p
>1
c
N sS
*
•J
0» 03
I
-s
C8
CM
I
>
> rt .rH O
f
r
03
O i^VM D O
a
g 03
u H 03 il
•Sgl
I k k:
1
O
03
F
I ■■
~ 4) •r-H
ta
03 "tS
cfl cJ
'3
’ fl cx c
<5-5
<
>u
s
' B S
r-
03 >
«5
N O
03
l-
o
1»^
r:
I
S >.2
M?
03 bo
g
co ,.Q »» s .a®
0 0 2
'5*^
1^1 ^03-3
L
i








3 2 S ® ” o is o
e*!? «C
O
I
I E

... gor vužgen, kda ga prešten!

.3 2 3 ra, a .*
B'3 s



1'^ (
8
I



VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 31. oktobra, 2002, 91. številka


26 VESTNIK
oktober 2002
Bilo je poletje
-Il
• -i'-
I


tute P©" tute

Je čas
dela in
je čas
počitka
ku. . Aj..
TV
5



V redakcijo le poredko zaide kakšna fotografija Vestnikovega fotografskega mojstra. A zgodi se le - pentute so ujele JURETA ZAUNE-KERJA brez obveznega fotoaparata, v času (menda zasluženega) počitka. Z veseljem je poziral v na pol ležečem položaju, čeprav običajno trdi, da je veliko raje na drugi strani objektiva.
i?
■f
s
ri


F
Tačko
I
s
tl..

■l
?
Pentutar ■
1
ff
g


In'




nagovarja
Janeza
|^i|ye 2002
Devetka Tončka Kosa

■A

Tou je pa M ari ki n a šouia!
.-g
TJ
Oosei^^

ID


—I
Znano je, da so invalidi
■k
fi
, 1»
-r
t ■ I Jli
'J I
'L b

1

1

o
o
v
O a
Ož
o
'O o
a

ra
s ■ o
M
(4

ne 1 s»i

n ejoc. O'=i3 n e.



.r
o

Oj
O
J


nCf

O
?o"iQrii s/aO

ki
<9
l-Mt
-	- 'V
cd 'ijciJc. druzUc-*

r
, r
dl
I
5
J ■■ ■
r »1.

:T''

T/S‘=

Ošteta za predsednika /
Sodelavec Pena, kroniaki novinar OSTE BAKAL, je znan po tem, da prehiteva dogodke. Praviloma je na prizorišču dogajanja pred uniformiranimi osebami. Pentute se zato sprašujejo, kaj naklepa v pogovoru s prvakom slovenskih socialdemokratov JANEZOM JANŠO (svetlejše hlače). Debata je še zavita v tančico skrivnosti. čeprav se šušlja, da se dogovarjata za skupen nastop na nasiednjih'volit-> vah. Da ne bo pomote: L Oste bo kandidat. Janez pa njegov predstavnik za stike z javnostjo’
Mitja Kunc bo
Tekal
zamenjal uniformo
Zunaj že diši po snegu, zato se bomo pentutarsko pripravili na belo sezono, in to s pomočjo našega alpskega asa (nekoč
zelo zavzeti športniki, veleslalomskega, zdaj pred
Tako so nedavno tekmovali v vrtnem kegljanju.
Med Avstrijci, Madžari in Slovenci je izstopal
vsem slalomskega). Mitja Kunc se je namreč odločil, dS kljub številnim poškodbam vseeno nadaljuje z vrhunskim športom. Tako je menjava policijske uniforme s smučarsko opravo
prvi mož pomurskega praktično že udejanjena. S Društva slepih in sla- policijskimi akcijami pa se bo
bovidnih, ANTON TONČEK KOS.
Fotografija našega sodelavca je dokaz, da so padale tudi devetke, kar je za slepega športnika
i gotovo izjemen dosežek.

eker-tg
vrli Korošec znova ukvarjal
spomladi.
Tekal

Ka do tej žibeki!?
Ping (za njim pa še pong)
I?
z.
-r'
I
cto. mIo I
'	.J

.se_





ir AitfiJ',]/ *
šest Iti J
hiti^
Zi
f

to
lastno

4





Stefan kovač - PISTA sicer (še) ni narodni heroj, a je na dobri poti, da to postane. Dokazuje, da z vztrajnostjo in žilavostjo zlahka premaguješ tudi mlajše od sebe. Tako je nedavno ztnagal na mednarodnem pingpongaškem turnirju na Ptuju. Sicer pa tudi za vino pravijo, da je toliko boljše, kolikor starejše je ...
Ml
!l
,1'
;l

