bore samo za kralja a proti svoji domovini. Za časa enajste soške bitke se je izjavil Wekerle za pomoč v vprašanju pridružitve Dalmacije; a sedaj po dvanajsti soški bitki, ko so Hrvatje prekoračili Sočo in vzeli Gorico, preti Wekerle Čehom in Jugoslovanom s kazenskimi paragrafi, preti celo tistim, ki zahtevajo pridružitev Dalmacije. Seidler in Wekerle delata dogovorno, eden bo v Avstriji in drugi tu nas preganjal zato, ker zahtevamo svobodo in ujedinjenje našega troimenega naroda. Ker se mora rešiti vprašanje oživo-tvorenja samostojnosti hrvatskega naroda, to se bo samoposebi rešilo tudi vprašanja finančne samostojnosti. Najbolje in najbolj pametno je, da se rešimo Mažarov. Starčevičeva stranka prava bo glasovala proti podaljšanju finančne nagodbe. Nato preidejo v specielno debato, v kateri je sprejet zakonski načrt o podaljšanju finančne nagodbe, — Nato pride na vrsto razprava o imdemnitetu, — Prihodnja seja v četrtek.
Darovi za Krekov spomenik.
II. izkaz. Od 28. oktobra do 8. nov. 1917. Po 1000 K: Zadružna zveza v Ljubljani; Gospodarska zveza v Ljubljani. Po 500 K; Družba sv. Mohorja v Celovcu. Po 300 K: Vinko Del Linz, nabral v hrenovški občini v vaseh Hrenovice, Hruševje, Sla-vinje, Velika in Mala Brda ter Brezje. Po 100 K: Upravništvo »Slov. Naroda« (gl, »SI. N.« 3-11 1917); dr. Vinko Gregor č, primarij, Ljubljana; Vladimir Remec, inženir, Ljubljana; Helena Remec, inženirjeva soproga, Ljubljana. Po 80 K: Upravništvo »Slov. Naroda« (gl. SI. N, 31-10 1917). Po 60 K: Mariborski bogoslovci. Po 50 K: Josip Hartman, župh.k, Blagovica; Franc Pustotnik, župan, istotam; Hranilnica in posojilnica na Vrhniki; Josip Lavrič, žup-niic, Erezmca; Ivan Gogala, vojni kurat; .slov. kat. izobr. društvo Dolenja vas pri Ribnici; Evgen Legat, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Po 40 K: Darilo »Slov. Naroda« (gl. »SI. N.« 29-10 1917): dr. Fr. Perne, c. kr. profesor, Ljubljana; Šlov! kat. izobr. druStvc Kres, Gradec; Po 30 kron: Abstinenčni krožek, Št. Ilj v Slovenskih Goricah; Via d mir Kulič, Šibenik; Fran Vovko, župnik, Št. Peter pri Novem mestu. Po 25 K: Kmetijsko društvo Št. Ilj v Slov, Goricah; Ivan Šašelj, župnik, Ad-Ic&čij Martin Kerin, žuonik, Smlednik, Pa f K: Eva^d Vračko. župnik, št. Ilj v Slov. Csor.cah; Bogomir Baumann, istotam; L »orta, tvorničar, Reka; Ivan Jane, župnik,' Coi; Martin Sttilar, župnik Trboje; Adolf Knol, župnik, KraSnja. P0 15 K: Leopold firzm, voini kurat, Celovec, Po 10 K: Fr. betaan, Radohova vas; Iv. Rakoše, Straža pri JNovem mestu; Franc Kes. vodja bolet-. nega K»'la, Loški potok; Frančiška Pe-trjč, Trst; Mihael Saje, duh. svetnik, Sfc&ru^na; Ivan Romold, sodnik Mokro-RC1\;T°V Samb«. žunnk, Prcloka; Ksa-ver Mešico, župnik. Marija ra Žili pri Be-Ijc.k-u, Po 5 K: Iv. Vesenjafe, c. kr. profesor v Ljubljani; Fran Fajcliga, Sodražica; darilo ov. Naroda« (gl. »S. N. 7-11 1917) Po 4 K: Ana Terpin, Trst. Po 1 K: Trgo-v>na Planine, Trnovo. Shiraj 4210 K 10 v Glasom I. izkaza 6217 K 30 vin. Vsota do-sedanj h darov 10.427 K 40 vin. — Ljubljana, 8. novembra 1917. Odbor za Krekov spomenik.,
, Mesto venca na grob dr. Kreku so oarovali »Dobrodelnost?« za »Vincenci-jev dom«: Češarek Franc, župnik, 20 K; Hranilnica in posojilnica, 20 K; Mlekarska zadruga 20 K; Živinorejska zadruga 20 K; vsi iz Brezovice pri Ljubljani,
Lrjr. ■■cf^iBr^^^.^g^tr
Zemljevid k bojem v ItalijL
Primorske novice.
Politične oblasti v Gorici, Gradiški, Tržiču in Krminu so začele poslovati tisti dan, ko so odšli Italijani. Železniške zveze z Gorico in Krminom ter dalje v Italijo bodo kmalu upostavljene. Tudi na morju, kjer je nad dve leti vladal mir, se zopet začenja življenje.
Vsi oženj eni v vojaški službi se nahajajoči renski občinarji se poživljajo, da takoj sami, ali tudi po svojcih, do-pošljejo županstvu občine Renče v Ajdovščini svoje natančne naslove sedanjega bivališča in podatke o starosti, katere županstvo rabi v važni zadevi. — Županstvo Renče.
Begunci v radovljiškem okraju čakajo še vedno na podporo, dasi so izpolnili vzorce že koj začetkom avgusta. Kolikor nam je znano, so drugod na Kranjskem kakor tudi na Primorskem prizadeti že davno dobili izplačano, kar jim je šlo in dobivajo sedaj redno. Samo v Radovljici so pri glavarstvu tako počasni, — Zadnjo razpravo v begunskem odseku so prespali ali pa so mislili, da se njih ne tiče — da rešijo akte najbrže o svetem nikoli. Greš, da bi se informiral in pošiljajo te od Pon-cija do Pilata, nihče noče nič vedeti in ti se vrneš, kot si šel. Jesen je bila — kaj bo sedaj? Gospoda misli najbrže, da bomo denar kuhali in ž njim kurili. Hvala Bogu, da je odrešenje blizu in nam ne bo treba več stradati radi ljube uradne počasnosti. Prej pa zahtevamo z vso pravico, da tudi radovljiško glavarstvo reši našo zadevo. Skrajni čas je že! Obračamo pa se obenem tem potom na Jugoslovanski klub, oziroma na njegove zastopnike v begunskem odseku, da vzamejo gospodo pri radovljiškem glavarstvu pošteno v roko in ji povedo, kar ji gre!
Umrla je begunka Frančiška Marušič v Zemečty na Češkem, doma iz Opatjega-sela pri Gorici.
Pošta v Gorici prične poslovati prihodnji teden.
