Pr6ffil€l|s!fl em$U ? Derlini Prvl tedea meseca junija pomenja važno razdobje v razvoju medesebojnih odnoš*jev med Jugoslavijo ln Nemčijo. Med obema aosedn jima drlavama vlada odnos resničnega prijateljstva, katero je dobilo no* krepak izraz in svečano potrditev povodom službenega obiska kneza-namestulka Pavla in njegove soproge kneginje Olge f Berlinu. Sosednja velika drfava je sprej«la našega kneza-namestjaika, kakor se ia to nedavno zgodllo tudi v Italiji, g tak* nim sijajem in s takšnimi dokazi simpatij najširših krogov nemAkega Ijudstva, da smo teh važnih pojavov v resnici veseli^ Obisk kneza-namestnika kot najvišjega predstavnlka naše države j« vzbudil največjo pozornost ne samo v naši in, nemškS državi, marveč tudl v vsej svetovni javnosti. Z zadovoljstvam moremo ugotoviti, da je ta pozornoat za nažo državo zelo častna. Dokazuje namreč, da naša država nl kakšna koliffina bres mednarodn« vrednosti, temveč da je sila, ki je velik©' ga pomena za ohranitev miru in reda na Balkanu in v Podonavju. Ta pornen daja naši državl njena važna zemljepisna lega, življenjska svežost in silnost njenega zdravega, delavnega in hrabrega ljudstva Ln pa razborita in dosledna zunanja politika pristojnih državnih člniteljev pod modriir vodstvom. kneza-namestnika. Glavni nagib, ki vodi našo zunanjo politiko in vse njene ukrepe, je obramba življenjskih interesov naše države in njenega ljudstva. Ne samo velild, marveč tudi mali narodi iraajo avoje življenjske prostore, v katerih morajo braniti in pospeševati svoje življenjske interese. Ta vrhovrd vidik naše zunanje politike nam narekuje glavna načela, ki jih hočemo ure3ničiti ter tudi srečno nressničujemo: neodvlsnost, nevtralnost in miroljubnost. Naša država noce biti in. tudi ne sme biti zgolj sredstvo za druge, kl bi ee hoteli nas posluževati v samopažne naniene. V politiki velja načelo pravl&ioati: Kakor ti meni, tako jaz tebi. Ce hocejo druge države doseči lastne koristi ia razraerja do nas, smo tudl mi na istem stališču, kar se tiče našega razmerja do njih. In prav v tem je zdravost in trdnost naših odnošajev do Nemčije: vzajemnost gospodarskih, knlturnih in politiČnih interesov. V tem pogledu je naš zunanji mlnister dr. CincarMarkovič pred svojim obiskom v spremstvu kneza.-namestnika v Berlinu objavil v nemšklh listlh flanek, ld v njem izjavlja: »Jugoslavija Ima polno zaupanje v zagotovila, ki jih je dobila z nemške strani glede nadalievanja politike prijateljstva v popolnem "spoštovanju jugoslovannkih interesov.« Švečano je to zagotovilo obnovil kaneler Ilitler v svoji zdravici v e.,isi kne- ru-namestniku. Poudaril je velik pomen medsebojnega prijateljstva za obe državi, ki sta po zgodovinskih. dogodkih postali sosedi ter imata skupne meje, ki so, tako je g. kancler še posebno naglasil, postavIjene za vedno. PoudariM nam je tudi nekaj, kar je prišlo o priliki jugoslovanskega elužbenega obiska v Berlinu do izraza v nemški iavnosti in zlasti v nemških časrdkih, nekaj, kar more tudi nekatere plašljivce in malodušneže napolniti z zavestnim eaupanjem. In to je prijateljska želja Nemčije, da bodi Jugoslavija urejena, neodvisna In močna država. Iz službenih nemških krogov J6 izSla ta-le izjava: »Nemčija vidi v edinstvu in v kompaktnosti (strnjenosti) jugoslovanske države in jugoslovanskega naroda stvarnost, ki je za red na jugovzhodnem koncu Evrope in za mir v Evropi enako potrebno jamstvo, kakor je za novi red na evropski celini potrebna kompaktnost nemskega rajha v njegovem življenjskem prostoru.