/

Frbo
tute Pen tute
oktober 2002
VESTNIK 27
Kučan
podpisal Jelinčiču


J
il
■v-



Da-Ma
. e
F,
Takoj po megadogodku nad Muro, ko so odprli obnovljen petanjski most, se je zgodilo; predsedniški kandidat g. ZMAGO se je prerinil do pladnja s penečim se vinom in vzel kozarec. Medtem je sedanji oče naroda g. KUČAN lastnoročno podpisal Pentutam ne točno znani dokument, nakar se je g. Plemeniti očitno že videl na njegovem mestu in je sam sebi
nazdravil.
11
1
evenka Emri je tam, kjer so nekateri že bili
e O ■5
M & e •M
O Q
tA e >v
e
1*1
o

1 1 v?
1.9
1
p 'S
'C P.
P c3
J
ij
L
Tou te buje, kakša tuta!
I
L
Od
5
V Žuti kuči je večkrat praznično. Večinoma zavoljo delovnih zmag, zgodi pa se tudi, da je vzrok jubilej. Tokrat je okroglina zadela našo lektorico in radijsko voditeljico NEVENKO EMRI (se smeje in je najbolj levo). Od svojih pokUcnih sopotnikov se je ob iskrenih čestitkah dala podučiti, kakšne so skrivnosti življenja
v drugi polovici stoletja, katerega prag je pravkar prestopila. Najbolj vztrajen učitelj je bU novinar ŠTEFAN
L SOBOČAN, dogajanje pa opazujejo FERI MAUCEC (za Štefom), LUDVIK KOVAČ (za Ferijem] in dama
v belih hlačah ANTONIJA BENKO.
.2 ‘S d Q
»Zdaj pa mi je vsega dovolj,« se je jezil ob odhodu iz PARIZA (kjer SLO-nogometaši niso premagali francoskih) trenutno edini prekmurski reprezentant v žogobrcu FABIJAN CIPOT iz NEMČAVEC, »vrnil se bom domov!« In je spakiral kafre in šel. Odločitev, kje nadaljevati s fuzbalom, mu je olajšal prav tako Prekmurec, prej ^as-tarbafter v Avstriji in Belgiji, DANIJEL BREZIČ. On se je namreč odločil, da ne bo več igral za štajerskega prvoligaša in najuspešnejši SLO-klub v zgodovini mlade države. Raje bo Tišini pomagal pri naskoku na drugo ligo. O tem ga je prepričal eden najboljših MURINIH igralcev (iz lepših časov, kot so zdaj) BOJAN JANČAR, sicer ta hip trener TIŠINE.
P. S.: V nogometnih krogih se šušlja, da bo tišinskega tretjeligaša okrepil še en nekdanji reprezentant iz domačih logov, in sicer
MILAN OSTERC - JAGODA!
Frtao
Dom starejših Rakičan
Živimo
Peklenski tempo življenja v tretjem tisočletju postavlja vse bolj v ospredje zdrav način življenja. Če je bila to pred desetletji bolj ali manj neznana fraza, je danes sestavni del
zdravo
bivanja vseh, ki živimo na zahodnocivilizacijski način. Tako se je nedavno osebje DOMA STAREJŠIH iz RAKIČANA odločilo, da preskusijo svojo vzdržljivost. Prav vsi so se udeležili hoje na dva kilometra, in sicer so pot začeli pri Domu, nadaljevali do tamkajšnjega dvorca in se nato spet vrniU. Ob telesni aktivnosti so organizirali tudi merjenje višine, teže in srčnega utripa. Pravijo, da je marsikomu srce hitreje bilo. Pentute upajo, da ne tudi vam!