Gorica brez vode in brez luči. Ker je kronberški vodovod porušen, so Italijani napeljali vodo po mestu in v jarke iz Soče. Ob umiku so ga razdejali, da je mesto navezano le na strešnico. Imeli so tudi svojo elektrarno, ki je preskrbovala prebivalstvo in vojaštvo z razsvetljavo. Elektrarna je le malo pokvarjena in bo kmalu zopet delovala.
Mostove čsz Sočo je bežeči Lah vse porušil. Od Solkanskega mostu stoje le še stranski oboki.
Del goriškega gradu je na južnozaho-dni strani porušen.
Popravek. V naznanilu v smrti matere in hčere Jurca je bila kot domači kraj pomotoma navedena Volčjadraga, namesto Volčjigrad na Krasu.
Iz ruskega ujetništva pošiljata pozdrave Jožef in Anton Anzelin iz Fojane ter prosita kakih vesti o njunih domačih, oo-sebno o Gizeli Anzelin. Njun naslov je: Donska oblast, Makievka, Zofija — kokso-ve peči, Rusija.
Maksimilijanov spomenik na Krminu še stoji popolnoma nedotaknjen. Nekatere ulice so dobile za časa invazije novo ime; tako se je imenovala ulica proti kolodvoru Via Elena.
Iz ruskega ujetništva pošiljajo najsrčnejše pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem: Joško Rot, rač. podč. 13-97 st., Josip Mužica iz Roča, Ivan Starčcvič iz Like. Naslov: Čerkasij, kijevska gubernra, vojeni gorodek, Evakuation, Purtkt 56, Barake Nr. 2., Rusija.
Iz Brucka, V nedeljo, dne 21. oktobra, je obiskal begunsko taborišče v Brucku deželni glavar dr. Faidutti. Ogledal si je kuhinje, razne nove in stare barake, sprejemal stranke ter si marsikaj zabeležil, kar bo uporabil na merodajnem mestu.
Iz ruskega ujetništva je dospel v Par-dubice kot invalid Franc S t r g a r iz vasi Rute št. 9, občina Volče na Tolminskem. Sedaj leži v bolnišnici št. 2, blok V., baraka 27, v Pardubicah na Češkem.
Tolminski begunci na Češkem, nastanjeni v Babini, Potvorovu, Dobravjicih, Trojanu, Kaznavu se toplo zahvaljujejo
častitemu Cirilu Metodu Vuga, ki nas je obiskal dne 28. oktobra in med nas delil Božji blagoslov. Bog mu obilno plačaj in povrni tisočkrat. Posebno se zahvaljuje mladina za prejete knjižice. V imenu vseh Marija Melinc v Babini.
Fran Kuk išče svojo ženo Ano Kuk iz Podmelca. Naslov: Franc Kuk, Lager-Barake 2, Karlstadt Pilsen 6, Češko.
Begunski naslovi. Marjeta Mavri iz Lokovca št. 51 stanuje sedaj z družino v Dragatušu št. 23, Dolenjsko.
Iz Gradeža. V lagunah zapadno Gra-deža so se italijanski oddelki najdlje držali. Umaknili so se šele v soboto pred učinkom naših torpedovk proti Tilmentu. Vso lagunsko ozemlje je bil sovražnik izvrstno uredil; na tisoče delavcev je čistilo kanale in jih uredilo za uporabo. Iz ždob-skega ustja so italijanski inženerji izpeljali plovni kanal, ki vodi prav do Benetk,
Rop v Trstu. 5. t. m. zvečer ob desetih so doslej neznani zločinci v ulici Tor-rente napadli 731etnega iztirjevalca obeh tržaških uradnih listov in več drugih podjetij Graziana Romanini, ga vrgli na tla in mu iztrgali torbo, v kateri je bilo 2300 K.
Stari naročniki družbe sv. Mohorja (begunci iz bruškega glavarstva), ki še niso naročili Družbinih knjig za leto' 1.918, a jih želijo imeti, naj se oglasijo čim prei v taborišču pri Grilu Zamar.
Iščejo se. Brumat Jožef, pri k. u. k. Divisionsbackerei št. 4.4, išče svojega očeta Antona Brumata, doma iz Ločnika številka 287 pri Gorici. Poizved.be naj se pošljejo na zgoraj navedeni naslov. — Išče se Marija Perše s petimi otroci, doma v E-ajtih št. 47 pri Kanalu. Kdor o tej družini kaj ve, naj poroča njenemu možu Francu Peršetu. Gaswerk v Ptuju na Štajerskem. — Marjeta Mavri iz Lokovca išče svojega moža Ivana, ki je služil kot črnovojnik v Siegmundsherbegu na Spod. Avstrijskem.
Zahva"a. Slovenski begunci v Čjvicah in drugih krajih na češkem se iskreno zahvaljujejo č. g. kuratu C. M. Vugr za njegov požrtvovalni obisk in duhovno tolažbo.
Goriški feegunee Andiiej Plčnlin, 67 let stari užitkar iz Puštale pri Čepova-nu, k .i kot begunec, biva v Spodnji Slivnici št. 55, se oskrbuje v tukajšnji, dež. bolnici na oddelku št. 2. Ker sc čuti slabega, prosi, da bi prišel kdo izmed svojcev, prijateljev ali znancev, ki to lahko stori, k njemu.
Me
u
prs
je deželna vlada za Kranjsko nastavila v Ljubljani 60 vinarjev od pridelovalca na dom, za mlekarno 66 vinarjev, v drucžih delih dežele 55 vinarjev 1 liter.
Pri pokvarjenem želodcu, netočnosti, slabosti, napenjanj.'.;, glavobolu, obolelosti jezika, slabemu okusu pomaga hitro in dobro naravne; »Franz- Jo-sef«-ova grenčica, ki tisi v <'.r«;'n, povzroči odprtje brez bolečin in lajša utrujenost.
Sa^ufeaSa se
od Kolinskc tovarne po Martinovi cesti do St Peterskn cetkvo ;iai?sks torbica s ključi in denarnico, v kateri jo bila večja vsota denarja. Pošten najditelj naj odda proti nagradi pri D rž. policiji.
Ml i na stranka brez otrok išče za takoj ali s 1. decembrom

Ir
HielliOM SOIO
z uporabo kuhinje. Ponudbe se prosi na upravo lista pod Šifro »Berla«,
Naprodaj ima dobro ohranjeno
Čevljarska zadruga v Žirlh. Kdor ga želi kupiti naj se oglasi istotam. Cena nn dnerovoru.
Vsem dragim sorodnikom in prijateljem javljava pretužno vest, da nama je umrla po daljši, mučni bolezni dne 4. novembra najna iskre-noljubljena hčerka ozir. sestra
Sožefa Tanko
v nežni dobi 14. let, ter bila dne 5. novembra iz deželne bolnice pokop; na pokopališču pri Sv.
Križu.
Blag jej spomin! Naj počiva v miru 1
Ljubljana 8. nov. 1917.
Ivan Tanko, oče.
Ivana Tanko, sestra.
ki0?eCnna°laC^?v EBflSRj JOHM kovnfku
na Dolenjski cesti, se prosi, da ga odda proti dobri nagradi Prisojna ul. 1, priti.
kontrolnih blagajn našega izdelka. Nall. onal Kegistrier-Kassen G. m. b. H., liunaj VII, Siebensterngašse 31.