« Torej strnjena, jedrnata in krepka Jugoslavija! To je pravilno načelo mednarodne politike, ki vzbuja zaupanje in ki je tudi najboljša podlaga za ureditev mednarodnih odnošajev v obče in med sosednjimi državami posebej. Če ena vzajemnostna točka med Nemfiijo in med nami je, ki jo je treba cb tej priliki naglasiti. To je vzajemnost v vpralanju narodnih. manjšin. Nemški narodni Bocializem se budno zanima za nemške narodne manjšine v drugih državah ter jim naklanja posebno skrb. Po načelu vzajemnosti ne more biti Slovencem in našim srbskim in hrvatskim bratom v naši državi Eabranjeno, da se interesiramo za usodo korošMh Slovencev, ki sedaj živijo kot nad vse Kvesti nemški državljani v sklo- pu velike Nemčije. Ce vzporedimo načelu enakosti in vzajemnosti položaj nemške narodne manjšine v Jugoslaviji 8 položajem koroških. Slovencev, se nudi opazujočemu očesu na prvi pogled občutna razlika. Naša država ne odreka nemfekim manjšinam potrebnega varstva, marveč vestno iapolnjuje vse svoje tozadevne dolžnosti. Koroški Slovenci pa bo brez VBake slovenske javne in zasebne šole. Slovenska narodnost torej ni pri pouku in vzgoji, kakor bi bilo potrebno, zaščitena, marveč je v nevarnosti, da jo šolstvo povsem uniči. Tej svrhi tudi služijo nemski otroški vrtci, ki se med slovenskimi otroki ustanavljajo v vedno večjem številu. Narodni socializem naoelno odklanja in obsoja vsako raznarodovanje kot nekaj nemoralnega, ker hoče ustvariti nekaj, čemur se narava protivi. Toda tisti elementi na Koroškem, ki so uganjali v predvojni in povojiii Avstriji načrtno ponemčevanje slovenskih. ljudi, niso tudi po priključitvi Avstrije Nemčiji spremenili svojih nelepih, nakan. Mesto da bi ti ljudje, M žive v obmejnein pasu med Nemčijo in Jugoslavijo, utrjevali most prijateljstva med tema sosednjima državama, pa ravnajo povi&em drugaSe. Naj bi vrhovno vodstvo nemškega narodnftga socializma tem nosilcem nekdanje krivične avstrijske miselnosti, ki se je preživela in bi se morala preživeti tudi v pogledu obstoja in razvoja koroških Slovencev, onemogočilo njihovo neprijateljako delo ter jim poklicalo energično v spomin, da velja prvo načelo narodnega socializma, to je narodnostno načelo, tuda za koroške Slovence. To bi mnogo doprineslo k vsestranski poglobitvi tn utrditvi prijateljstva med Nemčijo in Jugoslavijo. pom$ mmmi odssh * nniimi Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga gta S8 odzvala povabilu nemškega kancJerja Hitiesrja ln sta odpotovala 30. maja zvečev v Berlin na državni obisk. V njunem spremstvu je bil tudi zunanji miniater dr. Aleksander Cincar-Markovič. Pred prihodom jugoslovanskih gostov je laial nemški propagandni mirJster dr. G6'bbels na Berlinčane poziv, da pozdravi vse berlinsko prebivalstvo z največjim navduženjem kneza namestnika prijateljske jugoslovsjnske države ter njegovo so)go kneginjo Olgo. Od 6etrtka 1. junido ponedeljka 5. junija do odhoda knež- B^a para naj Berlin tone v morju nemških zastav prijateljske Jugoslavije. Sprejem v Berlinu Naš knežji par je bil deležen prvega posdrava na mali železniški postaji v Podroščici na Koroškem ob koncu dolgega predora