a
oktober 2002
Pen
28««
dr. Jože Magdič nevropsihiater Rakičan
Ukvarjanje z ognjem je - toliko staro kot človeštvo. Hinduizem loči tri vrste ognja: zemeljski (navaden), vmesni (strela) in nebe^ (sonce). Ogenj ustreza jugu, rdeči barvi, poletju, srcu. Ogenj simbolizira strasti (ljubezen in jezo), duha in intuicijo (psihična funkcija, ki nas podzavestno pripelje do realnosti). V starem Rimu je znano varovanje svetega ognja. Krščanstvo vsebuje obsežen odnos do ognja, »novi« ogenj se obhaja na velikonočno noč, potem pa so še binkošini ognjeni jeziki. Gre za očiščevalni in prerojevajoči ogenj. Sveti Martin pravi: »Človek je ogenj, njegovo načelo je kot načelo vseh ognjev, da raztopi ovojnico in se združi z izvirom,«
Znan je tudi negativni, uničevalni vidik ognja. S svojim dimom zatemnjuje in duši, sežiga, uničuje. Takšen je ogenj strasti, kazni, vojne.
Kovačnica je zanimivo mesto ognja, njen ogenj je hkrati nebeški in podzemski, Luciferjev, ki sicer ne izgori, vendar izključuje preporod. Rimski imperator govori, da so Galci v
velikih lutkah iz vrbovega protja zapirali ljudi ali živali in jih - trdU, da se človek vse življenje uči umirati, si je najprej prerezal
nato zažgali.
»Tak te vižgien,