Radi preselitve se proda v 1. 1913 zgrajena, z vsemi udobnostmi opremljena
R
s prostornim dvoriščem in velikim vrtom v najlepši legi Ljubljane. Gena K 80 000. Izselitev po končani vojski. Dopisi pod .Soinčni dom 2UG6' na upravo tega lista.
I. naravni
Album razTUŠ6n8 Gorica in različne raz-SRSSRHHK glednfoa podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 1B—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFflTOT, Gradeo, Roseggerhaus
Poizve se pri pri šentpeterskem g. kaplanu Ed. Simnicu. .
Kopi sa na Kranjskem ali Spodnjo Štajerskem
flV $ trgovino
ali gosfggtfo
,,__... ,	A	V dobrem stanu tudi
kmetusko posestvo ni izvzeto. Na posestva bližine Radeč pri Z'danem mostu se bode v prvi vrsti oziralo, Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod »I. K. 31«.	289J
Kupim dobro posulens, tnaine In zdrava
jafeeJk m hruSek
p« 2 K,
bera vremenu na podih i. t. d, sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FRAN Kos, Llu« bljana, Sadna ulita 7.
Svoji dve hčeri, ki obiskujeta večerno trgovsko šole, dam O pisarno radi bolnega izoež-bmla, obe sta bili vedno odličnjakinji. Fran SEiisiai?, Selo §teo. 23 pri M*ubl].
v vsaki množini najceneje, tudi fina štajarska vina. Fran Wilcher, Gradec, HnnenstraBc št. 61.
Proda se
ii!iiiiiiiiii;iiiiiii[iiiimi!mii
v Ribnici na Dolenjskem. Pojasnila daje Hotel ilrko, istotam.
pristni nadomestek za novo vino, sladak in močan, se dobi od 200 litrov naprej, ako se pošlje posoda, po najnižji dnevni ceni. Naročila sprejema m vzorce pošlje: Kari Novak, Sp. Žlška 272, pošta Ljubljana VIL
Kot
žali vstopiti pri kakem kovaSkem mojstru na deželi petnajstletni deček. Ponudbe na Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Krškem.

Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali sočutje ob bolezni in smrti naše predrage hčerke, oziroma sestre in nečakinje
gospodične	'
ueiteljiee
Posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. trnovskemu župniku za njegove obiske, nadalje preč. gosp, župniku Iv. Lovšinu iz Lesc, gospej Učiteljevi soprogi gdčni učiteljici iz Lesc kakor tudi veleč, spremstvu iz Marijine kongregacije. vsem sorodnikom za njihovo požrtvovalnost ob času bolezni in ob smrti. Iskrena zahvala končno vsem veleč, njenim prijateljicam za krasno darovano cvetje.
Bog povrni vsem!
Ljubljana, 9. nov. 1917.
Globoko žalujoči ostali.

K-M

ETrO ®>sP

t« M
K
S
K
H
K
odštevši K 0'50 bonifikacije in K 0-4G enomeseč riih obresft, torej
Ci| '- j
d I- I®,

K
K
posojili! po K
K 0,0 enomeseč n6ttopoy,.H |
K X
netfo po K 94 — B
odštevši K 0-50 bonifikacije, torej.....
sprejema	g
g
| Zadružna zueza u Ljubljani. K
SMKKKMMMMMMM!KMH!KMKKMKKMMMKm<XKXXX
Mrivo mesto.
{Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica« 4. nov. 1917.
Vse te jasne noči, kar sem tu, sem te iskal, Gorica, a te nisem našel. Iskal sem te povsod: po samotnih parkih, po zasenčenih ulicah, po solnčnih trgih, po poljih in vrtovih, kjer cveto krizanteme — in te nisem našel Kaj se je zgodilo s teboj, odkar te nisem videl? Kdo te je tako zelo oskrunil, razpraskal obraz, raztrgal telo?
Saj so le moje oči tako temne, od trpljenja zastrte, da ne vidijo več tvoje lepote, saj je le moja dušna bol tako črna, da ne vidi solnca nikjer I
Ali si to res ti, Gorica?
•
V parku sedim. Pod veliko magnolijo, kot nekoč. Solnce zlati staro, zrušeno zl-dovje grada, v toplih valovih bije na strehe, na osamele vrtove, 'kjer žari skozi divje zaraščeno grmovje iskreče, jesensko nebo. Vse, kot ne nekoč, vse kot nikdar.
Tam, ob križišču ne igra godba, ne 8e-tajo veseli ljudje, ne šumi južno življenje, ne drgeta smeh in krik razposajenih otrok. Razsekane veje vise preko prazne fonta-ne, granatne jame »o razrušile gredice opojnoduhtečih rož, mah je zarasel vse poti.
Zunaj na cesti drve mimo težki avtomobili x votlim bobnenjem. Po trotoarjih
Kčivajo čete, sloneč na polnih nahrbtni-i, izpod čelad gledajo ožgani obrazi, s tihim ognjem v očeh, ognjem zmagoslavja.
A mestni park je mrtev, zaklet v tisočletni »en, le krvavorumen list platane M zdajpazda) utrga in se spušča polagoma na tla, 'kakor da bi se bal zbuditi tišino smrti, ki leži težka in svinčena nad vrtom mojih sanj.
cito!
Viva U Re, Viva 1' Italia, Viva 1' Eser-
Iz ulice ▼ ulico gre moja pot. Mimo razdejanj, pogorišč, razvalin. Odtrgane polknice vise na cesto, žlebovi se zibajo lahkem vetru raz streh, ki kažejo gola rebra tramov. Po tlaku leži opeka, kuhinjska posoda, žimnice, mize, stoli, zavese. Granata, je presekala mnogo hiš od vrha do tal, da stoje tu kot v prerezu vsa nadstropja s sobami, kuhinjami, hodniki, Slike^ vise še po stenah, Madonne v preperelih zlatih okvirjih, v kuhinjah lonci, porcelanaste posode, škafi. Dragoceni naslonjači ln postelje se tišče razpoA-anih zidov, umivalniki, knjige, omare, obleka ,.. Popolno opustošenje vsepovsod.
Ob stenah je napeljanih vse polno električnih in telefonskih žic, s tlaka so vzidane v kleti kaverne, utrjeni jarki. Na vogalih so nabiti še vedno napisi laških poveljstev, lazaretov, obvezovališč. Preko ulic vise zavese iz spletenih močvirnatih rastlin, ki so skrivale pogled našim opazovalcem,
Zdajpazdaj srečujem kako starko ali starca, ki se prikažeta iz razvalin, da zopet vtoneta v njih. Obrazi izmučeni, mrtvaški, kot od smrti vstali, Skoro triletno bivanje v mestu med najtežjim ognjem, v neprestani nevarnosti, obsojeno v kleti in noč — je pisalo strašne poteze na obraze. Ali so to ljudje, ali samo sence, okostnjaki, ki hodijo oblečeni v cunje?
