STANE RUPNIK SPREMEMBE OBSEGA IN SESTAVE ZEMLJIŠČ V OBČINI ŠKOFJA LOKA V OBDOBJU 1938—1978 Obseg in sestava zemljišč določata proizvodne in prostorske možnosti za razvoj določenega področja. Potrebe po prostoru so vse večje, zato je potreb na racionalna izraba vseh naravnih danosti za enakomeren in usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru. Kmetijska zemljišča so osnovni pogoj in proizvodno sredstvo za pridelovanje hrane in so deležna posebne družbene skrbi. Obseg obdelovalnih zemljišč kaže potencialne možnosti za pridelovanje hrane. Obseg kmetijskih površin ni stalen in po naravi dan, temveč je rezultat naravnih pogojev, vlaganj, žuljev in znanja dosedanjih generacij in družbeno ekonomskih odnosov. Naravna vegetacija področja naše občine je gozd, kme tijske kulture so umetno ustvarjena tvorba, ki zahteva stalno vzdrževanje. Brez stalne prisotnosti človekovega dela kmetijske površine prehajajo v pr- Pogled na grad in del Škofje Loke leta 1964. 127 votno stanje in naravno ravnotežje — gozd. Ker pa v narodnogospodarskem pogledu daje kmetijska zemlja več dohodka kot gozd, je že prvi kolonizator začel krčiti gozd in si s tem omogočil pridelovanje hrane. V stoletja trajajo čem boju z naravo je človek ustvaril sedanji izgled krajine. V nekdaj enotno površino gozda je s krčenjem in obdelavo vnesel površine njiv in travnikov, gospodarskih poslopij in naselij ter ustvaril mozaik, ki daje pisan videz žive kulturne krajine. Z vztrajnim delom kmetijstvo poleg osnovne dejavnosti vzdr žuje kulturno krajino in s tem primerno okolje, ki je tudi osnova za razvoj turizma in rekreacije. Zaradi naravnih pogojev, zlasti reliefa in klime našega področja, so te neproizvodne funkcije kmetijstva še posebej pomembne. Površnemu opazovalcu se zdi idilična slika krajine stalna in nespremen ljiva. Toda podatki o sestavi in obsegu zemljišč v občini po letih kažejo na hitre in zaskrbljujoče spremembe, ki so že vidne v spremembi izgleda celotne krajine. Katastrski podatki o zemljiščih kažejo velike in stalne spremembe v ob segu in strukturi kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Škofja Loka. Nekaj razpoložljivih podatkov za obdobje 1938—1978 je zbranih v tabelah 1—3. Tabela 1 SPREMEMBE V POVRŠINAH ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ V OBČINI SKOFJA LOKA v obdobju 1938—1978 (v ha) Kategorija njive in vrtovi sadovnjaki travniki obdel. površina pašniki trstičja kmetijska površina gozd neplodno vsa površina št. parcel 1938 5.526 691 7.486 13.703 8.683 — 22.386 27.477 1.305 51.168 — 1958 4.769 537 7.271 12.577 8.883 — 21.460 28.260 1.448 51.168 — 1968 4.186 645 7.670 12.501 6.755 8 19.264 30.538 1.366 51.168 — 1973 3.935 623 7.668 12.226 5.255 9 17.490 32.113 1.565 51.168 70.940 1975 3.759 620 7.751 12.130 5.131 9 17.270 32.287 1.612 51.168 72.919 1978 3.636 615 7.779 12.030 4.689 9 16.728 32.793 1.646 51.167 75.004 Tabela 2 SPREMEMBE V SESTAVI ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ V OBČINI SKOFJA LOKA v obdobju 1938—1978 (v %>) Kategorija njive in vrtovi sadovnjaki travniki cbdel. površina pašniki trstičje kmetijska površina gozd neplodno Skupaj 1938 10,80 1,35 14,36 26,78 16,79 — 43,75 53,70 2,55 100 1958 9,32 1,05 14,21 24,58 17,36 — 41,94 55,23 2,83 100 1968 8.18 1,26 14.99 24,43 13,20 0,02 37,65 59,68 2,67 100 1973 7,69 1,22 14,98 23,89 10,27 0,02 34,18 62,76 3,06 100 1975 7,35 1,21 15,15 23,71 10,02 0,02 33,75 63,10 3,15 100 1978 7,11 1,20 15,20 23,51 9,16 0,02 32,69 64,09 3,22 100 128 Pogled na grad in del Škofje Loke leta 1979. Spremembe pejsaža so očitne; grmlšča se pribli žujejo mestu, na nekdanjih njivah in vrtovih rastejo stolpnice Fot. P. Pokom Skupna površina občine Škofja Loka se je v obravnavanem obdobju 1938—1978 večkrat spreminjala. V letu 1938 je znašala skupna površina, ki je pokrivala področje naše občine, 50.092 ha, v letih po drugi svetovni vojni so površine zemljišč občinskih ljudskih odborov, ki so kasneje vključeni v SO Skofja Loka, znašale 50.968 ha. S ponovno vključitvijo KS 2iri v SO Škof ja Loka pa znaša skupna površina občine 51.168 ha. Da bi dosegel bolj nazorno primerjavo sprememb površin in sestave zemljiških kategorij, sem podatke o zemljiščih preračunal na današnje površine občine. Sodim, da struktura zem ljišč, ki je spreminjala skupno površino občine, ni odstopala od povprečja. Zato lahko odstopanja tako izračunane sestave zemljišč