Žaljenje učencev po učiteljih ne spada pod razžalitve poštenja. *) Nek učitelj je večkrat grajal svojega zanikernega in manj niarIjivega učenca, ter ga z opoininjevanjem in s svarjenjein k učenju spodbadal. Kcr vse to ueiteljevo prizadctje ni nič izdalo, je učenca v javni učilnici vpričo njegovib součencev ostro pokregal, in se zraven izraza ,,tepec" poslužil. Učenec s tem razžaljen poda zoper svojega učitelja pri c. k. mestn. odredj. sodniji Goriški založbo zarad razžalilve na pošlcnji. Ta sodnija je z razsodbo dne 10. februarja 1871, št. 90 učitelja spoznala krivega prestopka po §. 496 kaz. zak. Vslcd obsojenčeve pritožbe je pa priuiorska nadsodnija s razsodbo dne 2. marca 1871, št. 961 učitelja v krivico stctcga prestopka nekrivega spoznala in zatožnika na povračilo tožbinili stroškov obsodila, ker je, kakor dokazano, izustena beseda ntepec ali lump" v tesni zvezi z grajanjem, merjenim le na poboljšanje zanikernega učcnca, torej nikakor ne obernjena ria razžalitev učenca kot deržavijana; ker se (edaj v pričujočem primerljeji ne razvidi prestopek §. 496 kaz. zak. to tem manj, ko ima zatoženec kot redni profesor pravico, zanikerne učence (udi Iiujse in ostrejše kregati in ko je učencu, po kaki neprimerni besedi razžaljenemu, odprta pot pritožbe na pristojno akademijsko vodstvo, nikakor pa ne na kaznovalno sodnijo. C. k. najvišja sudnija jc tudi nadsodnijsko razsodbo potrdila in sicer opiraje se na razloge drugega sodnika, kterim je še pristavila, da odločba §§. 413 in 420 kaz. zak. učiteljeui daje nekako pravico, učence kroliti, vcndar le dotod, doklej se to krolenje ne spremeni v telesno poškodbo. fNajvišja razsodba od 12. apriia 1871, št. 4167.)  •) Prav hvalcžni smo slav. vrcdništvu nPravnika", da se ozira ludi na »olsko pravosodje. Vredn.