Z ulice v ulico gre moja pot, mimo razdejanj, pogorišč, razvalin. Moj Bog, kje
si, Gorica, kje, da te ne morem najti?! •
Prišel sem, da poiščem svojo mladost, svojo radost in srečo, Gorica, ki sem jih pustil v tebi. Našel nisem ničesar več,
lzzi MSeso sespeievinjo v Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Gorica, 5, nov. 1917.
Na narodni »praznik« zavzetja Rima, dne 20. septembra je izdal poveljnik ka-rabinijerjev v Gorici sledeči letak:
20 Settembre 1917 Cittadini di Gorizial
La giornata fatidica, rievocatrice del fatto storico piu denso di destino nella staria nazionale, ci trova aneora di fronte al secolare nemico, piu accanito che mai nel diffendere gli ultimi baluardi della sua resistenza. Ma a questo accaniincnto ris-ponde impnvido 1'eroismo dei figli d' Italia, che con indomito valore e con genero-sa cffusione di nobile sangue strappano ad una ad una e conquistano queste vicine balze ormai sacre al culto degli Italiani,
Testimoni di tanta gloria e di tanto sa-crificio, come la strenua resistenza dei nemiri radoppia la tenacia e il valore dei nostri soldati, cosi il lungo martirio della citta vostra inspiri in voi maggior fervore di auspici e rinsaldi la vostra fede nella immancabile completa vittoria delle armi d' Italia.
In quešto auspicio, in questa fede le-yate oggi piu alto e piu fermo che mai, ia faccia al nemico il vostro grido di
Dalla resldenza municlpale, H 20 settembre 1917.
Commissario Tenente colonello dei C. C. R. R.
Sestilli, •
Vse govorice o laškem prizanašanju Gorici, o njih skrbi za imetje odsotnih prebivalcev, so se izkazale kot neresnične. Nasprotno je bilo res. Malo dni po zavzetju Gorice so Lahi začeli pleniti po vseh hišah, kjer ni bilo nobenega varuha. Na tovornih avtomobilih so odpeljali vse pohištvo v zaledje, ki je bilo last imovitejših družin. Navadno pohištvo so pa znesli v barake ob Soči, kjer so se udomačili z vsem komfortom. V prazne hiše, kjer so bili častniki, so prenesli opravo iz zapuščenih stanovanj, tako, da bo našel kdo ob vrnitvi V svoji hiši — če je še cela — večkrat popolnoma tuje pohištvo.
Najhujše r.o divjali pozimi. Ker je primanjkovalo lesa so razbijali okna, vrata, parkete, pode, omare, sploh vse ker je bilo lesenega in kurili na ta n^.čin vso zimo. V novih vilah po vin L^oni, Angio-line, na Livadi in drugod ni ostalo druge ga kot golo zidovje.
Vse kleti so porabili in utrdili v pravcate trdnjave, ki ro jim nudile ob našem artiljerijskem ognju izborna kritja. Mnogo hiš sloni le še ra kolih in stenah takih »galerij«.
Vse glavne ceste so koj ob začetku zabarikadirali z španckimi jezdeci in žicami, za slučaj, da bi se kdaj umikuli česar pa pri njih rihče ni pričakoval — do zadnjega,
*
Ker sadi bližine fronte Italijani v Gorici nteo mogli odpreti šol, so vse šoloobvezne otroke, okrog 200, odvedli aprila t. 1, iz mesta in ustanovili z^nje konvikt s poukom v Livornu,
kraj najljutejših bojev in krvi. Mrtvece slišim, ki govore strašno tožbo.
Vsevprek leže razmetani križi in nagrobni spomeniki v lijakih granat, ki so odpirale in zapiralfe grobove, razmetale kosti mrtvecev, ki so se umikali novim, mladim žrtvam človeških strasti. Bodeče žice leže po tleh, med njimi vise trupla, ročne granate, čelade, puške, deli teles. Vse polno grobov je izginilo, zasuto od raztreskajočin granat, min, torpedov, tuji križi leže na tujih grobovih.
Vi vsi, ki boste iskali svoje drage, ali fih boste našli in če jih — kolika bo vaša bolest? Nad grob«vi nI več rož, ni vrb ža-lujk, ni malih cipres — ne le groza in razdejanje, gola smrt z režečo lobanjo stoji, kjer je stal križ — znamenje ljubezni in qdrešenja. Iz družinskih grobnic j* odstranil sovražnik rakve in zakopal v zidana grobišča strojnice, odkoder j« bljuval preko grobov smrt v naše jarke ...
Vseh mrtvih dan, dan ljubezni, ki sega preko grobov, vseobjemajoča, silna in iskrena. A nikogar ni, ki bi vas obiskal, pomolil na vaših ozkih, črnih domovih, z gorkim srcem se pogovarjal z vami. Nikogar ni, ki bi okrasil vaše grobove, posul rož nanje — prižgal luč, znamenje večnega življenja, večne ljubezni. Le sovraštvo va3 obdaja, pozdravlja vaše kosti, ki ne morejo najti pokoja, ozemlje okoli vns, razruvano, razrito — mrtva pokrajin?. — govori z vami strašne besede, ki jih sli&in, a ne razumem, ne morem razumeti: »Kr.m si zašlo človeštvo?«
Aprovizacija Gorice po poročilih prebivalcev, ki so še ostali v mestu, je bila dobra, krušnega odmerka niso poznali, kruha je bilo r.a razpolago v trgovinah po 55 centesimov kilogram. Sladkorja so dobili 1 kg na mrjsec po 3 lire 70 cent; kave ra razpolago v trgovinah po 4 lire kilogram; o 1 j e po 5 lir v poljubni množini; r i ž v trgovinah po 1 liro 20 cent. kilogram; testenine v poljubni množini po 1 liro 20 cent. kilogram; f i žol v poljubni množini po 1 liro; jajca po 20 cent<»;i-mov; meso po 3 lire kilogram; čevlji po 40 lir najboljši; krompir v poljubni množini po 30 centcsimov kilogram; vino v gostilnah 1 liro 50 cent. liter; koruzna m o k a v trgovinah liter po 40 centesimov.
Večina prebivalstva je prejemala ži-
v^ž od mestne rprovizacije zastonj. •
Služba božja v Gorici se je vršila le v cerkvici Brezmadežne («Immacolata») pri mttnicipiju, izvanredno tudi v zakristiji jezuitske cerkve. Glavni vhod cerkvice Brezmadežne podpira močan tram. V vseh drugih cerkvah goriških sc služba božja ni mogla vršiti. Zvonovi vise še v vseh zvonikih.
Vseh prebivalcev je bilo v Gorici zadnje mesece okoli 400, Od teh je ostalo okoli 100 oseb, vse druge je Lah odvedel s seboj.
ju
o uoifl V
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 2. nov, 1917. Ne to ni pot k blagoslovljenemu kra-koder romajo spomini k mrtvecem, ki počivajo večni sen. To je kot k morišču.