od dejanskega stanja zemljišč zanemarimo. Leta 1938 je bilo od skupne površine 10,8 °/o ali 5526 ha njiv. Od takrat dalje se površina njiv stalno manjša. Do leta 1958 se je površina njiv zmanj šala za 757 ha. V naslednjih dvajsetih letih pa še za nadaljnjih 1133 ha, tako da je v letu 1978 le še 3636 ha njiv ali 7,1 Vo. Podatek nazorno kaže rapidno zmanjševanje površin njiv. Ta neugodni trend je značilen tudi za zadnje de setletno obdobje in še traja. V letih 1968—1973 se je površina njiv zmanjšala za 251 ha, v naslednjih petih letih pa za 292 ha. Ob predpostavki, da se bo zmanjševanje površin njiv tudi v bodoče nadaljevalo po enaki absolutni stop nji, lahko izračunamo, kdaj v občini ne bomo imeli več njiv. 9 Loški razgledi 129 Ob zgornji predpostavki bi v občini čez 66 let, to je leta 2044, ne imeli več njiv. Upajmo, da se to ne bo zgodilo! Zmanjšujejo se tudi površine sadovnjakov, vendar to zmanjševanje ni tako zaskrbljujoče kot pri njivah, saj se je površina sadovnjakov zmanjšala v obdobju 1938—1978 za 76 ha ali za 11%. Medtem ko se je površina njiv zmanjšala v istem obdobju za 34 °/o. Površina travnikov sicer raste, vendar pa večanje površin znatno zaostaja za zmanjševanjem površin njiv. Večanje površin travnikov je značilno le za obdobje od šestdesetih let dalje. V obdobju 1938—1958 se je površina travnikov zmanjšala za 215 ha ali za 3%. V nasled njih dvajsetih letih pa se je povečala za 308 ha, tako da je v letu 1978 v občini 7779 ha ali 15,2 °/o travnikov. Ker se površina njiv hitreje zmanjšuje, kot se večajo površine travnikov, se zmanjšujejo tudi površine obdelovalnih zem ljišč v občini. Leta 1938 je bilo 13.703 ha ali 26,8 °/a obdelovalnih zemljišč, do leta 1958 se je površina zmanjšala za 1126 ha, v naslednjih dvajsetih letih pa še za 547 ha, tako da imamo sedaj še 12.030 ha obdelovalnih zemljišč ali 23,5 %> od skupne površine. Tudi površina pašnikov se stalno manjša. Leta 1938 je bilo pašnikov še 8683 ha ali 16,8 °/o, v letu 1978 pa jih je le še 4689 ha. Površina pašnikov se je zmanjšala skoraj za polovico. Ob tem velja opozoriti tudi na različno prika zovanje pašnikov. V letih 1936—1938 so pašniki in senožeti vodeni skupaj kot pašnik, v letih 1953—1955 ločeno. Od 1961 dalje pa so senožeti opuščene kot Stara Loka z okolico leta 1964 Fot. P. Pokom 130 zemljiška kategorija. Senožeti boljše kakovosti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Kmetijskih površin je bilo v letu 1938 še 43,8 °/». Leta 1978 pa le še 16.728 ha ali 32,6 °/o. Podrobnejši pregled zmanjševanja kmetij skih površin kaže, da se je površina kmetijskih zemljišč v obdobju 1958—1968 zmanjšala za 2196 ha, v naslednjem desetletnem obdobju pa za 2536 ha. Naj večje je bilo zmanjšanje kmetijskih površin v letih 1968—1973, in sicer za 1774 ha. Zmanjševanje kmetijskih površin pa nadomesti večanje gozdnih in ne plodnih zemljišč. "Vj letu 1938 je gozd pokrival 53,7 %> površine občine, v letu 1978 pa po katastrskih podatkih že 64,1 °/o. To pomeni povečanje za 5316 ha ali za 19'°/o. V teh podatkih niso zajeti gozdovi, za katere v katastru še ni izvršena sprememba kulture. Podatki kažejo, da se površine gozdov širijo vse hitreje. V obdobju 1938—1958 se je površina gozdov povečala za 783 ha ali za 2,9 "Vo, v naslednjem dvajsetletnem obdobju pa se je površina gozdov po večala še za 4533 ha ali za 16 °/o. Pri tem moramo upoštevati to, da se z no vim zaraščanjem povečujejo predvsem površine nekvalitetnih gozdov, pred vsem grmišč, za urejanje katerih bi bila potrebna večja družbena vlaganja. Površine neplodnih zemljišč se tudi rapidno povečujejo. Leta 1938 je bilo 2,6 fl/o neplodnih zemljišč, v letu 1958 2,8 . La superficie des forets a augmente en meme temps de 4.533 ha ou de 16% de maniere que la foret couvre dej a 32,793 ha ou 64,1 %> de superficie totale de la commune. Les terrains infertiles ont augmente de 20 % et ils couvrent 3,2 % de superficie totale. Les donnees qu'on peut puiser dans le registre terrier different de 1'etat reel des terrains. D'apres la categorisation des terrains, il y a 10.524 ha de champs favorables ou tres favorables a 1'agriculture tandis que les autres terrains ne sont pas tellement favorables. Les memes donnees nous renseignent que, dans la commune, il y a 37.132 ha ou 72,6% de forets. A cause des tendances peu favorables, on sera oblige de mener une economie des terrains plus rationnelle. 136