(Ogenj in njegova psihologija)
K



A

ka buš vse zvejzde vido ...«
" I Nek at en obredni sežigi so n^tah na pothagi mišljenja, da je ogenj prenašalec ali' 'odpošl^eč sveta živih v svetu mrtvih. Ali ima prižiganje sveč na grobovih tudi takšno simboliko?!
Spolni pomen ognja je vezan na prvobitno tehniko, po kateri se zakuri z drgnjenjem. Z drgnjenjem pridobljen ogenj velja za potomstvo spolne združitve. Po nekaterih prastarih verovanjih se ogenj čarobno spočne v čarovničinem spolovilu.
Znano je, da otroci zanetijo požar Starši zato polagajo eno od največjih pozornosti vžigalicam, vžigalnikom, da ne bi prišli v roke otrokom. V pojarm ognja vidi otrok mogočen pojav, rekh bi lahko, kako je naredil nekaj velikega z majhnim gibom. Gre za vsesplošni, arhetipični pojav, ki je značilen otrokom vsega sveta. Dejstvo, da je otrok naredil ogenj, ga dela velikega.
V psihiatriji se ukvarjamo s pojavom piromanije, nagona za povzročanje požara. Poudarjam, da gre za bolezenski, čezmerni nagon, zanetiti požar. Piromanijo srečamo najpogosteje pri mladih ljudeh, ki čutijo, da so v neznosni situaciji. Nelmč je šlo za hišne pomočnice, dekleta, ki še niso odrasla, vendar so bila iztrgana iz domačega okolja, v novem pa niso našla čustvenega ravnotežja. Ponavadi gre za enkratno dejanje, so pa mogoče ponovitve. Storilci praviloma ne vedo povedati za pravi razlog, kar je psihološko gledano pričakovati, saj ne gre toliko za miselno kot čustveno motivacijo dejanja. Gre za dejanje povzročitve požara, ki je osebnosti tuje; če taka oseba pride na sodišče, opazimo pomanjkanje občutka krivde, ni obžalovanja, čeprav gre za osebo, ki je v osnovi moralen človek Simbolno gledano gre za njihovo »čustveno željo«, da z ognjem žehjo doseči zase pozitivno spremembo. Vzrok za povzročitev požiga, požara je lahko neznosna situacija v spolnem razmerju, v neuspelih spolnih željah do osebe, ki utrpi požar. Drugi doživijo spolno vzburjenje pri netenju ali gledanju ognja. Pomemben pov-zročitveni faktor je tudi alkohol. Med povzročanjem požiga so nekateri v zamračenem psihičnem stanju, drugi se borijo med "požigalnim nagonom« in moralo, pri tretjih preide impulz, delati požig, v najkrajšem času v dejanje. Storilec bi v bistvu rad spremembo, ne pa destrukcijo tistega, ki mu stori požar. Če bi storilec hotel uničiti osebo, ki je oškodovana, bi se je loteval z napadom na njeno telo »Skrivnost« delanja požara s strani storilca pa je, opozoriti nase, lastnik goreče materije naj se spremeni, »naj me ima rad .« Povzročitev požara ima seveda lahko vzrok tudi v ljubosumju, da to naredi moški moškemu, seveda pa je ljubosumnost spet motnja čustev...
Naj omenim tudi, da smo v Marsovem letu. Rimski bog Mars je bil bog vojne Slavili so ga kot boga pomladi, pogosto je prikazan z volkom. Mars simbolizira ogenj, željo, moč, moškost
Ogenj je družbeni simbol upora, revolucije - »oj vstanite v suženjstvo zakleti«.
Osnovna človeška lastnost je, da z govorom izrazimo svoje probleme, nezadovoljstvo. Če nekdo ne zmore govoriti, reagira na problem s telesom, recimo z visokim krvnim tlakom ali rano na želodcu in podobno. Govorimo o psihosomatski manifestaciji konflikta. Rekel bi, da je po’vzročitev ognja reakcija »narodovega telesa«, ko ni več besed; ogenj je reakcija tistih, ki v krizi ne »govorijo«, ampak »delajo«.
Neenaki se rodimo,
Tokrat bo naše potcfvanje kratko, izmišljeno, otožno. Odšli bomo na pokopališče samomorilcev, v pokopališčih kot, kjer ležijo anonimni grobovi nesrečnikov, ki so si odvzeli življenje, ker so bili sprti s svetom, ker so tako hoteli. Ne samo v življenju, najčešče so bili tudi po smrti izobčeni, pozabljeni, pokopani brez pogrebcev, skoraj vedno v sivem dežju, plitko, brez vsakršnih nagrobnih spomenikov, goTOrov ali celo križev in drugih znamenj, da so bili med nami, da so delili naš čas, naše spomine. Na varaždinskem pokopališču takšnemu osamljenemu kotu pravijo Pekel, drugod so samomorilci izginili s površja zemlje, njihova ezoterična bitja pa so ostala še naprej med prelistanimi stranmi svetovne književnosti. Se spominjate, kako se je ubila Ana Karcnina? Vrgla se je pod vlak. Odvrgla je rdečo torbico, stisnila je glavo med ramena se spustila na roke pod vagon in lahkotno pokleknila, kakor da namerava takoj spet vstati. In še tisti mah se je ustrašila svojega početja. Kje sem? Kaj počnem? Z(ifeaj?Nikoli nam ne bo odgovorila na ta vprašanja, ne ona ne drugi nesrečneži, ki so se sami pahnili v naročje smrti. Seneka, ki je
žUe, in ker kri ni hotela izteči iz njih, je použil strup, ko tudi to ni pomagalo, se je zadušil v kopalni kadi Francoski pisatelj Pierre Drieu la Rochelle si je dvakrat v enem dnevu hotel vzeti življenje, pa so ga vsakič rešili, slednjič je doma odprl plin in pogoltnil večjo količino uspavalnih praškov Francoski revolucionar Jaques Roux se je nekajkrat zabodel z nožem v trebuh, prepeljali ■ so ga v botnišnico, kjer je znova prišel do noža in končal svoj samomorilski načrt. Ameriška pesnica Sylvia Plath je sklenila, da si bo vzela življenje, ko bo imela deset, dvajset ali trideset let. , Šele v tretje ji je uspelo, da se je poslovila z našega sveta.
Ah so samomorilci ljudje, ki so prezgodaj ugotovili, da je življenje tragično, ker mso dobili tistega, kar so zeleh? Leonardo da Vinci je zapisal, da si človek, kine ceni življenja, življenjane zasluži. Albert Einstein je zapisal, da je samo življenje, ki ga živimo za druge, vredno življenja. Kakorkoli že, prav ima Oscar Wilde, ki je zapisal aforizem: Življenje je smrtno
nevarna in resna bolezen.
Tragično je končal tudi Goethejev Werther. Ko je knjiga izšla, se je ubilo približno devetdeset ljudi. Ko je mnogo let kasneje madžarska pevka Ka-rady v budimpeštanski kavarni Evropa začela peti predvojni šlager Szomoru vasar-nap, Otožna nedelja, se je prav tako ubilo, ustrelilo sto ljudi, med njimi največ madžarskih oficirjev, ki niso hoteli na rusko fronto.. Werther se je zelo patetično poslavljal od svoje Lotte. V oporoki je zapisal, kako sta na pokopališču dve lipi,