Katarinijev trg je prepleten z žičnimi ovirami, le ozek pas vodi skozi labirint v Solkan in na pokopališče iz dru^e laške postojanke, ki se vije po solkanskem polju pod Ceconijevo vilo h Kornu in skozi mesto ob Tržaški cesti v Miren.
Skozi kostanjev drevored sije solnce, Gorki žarki se igrajo z rumenečim listjem, v jutranji sopari leži razsekani Panovec in porušena Kostanjevica. Iz desne in leve strani pokopališke ceste se iztekajo utrjeni jarki »caminamenti« v najsprednejše postojanke. Med kostanji vise preproge iz dračja, ki skrivajo pogled na cesto od vseli strani, pod njim? kaverne iz vreč, napolnjenih s cementom, pokrite z jeklenimi strehami. Vsakih dvajset korakov stoje veliki vinski sodi do sredi- ceste, polni zemlje in med njimi gre steza, tlakovana z lesenimi lestvicami. Pokopališča ne vidiš, dokler ne prideš tik pred njega. Vtis pogleda nanj te pretrese do mozga.
Med španskimi jezdeci ob vhodu leži skrita kaverna, še polna ročnih granat in zračnih torpedov. Obok z napisom »Resur-reeturi« še stoji, a galerije grobnic itnovi-tih in plemcnitaških rodbin so porušene. Kamna ni več na kamnu .,.
In pred menoj se razprostira goriško »"kopališče, krai miru in kraj pokoja —
Novi nemški kancler Hcrtlin«.
UBViC!.
(Izvirno poročilo »Slovencu;«.)
Gorica, 6. novembra 1917.
Se vedno sloni na griču priprosta cerkev s stegnjenim samostanom in od daleč bi človek sodil, da je na Kostanjevici razun zvonika vse kot poprej, da se še vedno izprehajajo po krasnem vrtu s še krasnejšim razgledom na mesto. Vipavsko tja doli Gradiške in koroških mejnih grebenov — frančiškani v ras-kavih haljah in da bodo zdajpa-zdaj zazvonili samostanski zvonovi s tankimi, visokimi glasovi, kot da bi prihajali z onega sveta.
»Caminomento alla trincea di Co-stagnevizza.c »Alle trincee di Gasa bi-anca.« »Al Cimitero« se glase napisi ob vhodih v jarke iz ulice Torrente. Nebroj žic izginja v njih, se zopet steka v telefonske kaverne. v rove poljskih topov in stanišča poveljstev.
Po takem jarku sem presekal pot in prišel v ulico Capella, odkoder sem zavil proti Kostanjevici. Vse hiše ob ulici so porušene, ostale so ponekod le fasade, brez streh in notranjih prostorov. Kupi opeke, ometa in kamenja med glavnim zidovjem.
Vsa Kostanjevica je prepletena z globokimi jarki, ki vodijo v prve postojanke v Panovcu. Tupatam ob poti utr jena kaverna kot mala podzemeljska hišica, s posteljami, mizicami, stoli, ob stenah granata tik granate, šrapnel poleg šrapnela zložen do železne, z debelimi tramovi ali traverzami podprte strehe.
Staro košato drevje so oropale granate najlepših vej, gola štrle debla v jesenski dan, mračna in temna. Tik pred cerkvijo prereže pot strelni jarek, ki se potem zarije pod stopniščem, ki vodi v cerkev, zopet v zemljo, mimo grobišča Burbonov na vrt in od tam dalje preko grebena v Panovec.
Od cerkve je ostalo samo še preluknjano pročelje z ohranjenim kipom Marije, leva ladja in prezbiterij, z desne strani pa je priletela ogron\na granata in porušila ves strop z lepimi fresko-slikaini in desno ladjo do tal. Prezbiterij z glavnim oltarjem je še dobro ohranjen, brez kupole, le z ostanki prevrtane strehe. Oba kipa na glavnem oltarju šo stojita in sredi njiju podoba Brezmadežne z medlim bleskom zlate krone na čelu. S kora zijajo gole orgle brez piščal.
Kor nad presbiterijem je porušen, razdjane vse celice patrov, le spodnjim prostorom, ki so služIli Italijanom za shrambo municije, jc vojna kolikorto-liko prizanesla. Tam lefri roKinCano vsevprek, puške, granata. <ux>dje, strojnice. lopate, čelada.	.
Vrt je razkopan, cvetličnjak razbit, pod cipresami leži malo pokopališče padlih italijanskih vojakov. Burbonski grobnici so Italijani prizanesli. Vhod do nje so zazidali in zabarikadirali z bodečo žico. Preko rake v zadnjih francoskih kraljev je divjala furija — a oskrunila jih ni.
Na razrušeni terasi pred cerkvijo, kjer je od cerkvene oprave ostalo le veliko razpelo na levi strani ob vhodu v zakristijo, sem obstal.
Pred menoj Gorica, iskreno ljubljena, opustošena, razdejana, oplenjena. Neizmerna bol se me je polastila in spomnil sem se Jeremije, ko je opeval razdejani Jeruzalem.
Gorica — ti naš Jeruzalem, Ivalva-rija naša! Kje je vstajenja dan?
Eno noč v cerkvi v Idriji on im.
Avtomobil je obstal na ozki cesti. Na kilometre dolgo so stale trenske kolone, popolnoma izključeno je, da bi se mogli peljati dalje, edinole peš bi bilo mogoč« priti. Nove čete korakajo k postojankam. Te so najvažnejše, zato imajo prednost. Nato prihajajo municijske kolone, za njimi provijantske kolone. Vmes pa nosijo težko ranjene, ki jih pošiljajo nazaj. Vojaki na maršu v postojanke in Italijani, ki gr^do na zbirališča, se opazujejo med seboj z interesom in ginjenostjo, nato pa ■ enakim pomilovanjem gledajo težko ranjene, Tudi ni nobene razlike več med uniformami. Italijani nosijo z varnim korakom naše ranjence, naši sanitejci Dravsko obzirno polagajo ranjene Italijan« pred malo vaško cerkev.
Noč je temna, tudi luna ne aveti, ka/-kor da bi jo bilo strah pred letalci. Tu mora biti kaka vas, tu leče Idrijca, tu j« Tolmin, tam Sv, Lucija, da, našel sem jo, vsaj na zemljevidu stoji zapisano: ta kraj je Idrija ob Bači... Ni veliko videti, skoro ničesar od vasi, vendar cerkev je tu* kraj bo ležal okoli nje.
Cerkev v Idriji ob Bači je najžalost-nejša kulisa, ki si jo moremo misliti na odru vojnih bolečin. Mala slovenska hiia božja je izpremenjena v bolnišnico, Izpre-menjena? Znosili so ven klopi, odstranili spovednico; stopnice na prižnico odstranili in bolnišnica je bila gotova. Tla so potresli s smrečjem. Poleg oltarja, v ža-gradu je »operacijska dvorana«, kjer pravkar nemški zdravnik operira nekega Ita* lijana.