skozi Karavanke. Postaja jo bila fma. v nemških ter jugoslovanskih. zastav*h. Visoka gosta eo pričakali zastopniki Bpemžkih civilnih oblasti in množica ljudstva. Prihod vlaka s knežjim parom je po»dravilo zbrano ljudstvo z mogočnim vzklikanjem. Skupina narodnih noš je podarila kneginji Olgi štiri žopke, castna vojašlca četa je izkazala žast med igranjem jugoslovanske himne. Veličasten sprejem je bil prirejen v nemfikem prestolnem mestu v Berlinu ie na kolodvoru ob Izstopu iz posebnega vlaka $b foi Stirih ppppldne 1< iunija. K prvemu sprejemu tn pozdravu ee je pripeljal kancler Hitler s člani vlade. Pri izstopu je stisnil knežjemu paru roko Hitler, nato maršal Goring, njegova soproga je počastila kneginjo Olgo s šopkom. Po prvih pozdravih so zaorili navdušeni klici Hitlerjeve mladine s fanfaranii. Pred postajo se js zbrala tisoč in tisočglava ljudska množica, ki je pozdravila z viharjem navdušenih klicev knežji par s spremstvom. Knez namestnik in Hitler sta obSla ob zvokih jugoslovanske hirane častne cete, M so bile eestavljene iz pehote, mornarice in letalstva. Izpred kolodvora ee j& razvil dolg sprevod avtomobilov. Prva sta se peljab, knez in kancler Hitler, v drugem avtomobilu kneginja, m njo pa ostali naši ln nemšM dostojanstveniM. Na vsej poti je stala nemška vojska v špallrju, za njo pa ljudske množice. Sprevod se je ustavil pred dvorcem Bellevue, ki je odločen knežjemu paru v blvanje. Gradič je danes prebivaližče gostov nemške države. Pri sprevodu, ki je bll tako veličasten, kakor ga Berlin že ni videl, fc aodelovalo poleg več Btotisoč Ijudi 70.000 fianov Hitlerjeve mladine, aa red je skrbelo okoli 30.000 SA (napadalnl oddelM). Vojska, ki je delala žpalir od kolodvora do gradu Bel" levue, tu nl všteta. Po sprejemu Ob 17. uri e& je pripeljal knez namestnik med manifestaciiami urebivalstva y kanc-  lersko palačo. Tam mu je skazala častna četa vladarske časti, nakar se je podal visoki gost h kanclerju na pol ure trajajoči pozdravni obisk. Nato ee je vrnil knez v dvorec Bellevue, kjer ga je kmalu obiskal kancler Hitler, Kneginji Olgi je kancler pri tem obisku izročil visoko odlikovanje nemškega Rdecega križa. — Zvečer je Hitler priredil v kanclerski palači elovesno večerjo, katere so se udeležile najodličnejše nemške politične, vojaške, strankine in druge osebnosti, spremstvo kneza-namestnika, diplomati itd. Najvažnejši trenutek.na večerji je bil, ko sta kancler Hitler in knez-namestnik izmenjala pomembni napitnici. Kancler Hitler je v svoji napitnici dal svečano zagotovilo, da so meje med Nemeijo In Jugoslavijo postavljene za vedno. Knez-namestnik je v svoji napitnici izrazil veselje nad Hitlerjevim ponovnim slovesnim zagotovilom, da velikn nemška država prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in je pripravljena ozirati se na njeno svobodo in neodvisnost, kakor tudi na meje, ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom. Počastitev padlih in poldrugo uro trajajoča vojaška parada Dne 2. junija je položil knez-namestnik ob pol desetih predpoldne ob navzočnosti nmogoštevilnih državnikov, vojaških osebnosti in strankinih. voditeljev na spomenik padlim vojakom vesiec. Za tem je prisostvoval poldrugo uro njemu na čast prirejeni vojoški paradi, pri kateri je sodelovalo letalstvo, mornarji ter vse vrste kopnega orožja s