zadaj v kotu proti polju: Tam želim biti pokopan! Naj mi ne preiščejo žepov. To bledo rdečo pentljo, ki si jo imela na rojstni dan in si mi jo podarila, to pentljo naj pokopljejo z menoj! Njegove zadnje besede, preden se je ustrelil, so bile: Lotte! Lotte! Zbogom. Končal je tako, kot je želel: ponoči okoli enajste ure ga je dal oskrbnik pokopati na kraju, ki si ga je sam izbral. Nosili so ga rokodelci. Duhovnik gani spremljal. Tako je odšel literarni junak iz sentimentalnega romana, vendar ostal v književnosti. Dolga vrsta ljudi je, ki so naredili samomore. To je storil ameriški pisec Jerzy Kosinski, italijanski Jud in pisec Primo Levi, ki je preživel koncentracijsko taborišče v Oswiecimu, ruski pesnik Vladimir Majakovski, ameriška igralka Marilyn Monroe, čeprav so o njeni smrti tudi drugačne razlage, nemški pisatelj Kurt Tucholsky, nizozemski slikar Vincent van Gogh, avstrijski pisatelj Stefan Zivig
Ste kdaj pomislili, koliko častnih generalov, maršalov in poveljnikov različnih vojsk je zaradi porazov, časti in sramu storilo, kar je storilo: sodili so si sami in se tako izognili sramotnemu obešanju, streljanju pred zidom, z zavezanimi očmi .. Ruski heroj Vasilij Čapajev, ranjen v bitki z mednarodnimi brigadami leta 19)9, se je po porazu svojega vojaškega oddelka umaknil z bojišča in storil samomor s skokom v reko Ural. Bili so ljudje, ki so se ubili s samosežlgom, kot na primer češki študent Jan Palach in številni budistični menihi. Mitologija je polna zgodb o ljudeh, ki so skakali s skal v globino morja ali z ladje, kot na primer ameriški pesnik Hart Crane. Leta 1932 je skočil s potni.ške ladje, ko se je vračal s potovanja iz Mehike. Njegovega trupla nikoli niso našli. V času ameriške krize tridesetih let so neuspešni emigranti skakali z hajvišjih nadstropij manhattnskih nebotičnikov v New Yorku; grozljivi so prizori nesrečnikov, ki so enajstega septembra lani skakali skozi okna obeh zgradb Svetovnega trgovinskega centra, ki so ju z ugrabljenimi letali porušili teroristi...
enaki umremo
A niso se ubijali samo neuspešni, siromašni umetniki, pesniki in skladatelji, po orožju so posegaU tudi uspešni, bogali ljudje, Američan George Eastman, izumitelj filmskega traku Kodak, je zaslužil dve milijardi dolarjev. Ni bil skop, več kot polovico tega denarja je razdal v dobrodelne namene. Ko je dopolnil oseminsedemdeset let, se je z brovvningom ustrelil v sence. V poslovilnem pismu je zapisal: Izpolnil sem svojo nalogo. Kaj bi še čakal?
Ko je nemški igralec Joachim Gottschalk izvedel, da ga nameravajo skupaj z ženo odpeljati v koncentracijsko taborišče, sta z ženo naredila samomor. Takoj po končani drugi svetovni vojni si je vzel življenje tudi drugi, bolj znani par: Adolf Hitler in Eva Braun. Ostanke njunih teles so Rusi odpeljaU v Moskvo in pred leti uničili. Samomor sta storila tudi Joseph in Magda Goebbels. Maršal Goering, ki se je po vojni znašel na nuernberškem sodišču in bil obsojen na smrt z obešanjem, je nekaj ur pred eksekucijo storil samomor s ciankalijem. Samomor z ampulo s strupom, ki jo je nosil v votlem zobu, je storil konec maja 1045 tudi vodja gestapa Heinrich Himmler. Njegove ostanke so zakopali nekje v gozdu v bližini Luneburga.
Slovenci imamo nekaj pregovorov o smrti, pregovorov, ki so se vse do danes obranih med ljudstvom: Smrt kosi do kraja. Smrt nič ne vpraša, po svoje se obnaša. Smrt pobira, nič ne izbira. Nemški pesnik Heinrich Heine je zapisal: Pogosto rečem življenju: ne dajaj mi preveč, da mi ne bi potem preveč vzelo. Znana je anekdota iz Stalinovih časov. Nadežda Sergejevna Allilujevna, Stalinova druga soproga, se je sprla s svojim možem, ko ji je neki večer na sprejemu rekel: »Hej, ti, napij se!« Žena mu je odgovorila: »Jaz imam ime. Kaj to pomeni: hej, ti!« Besna je odšla s proslave petnajstletnice oktobrske revolucije. Zjutraj so jo našli mrtvo v postelji Ležala je na trebuhu, v roki je držala
v/Us ►.J , -a