Nemški sanitetni vojak mi je pojasnili
»Desno leže najtežje ranjeni, te morejo odpeljati le z avtomobili. Levo so lažje ranjeni. Tu jih operirajo in jih na novo obvežejo.«
»Kateri vojaki so to? Italijani, Nemci, Ogri?«
»Kar hočete. Tu ni nobene razlike,«
Nekemu vojaku merijo vročino,
»Moj Bog,« stoka mažarsko, »To Je strašno!«
»Strel ga je zadel v trebuh,« pravi nemški sanitejec,
»Ali bo ubožec ozdravel?«
»Gotovo!«
Pod oltarjem sedi italijanski častnik. On z oltarjerfi, ali oltar z njim — ne vem, kako bi rekel — nudi nepozabno sliko. Tipičen rimski obraz s svetlimi črnimi očmi, temnimi lasmi. Vsi po cerkvi so pokriti. On je odložil čelado, ali slučajno, ali namenoma. Rama mu je prestreljena, šrapnel je razbil njegovo desno roko. Celo pelerina je krvava. Molče sedi in strmi pred se. Poročnik nekega bersaljerskc-ga polka je. Gotovo zelo trpi; ko se mu približam, slišim, da na tihem stoka. Notri je operacija končana, sedaj pride on na vrsto. Dvigne se, globoko vzdihne, medtem ga odpeljeta dva sanitcjca v ža-grad. »O,« stoka, »mamma mia!«
Malim Mavcem.
se nudi zopet najugodnejša prilika, da ko-ristonosno nalože svoje prištedene novce v 7. vojnem posojilu, Kako dobro je denar naložen v vojnih posojilih, pričajo milijoni in milijarde, ki jih hit6 podpisovati kapitalisti. Želeti pa je, da se teh državnih finančnih podjetij v čim večji meri udeleže tudi najširši ljudski krogi in posebno 7. vojno posojilo naj bo pravo ljudsko posojilo. Vsi bomo morali prispevati za povračan;e teli posojil in njih obresti, zato naj pa tudi kolikor mogoče vsi uživamo koristi, ki jih nudijo. Tudi se ne smejo podcenjevati mali zneski, saj iz malega raste veliko. Pri 6. vojnem posojilu so podpisali mali štedljivci z znesUi od 50 K do 1C0.000 K skupaj nad milijardo kron. V prvih šcsl;h posojilih pa odpade na podpisovalce po 50 do 1900 K nad 800 milijonov kron. Ta' a vsota se tudi tam, kjer gre za milijarde, prav zelo pozna. Torej mali štedljivci, posodite tudi vi domovini na bogate obresti, kar premorete!
liisMuriia
trgovske Stile, vc^fa knjigovodstva, km c.ipomleiiHO, »trojepiHia i u stouogrnfiie, slov. in nem v govoru in pisavi xai* dobiti sin.ae. Cenj. ponudbe na M, GUOEK, Ttbovlie I. fctal.
immm
Podpisujte VII. vojno posojilo, poskrbite zase in za svoje drage, pristopajte k zavarovanju na vojno posojilo.
Že četrto zimo se bojujejo naši sinovi in bratje. Njih varstvu in njih brambi je namenjeno vojno posojilo. Njim moramo sedaj pomagati. Splošna brambena dolžnost tam zunaj, splošna dolžnost, podpisati vojno posojilo, tu domal
Vojska nam je prinesla občno draginjo, vojno posojilo odstrani njene vzroke in jo omeji. Kdor podpiše vojno posojilo, olajša vsem težka bremena in na$ približa miru.
Omahovalec podaljša vojsko, se pregreši proti cclokupnosti in škoduje samemu sebi. Vojno posojilo je vsakemu posamezniku najvažnejši in najboljši način štedenja: zanj jamči vse državno premoženje, prinaša ti najvišje obresti in je prosto vsakega posebnega davka.
Vsakdo mora torej podpisati toliko vojnega posojila, kolikor le more. Kako? — Zavarovanje na ^ojno posojilo kaže vsakomur pravO pot.
Kdor hoče štediti v bodočnosti, mora
E odpisati dosti več vojnega posojila nego na danes premoženja. S tem pa poskrbi tudi že za ženo in otroke, za starše, za brate in sestre. Vojno posojilo odplača po svoji želji v 10 do 20 letih. Ako umrje
(»oprej, dobe njegovi zapuščenci takoj co-o vojno posojilo. Zavarovanje je dostopno vsem v enaki meri: narodu doma in vojakom na bojišču.
Tako zavarovanje se more skleniti pri c. kr. priv. življenski zavarovalnici. Avstrijski Feniks na Dunaju na temelju pogodbe s c. kr, avstr. vojaškim zakladom za vdove in sirote.
Važne prednosti zavarovanja so nizki prispevki brez razlike starosti, pristop do 60. leta, polna veljavnost tudi za primer smrti v vojni, polni obrestni donos posojila, nezapaduost premij od prvega hipa naprej.
Pri lOletnem plačevanju se plača za podpis vojnega posojila in za zavarovanje od vsakih K 1000-— vojnega posojila mesečno K 6-80, pri 20letnem odplačevanju mesečno le K 3'10. Neznatne premije se morejo plačevati tudi celo-, polu- in četrtletno. Kdor razpolaga z večjo vsoto denarja, pa stori najbolje, ako poravna zavarovalnino za celo zavarovalno dobo naenkrat, ker je potem deležen največjih ugodnosti.
Zavarovanja na vojno posojilo do K 5000-— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske z zdravniško preiskavo in pod posebnimi, zelo ugodnimi pogoji.
Za premijska plačila se sprejemajo tudi prejšnja vojna posojila.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo deželna poslovalnica c. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Fran-čevo nabrežje št. 1, okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in njih pooblaščeni zastopniki.
1Q
m\
poslovalnice €. kr. avstr. voJaSk. zaklada sa vsžove in sirote
Ljubilama frFaaževo nabrežje 1
.........................................i m
11 inn
v prometni ulici Ljubljano ali hiša z
vrtom v predmestju. Ponudbe pod št. 365 na upravo lista,	2894
MiipipsiBdJa
or&aass2
pri posojilnici z večletno prakso išče primerne s užbe. Nastop lahko takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista pod »Vesten 2870«.
rabljene 4 vendar no prelomljene, tudi nove, v?ako množino po najvišjih cenah A. F.anci^onei1, Ljubljano, Sv. iakeba nabrežje 39.
pleskarski in likarskl mojster
Jožef jug
Ljubljane, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. obCinstvu ta vsa v to strtfko spadajoča dela. Solidna in ločna postrožba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
nove in stare §£|jp| vsako množino
tvrdka JELAGIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Razpisuje se služba
Ponudbe do 1. decembra na: župnl urad Strmec nad Vrbo. (Koroško)
a se

fsšoiam se sprejme dUak
na hrano in stanovanje. Naslov se poiave pri upravi lista pod št. 2881.
Razpisana In sSiažba
Kje, pove upravništvo Slovenca pod « št. 2824.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
is si®
in slamnate podplate za v čevlja katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro rio.ila. Naj vsak poskusil FRANC CEBAK, tovarna slamnikov v Stotou, pošia Domžala pri Ljubl;aai. 1622
iiisiim milili

llifw!
da ss brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
aa Hočevar
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
Radi rodbinskih razmer se da v najem
iMiipoMzr
n
pod jako ugodnimi pogoji. Vprašanja na ANA PLANINŠEK, St. 74 v Litiji.