tanld. Drugi dan obiska našega knežjega para v nemški prestolnici sta zaključili slavnostna predstava v državni operi in slavnostna večerja v palači državnega kanclerstva. Za časa večerje je stala ves čas pred palačo velika množica in je vzklikala Hitlerju ter njegovim gostoni. V Berlinu 3. junija Po programu sta knez namestnik Pavle 3n kneginja Olga 3. junija prvič zapustila Berlin. Pri sprejemu pri berlinskem županu Lippertu se je knez namestnik Pavle g kneginjo Olgo vpisal v zlato knjigo mesta Berlina. Ob 11 se je knežja dvojica v spremstvu nemškega ministra Meissnerja in njegove soproge odpeljala v Potsdam, kjer je knez Pavle položil venec na grob Friderika Velikega. V novem dvorcu v Potadamu je kneza namestnika in kneginjo Olgo sprejel in pozdravil nernški zunanji minister von Ribbentrop s soprogo. Von Ribbentrop je priredil v novem dvorcu tudi slavnosteo kosilo, po katerem so ee gostje odpeljali v Schvvanenwert, kjer je popoldne priredil čajanko nemškl propagandni minister dr. Goebbels s soprogo. V Berlin ee je knežja dvojica vrnila proti večeru, nakar je bila slavnostno večerja v hotelu »Kaiserhof«. Na tej večerji je bll tudi kancler Hitler. Iz ra^nili držav Končni izid volitev na Madžarskem. Po- ročali smo že, da so se vršile na Madžarskem parlamentarne volitve za binkoštne praznike in j« odnesla vladna Btranka zmago. Slika končnega volilnega izida je tale: vladna stranka 180, združena krščanska stranka, M je bila podpornik vlade 3 in desničarske radikalne skupine 43. NadaJje stranka malih kmetov 14, meščanska liberalna stranka 5, socialni demokrati 5, izven stranke 2. Naknadne volitve bodo v osmih okrožjih. Na lanl novembra Madžarski priključenem ozemlju ni bilo volltev, ker še niso sestavljeni volilni imenikt za te kraje. V novem parlamentu bodo iz priključenih krajev tudl še vsi poslanci In senatorji, ki so bili izvoljeni za časa češkoslovaške vlade. Nemčija in Danska sklenili ncnapadalno pogodbo. Zadnjega maja je bila v Berlinu podpisana \z dveh členov obstoječa nenapadalna pogodba med Nemčijo in Dansko. Francoskim socialistom prepovedano sodelovanje s komunisti. Francoska socialistična stranka je imela zadnje dni v Nantesu svoj letni občni zbor, na katerein je prišlo do dva dni trajajočega obračunava- nja med znanim Leonom Blumom, predsednikom stranke, In generalnim tajnikom stranke Faureom. Faure je zahteval pr»poved sodelovanja socialistov prl katerl koJi komunističnl organizacdjL Prižlo je do glasovanja, prl katerem je bil s 5490 glasovi proti 1761 sprejet sklep, da je odslej prepovedano članom Bocialističn.« stranke sodelovati s komunisti pod firmo kake Ijudske fronte. Beležena prepoved je Juda Bluma tako presunila, da je takoj obolel. Fotografija pomorskega oboroževanja Anglije. Anglija se hoče na morju tako oborožiti, da bo z Tiajmodernejšiini bojniml ladjaml lahko osigurala meje svojega ogromnega svetovnega vladarstva. V teku zadnjih dveh let ao pustili zgraditi Angleži 75 vojnih ladij za 18 milijard dinarjev. Zdaj je v gradnji devet bojnih ladij, za katere bodo izdali 13 milijard dinarjev. Od teh devetih. ladij jih bo pet po 35.000 in štiri po 40.000 ton. V načrtu je še veltkan z 48.000 tonami ter nosilca letal s 33.000 tonami, osem težkih rušilcev, štiri podmornice, desst ladij za polaganje i.iin ter več pomožnih vojnih ladij.