samokres. Vrata so bila zaklenjena od Znotraj. Menda je pustila dve pismi, eno za Stalina, drugo za otroke. Žal ni znano, kaj so bile njene zadnje besede, želje. Pismi sta izginili. Tisti, ki so pismi prebrah, niso nikoli ničesar rekli
Nesrečno je končala tudi avstrijska pisateljica in Judinja Ingeborg Bachman. Preživela je holokavst, njen drugi mož je bil švicarski književnik Max Frisch. Umrla je v nepojasnjenih okoliščinah. Zgorela je v svojem stanovanju. Se danes ni pojasnjeno, ali je bil to samomor ali nesrečno naključje. Romunski pesnik Paul Celain, ki je po vojni odšel v Avstrijo, od tam pa v Pariz, je bil znan kot pesnik krika in tišine, literarni, hričiii sogovornik Kafke. Prvega maja 1970 je prekinil življenje s skokom v Seino. Tildi veliki dramatik Shakespeare je nekaj svojih gledaliških junakov poslal v smrt. Spomnimo se samo Ofehje, ki je znorela, padla je, se vrgla v potok in utonila. Da ne govorimo o Romeu in Juliji.
Zgodovina samomorilstva v krščanski Evropi je zgodovina uradnega ogorčenja in neuradne nesreče. V začetku cerkev ni imela nobenega posebnega odnosa do odvzemanja lastnega življenja. Prvi teologi so bili celo pripravljeni interpretirati Jezusovo smrt kot samomor. Sele v šestem stoletju je cerkev obsodila lastni odvzem življenja.
Najprej so prepovedali pogrebni obred za vse, ki so storili samomor. V enajstem stoletju je imenoval sveti Bruno samomorilce »satanove mučenike«, a dvesto let kasneje je sveti Tomaž Akvinski njihova dejanja označil za smrtni greh zoper Boga. Začelo se je brezobzirno preganjanje vseh, ki so si sam* izbrali trenutek lastne smrti.
z^to še danes pokopavajo samomorilce v kotih velikih mestnih pa tudi podeželskih pokopališč. Grobovi velikokrat niso zaznamovani, z leti jih prekrijejo trava, grmičevje, zato moramo paziti, kod hodimo, dane bi oskrunili njihovih poslednjih bivališč-In če nam v teh dneh ostane kakšna sveča odveč, jo kar prižgimo
za vse pozabljene, razsute grobove doma in po svetu Kajti v vsakAn grobu leži kakšen nesrečen človek, sopel' nik časa, varuh molka.
■ Branhf , ŠomeP
VESM29
oktobra 2002

rsi ■
/ J

iri-



liiš.
= *
^7. J

'SI

J
Pen--------------------
Kje Ib kdi^ eo ob rojstvu v na-Ub krujlli prvič začeli trositi slamo In gt^perje. nler-- ta-poli IžbTHkatL DrH pa. da seje ta vTsta družabno^ In tvselja prijela In rftžŠlrfla v ‘ kraje, celo mestnim blokavjiklm «la-□mranjet.- nt prtenneseno. Ponekod lo prijate ^Hn znand naredijo skriva), ponekod p« jih kar pričahulejo In se na n jihov prihod pripravijo. Tak veMl dan je v petek, 11. oktobra pozno zvečer v ŠaJo^^dh.
V soboški porodnjAnld se jo rodil ob I7JU Žan. okrog deaotl ■ zvečer pa M po dvnrlščn Šker-lokovlh In Kattajmdh |pp zetu) začeli frčati slama in perje. Med nnlproduktlvDejši d j« bil Milan Golubovič (desno].
«'J'
K c:


■l

I
i*

r

7:
•f.