Vinski kamen,
sul]e gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1354 (i)
t
suknene odr&ke stare
in nove, kakor vše vrste bombažastih in volnenih cunj, žpkljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki _ množini in po najviSji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
Prazne ¥rece
vsake vrste, suhe	kumno, ja-
než in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
r J. KUSLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2080
F. W& m ? (trlel) m\m, Stari tri Si. 22
Moška ln ženska dvokolcsn še s staro pnevmatiko, šivala! ln pisarni stroji, gramofoni, električne žepna svetilke - Nu,boljšo buterije. Posebno nizke cene sa preprodajalce. 1775
Mehanična delavnioa na Starem trgu 11
Kopi se dobro ohranjeno
6—8 HP v popolnem dobrem stanu proda Fran Škafar, Rimska ces ta 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme več
lasaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček X 1-60, veliki K 3-— porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri ziatem lelenn, Ljubljana, Marijtn trg.1520
Ponudbe z navedbo cene, mo-torjevega sistema in moči na upravo Slovenca pod Moto* 800.
■ i i i i mm.mmmm'1	i mmmmm^mm i i MMmMMMMMamBMMHaaa«
Več čevljarskih strojev
s cillnderskim aH ploskvatim šivalom (Cg-lindermaschine, Flachsteppmaschine) iz druge roke se kupi za večjo delavnico. Ponudbe za dobro ohranjene in ne preveč izrabljene stroje naj se naslove s podatki, koliko časa da je stroj 2e rabljen, kje da se nahaja ln kake konstrukcije da je, na pisarno Zavoda za pcspeSevanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22.	2876 (3)
Proda se nekaj novih
u«,..,«., sli \mm
ter druge vrste poljedelskih strojev
tovarne Umrath. Stroj za rezanje repe in zelja, kateri zreže na uro 6000 kg. 2 motorja na sirovo olje 7 H P.
1 n	n r) JI 18 H P,
1 bencin-motor	16 H P»
Vse vrste dlnamo in električni motorji.
FRANC HITTI, Ljubljana, Sv. Martina cesta 2.
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje-— na zahtevo brezplačno. —
Frva tovarna ur JAN KONRAD,
c. ia kr. dvoi. založnik Briis it. 1552 (Češko.)
Nikel ali jekleno ur« na skuto li r—, J —, 8'—.
Vojuo-apominflke nihela. ali jeklene aro K 11'—, K 2'— ; armadno radii- uro iz mkija ali iflkla Iv 12'—. .M t i vno srebrna lioskopi remont, ure s sidrom K 19 — K"U —. Budilke, stensko m ure ua stojalo v veliki izbori po nizkib cenah Sletno pittmeuo lamstvo Po-biljapo povzetju. Zamena dovoljena ali rten^r nazaj.
4» &
&
O o
o
O
♦
O
#

lista fiii piilii! i. avstr. Ijij
itll ilUlSiil! ijlijlSi, irije leraije
nudi slavnemu občinstvu najugodnejšo priliko za
isovanje
♦
li.
#
imiififp mi ' 4
združeno z življenjskim zavarovanjem.
Vsaka zdrava oseba v starosti od 15.—55. leta lahko podpiše VII. vojno posojilo do 4000 K brez zdravniško preiskave z najmanjšimi stroški, ki znašajo za 1000 K vojnega posojila četrtletno po 12 K in pri sprejemu enkrat za vselej 20 K.
Po 15. letih se izda zavarovancu samemu vojno posojilo, oziroma, ako preje umrje, takoj po smrti njegovim svojcem brez daljnega plačevanja.
Zavarovanje velja od dne plačila 1, roka tudi za slučaj smrti v vojni;
Prospekti zastonj in poštnine prosto,
*
SELENBURGOVfl ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE N AJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO nnmvnmT
s.
Da se zagotovi potreba vojaške uprave ln akcije za ljudsko odevo, je izdal trgovinski minister v sporazumu s soudeleženimi ministri naredbo, po kateri morajo vsi posestniki tkanin, predenin in pletenin, ki obstoje docela ali pretežno iz bombaževine, dalje posestniki iz takega blaga napravljenih novih (nerabljenih) izdelkov, oddati zaloge svojega blaga in izdelkov sprejemnicam, določenim od centrale za bombaževino d, d,, po podrobnih določbah te naredbe.
Oddaja.
Oddajati se mora v sledečih rokih:
Vse oddaji povdržene tkanine (metrsko blago) (§ 2a), vse iz tkanega blaga napravljene moške srajce in moške spodnje hlače (§ 2d) ter predene in pletene moške srajce in moške spodnje hlače (§ 2c) v časft od 10, do 24. novembra 1917.
Vse drugo, v smislu naredbe oddaji podvrženo blago v času od 25. novembra do 9. decembra 1917.
Oddati se ima na sledečih mestih:
na Nižje Avstrijskem: pri centrali za bombaževino d. d,, sprejemnica I„ na Dunaju,
Borsegasse 16.
Železniški tovorni listi naj se naslovijo: na Štajerskem in Koroškem: na centralo za bombaževino d. d., sprejemnica VI,, v
Gradcu, Sackstrasse 16.	.
na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji: na centralo za bombaževino d. d., spre-_ jemnica VIII., v Ljubljani, Frančevo nabrežje štev. 3.
Tovorni listi smejo imeti izključno samo ta naslov.
Blago naj se pošilja poštnine prosto. Pravilno naslovljeni tovorni list velja za transportno izkazilo.
Oddaji podvrženi izroče lahko blago tudi naravnost sprejemnicam proti pre-jemnemu potrdilu.
Ob vsaki oddaji se mora izdati v dveh izvodih natančen popis oddanega blaga. En popis gre na sprejemnico, drugi na cetralo za bombaževino d. d., oddelek za ponudbe, Dunaj, I„ Maria Theresienstrasse 32.
Popisi se morajo poslati na imenovane naslove najkasneje en dan po oddaji
blaga.
Obrazci za take popise so oddaji podvrženim brezplačno na razpolago pri trgovskih zbornicah, okrajnih glavarstvih, sprejemnicah in pri centrali za bombaževino d. d., oddelek za ponudbe, Dunaj I., j\laria Theresinstrasse 32.
Na Istih mestih se dobe tudi posebni odtiski naredbe In nalančna navodila, kako se ima izvršiti ta naredba.
Izjemne določbe.
Izjemne določbe se nahajajo v naredbi za obrtnike, občekoristne zavode in za detajliste pod pogojem posebnih prijav oziroma prošenj. Navodila obsegajo vse potrebno, kako je izposlovati taka izjemna dovoljenja.
Obrazci za te prijave leže brezplačno na razpolago na gori Imenovanih mestih.
Dolžnost prijave.
Skladišča, špediterji in vsak drug hranitelj blaga iz bombaževine je dolžan, da prijavi hrambo centrali za bombaževino d. d., oddelek za ponudbe na Dunaju, I., Maria Theresienstrasse 32, tekom 14 dni ter imenuje lastnika blaga (§ 6).
Ravnotako so dolžni hišni posestniki, hišni upravniki in oskrbniki, ki vedo, da je pri strankah, njim lastnih ali od njih nadzorovanih hiš, spravljeno blago iz bombaževine, javiti to centrali za bombaževino d. d. 0
Pojasnil«.	-
Ako nastanejo pri gotovih vrstah blaga dvomi, ali naj se oddajo ali ne, se naj za pojasnilo pismeno vpraša centralo za bombaževino d. d., oddelek, za ponudbe, Dunaj I„ Maria Theresienstrasse 32 in se naj tem vprašanjem prilože vzorci.
Omejitev prometa.
Od dneva razglasitve naredbe dalje se sme blago, o katerem je govor v naredbi, prodajati, uporabljati ali oddajati kam drugam kakor gorinavedenim sprejemnicam le, v kolikor to dovoljujejo izjeme, v §§ 3 in 4 naredbe obsežene določbe.
Kazenske določbe.
Prestopki naredbe ali vsako sodelovanje pri prestopkih se kaznuje z globami do 20.000- kron ali z zaporom do 6 mesecev. Globna in zaporna kazen se morete izreči tudi obenem. Razun tega se lahko izreče blago, ki se je odtegnilo oddaji, za zapalo in obrtno opravičenost za izgubljeno.
Podpisani denarni zavodi sprejemajo prijave na
po originalnih pogojih in sicer:

odštevši 1/2% bonifikacije K-'50 povrnjene obresti za 1 „ mesec ...... -'46 MllO
K --96
odštevši 1/2 0/0 bonifikacije netto
in dajejo radevolje vsa tozadevna pojasnila.
Podružnica c. kr. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka.
C. kr. priv. splošna prometna banka
podružnica v Ljubljani.
Češka industrijalna banka
podružnica v Ljubljani.
Jadranska banka
podružnica v Ljubljani.
Ilirska banka.

4,»%. JL	JL^JL^JkirfJL&
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	1914
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na
igižfe-avstrEjiske deželne zavarovalnice
Kranjska deželna podružnica Ljubljana, Marije herezije cesta 12.
MATmONis
J|Q)fKSTVEK H SVCJoJ ANALfTfČVOj KAKVOČf
KjJeoufe 1
OnAVNA NflJSMUR-' Sija POROOiČHO FiČfi
L M
m O SOI
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—:
5'A % aoiortlzaclls&a državno posojilo II 91'54. □□□□ ii. javka prešle 5 M« te 1. avgusta 1S26 vračljive državne zakladnice
BflT Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brazpiašno shrambo in upravo. "T®®
Žepna ura
Jeklena ali ponlkljana
1. vrsta. . .
H........
srebro, imlt.. . . z dvojn. plaSčem
K
„ 20-— „ Sf-10--
Ura z zapestnico
z varnostnim steklem
velika oblika . . K 20-—
II. vrsio......24'—
mala oblika . . . „ 30— II. vrsta . ... „ z varnost, steklom K 2'—,
radij K 10 — veC. Preclzlj. ure u zapestnico K 50--, K 60"— ln K 80--. PoSilia se i Liunsja proti vposlatvl zneska pol«.i K I-JO za pcilnlno tudi na bojlSCe.
mak mmvL
Duns), IV. Margarethonstrasse 27/32.
Tovarniški cenik proti vposlatvl K l-—. Disamo žepna svetilka E 24' - in 30-—.
z varnost, steklom K 2"—, radij K10' —več. Preclziiske ur* K K 6C-- ln K
m l.ll W"I.L» uum , m m J^IU^JH
Nad i,000.000 mojih 3680
ročnih šioaaniH Sil
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje uanjenih predmetov, oprem, jermenov, Čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Vasno ta vojake. — Rnzprodajalcem popust. Cena kompl. šilu pri predplačilu K 4 50 in pri povzetju K 4-80, na bojišče le preti predplačilu. P. E. Lsehmann, Dunaj iX., Mosergasse 3, odd. 116.
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu 2e več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 polliterske steklenice franko po pošti za 60 krou, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribslno sredstvo pri trganju V udih, Francovo žganje, H polllterskc steklenice za IS kron. Vino od C6 litrov naprej. Bell rizling in rdeči burgundec po K 4'60 liter.
graSčak, grad Goliče, Konjice, Štajer.
vssh vrst za urade, društva, trgovcc itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - šiambilijev
Ljubljana, Dvorni trg St. 1.
cerkveno orodje, celotne cerkvene
■■	oprave itd. -■-■ ■■■■■.....—*
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna imovina, Gabi ob Orlici, češko.
razpoililanje
vseli
za poštne
Zaloge v Ljubljani: A. Šsnabon in dulius Elbefrt.
kupi vsako množino franko vagon
........m -u, jlp.
VpoStevajo sc le pismene ponudbe z navedbo cen.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154,
morete po visok! cent prodati lepe, čiste, dobro posušene
Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bodo žal.
FRANČIŠKA OPSKA, trgovka na Vrhniki.
Ustanovljeno 1. 1833.
Ustanovljeno f. 13893.
mKmawmmmsss3»msa
regisirovarca zadf&iga z omejenim jamstvom. DovoSi&sjje žlanom posojila proti
zaznambi na siMžbene prejemke,
Vračajo e® pcsojiia v »i/2, 15 aii »2'/z ietih v odsekih ®Si p« v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi jsosoJlSa, naj se obrne na pisarno v Kongresni trg Si. IS, ki daje v&a potrebna pojasnšial
Zsciruga sprejema (udi hranilne vloge in jih obrestuje po 4>/<°/o.
Drta2lwQRo Imtaa premošenje znaSa koncem Seta 1915 513.^8-49 kron. ©csleSnikotf je bluo koncem |«u 1815 s 15.613 dcieil, ki reprezeniujjajo jamstveno glavnic« za 6,089.850 kron.
raamBMssaMHe .j. .■aeaaaag; siurc tz r-.t-tsav RUHBMdMnR nnUBKN! Mfciuari-
».TMSIIIHBT. • aKsrrcs :-3S»;Vi»aMWS

umm
KHhf.lK
vmtmt
jPMBMrt
Mara«
K^vtuiai
HH

mnrsvmme
■MmmM \ i
mmonflMi
Vit. ■■ v
mmmMM«
l. 3 V«7o amorHzaellska drlaoiao pssBjlIa po K 02*—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-54;
/o tim J. a-ragasta 192S poDraSiiaoi drfavsfDza&Iadnl lisil pa H sv—
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mosto
1. SV/.
Jiranjska deželna banka v
om
BJBBCKU(UMI«.
■»■■li iiJH'.moir»
miHMistmeMfmti mam «s««mh KiMinmie^iimvirn Him^adEOEBMHMaiRSRaKa
k«" •->m;)nannti»iKKlKI