/
J
Skrb za bograč so domači prepustili sosedovima Majdi in Alojzu Pertociju. Ta večer se je potrdilo, koliko so vredni dobri sosedje. Vsi so se prišli poveselil in nazdravit novemu sosedu, pa tudi jezili se niso, ko sta slama in perje frčala tudi po njihovih dvoriščih.
j

o'.J rj
u

.tj
r

1'J
,1,

■>


k'.
A



Otroški jok je v družino od nekdaj prinašal veselje. Z domačimi pa se je vedno tud.i poveselilo. Že nekaj desetletij potresejo v naši pokrajini v okolici hiše slamo ingosje perje. Novopečenega očeta vedno poimenujejo »gosaka. Zato tudi perje. Poleg perja se potrese slama, da se postelje novemu članu družine, pa še kakšen »cmer« ali »babo« se obesi na streho. Naj se ve! Konec koncev ga ni moža, ki ne bi bil ponosen nato, da je postal
oče.
v
hr

>■

Sebastijan Rous, etnolog



... in posedli za mizo, s katere je že dišalo po okusnem bograču, njegovi prijatelji iz društva motoristov Gronska strejla. Društvo ima sedež v Gornjih Pet-i! rovcih in morda ima prav njegov znak vsaj simbolično zaslugo za to, da je njihov član Štefan postal očka. Na znaku je namreč štorklja. Na našem posnetku od leve sedijo »gronskostrelovci« Suzana Graj, Aleksandra Balažič, Monika Grugl, Andrej Čimer, Irena Brunec, Marta Golubovič, Majda Lipič in Milan Golubovič, stojijo pa (tudi od leve) Goran Grugl, Dušan Kurovnja (predsednik Gronske strejlej, Samo Kolar, Jernej Pozderec, srečni očka Štefan Koltaj in Bojan ProsiČ.
T


-, i
s-:
CK
“I
Novopečeni dedek Slavko je birmanski boter Marku Horvatu, sinu Marjane in Milana Horvata iz Šulinec. Marjano boste srečali na pošti v Šalovcih, kjer je upravnica, Milana pa poznamo iz policijskih krogov in je ta čas na visokem položaju na Policijski upravi v Ljubljani. Iskreno sta se veselila novega življenja. Milana smo »ujeli« med poljubom z novopečenim očkom, Marjano pa med prvim plesom z novopečenim dedkom. Za dobro razpoloženje je s harmoniko skrbel Jože Slaviček iz Malih Šalovec.
?
Ponosnemu očetu Štefanu (drugi z desne] so takoj potem, ko so opravili najpomembnejši del posla s perjem in slamo, veselo nazdravili...
I

v soboto sta bila Žan in mamica Tanja (s sinčkom v naročju) deležna
si najbližji - (od desne) mama Mlada babica Marija je prinesla iz Rozika Koltaj. mož Stefan, /	. ' ;	-	_ .	,
prvega številčnejšega obiska. Prišli so vi Marija in očka Slavko Skerlak, tašča Skeriak in tast Vilmoš Koltaj. Mlada družina je
J----
Avstrije, kjer sta z možem zaposlena
že 23 let, oblačila za vnukovo pot iz
prababica Jolar^ saenM	. poroda zdržal ob Tanji in porodnišnice. Škerlakova sta si pred
bila skupaj ze v petek, sa, je Steft«‘so se ml tresle roke in Sesetimi leti zgradila novo domačijo Žanu pogumno	;^J,Xra vlded Ir doživeti, le
bil izčipan,	- A jg tehtal ob porodu 3,45 kg prej pa sta imela dom ob tistem v
tako razume, kaj je porod in kaj otrok.	iu toam!«	kazdorfu še v Dolencih.
sem
v Šolovclh, bi ito Slavkov rojslnl kraj.
in bil velik 51 cm. Ponosen sem na
oba in srečen, da ju imam!«
Malega Žana že čakata doma v njegovi sobici voziček in posteljica. Radovednim obiskovalkam je vse razkazala prababica Jolanka (prva z leve), ki bo Tanji in Žanu, ko bo mož in očka v službi (je carinik na mejnem prehodu
11

5^
na Hodošu), dedek in babica pa daleč
v
X'
i



■(

I
Avstriji, v oporo in pomoč. Energije za to ima dovolj, volje prav tako in želi si tudi.
I. Benko Jure, Z.
I
I
oktober 2002
Pen
soVESTNIK
S
enem
ah je >cool<, saj ga igrajo ljudje, kot so Madonna, Guy Ritchie, Lenox 1 Lewis, Sting. Rono, Julia Roberts, Timothv Dalton ter številni drugi znani j 1 in manj znani ljudje. Ta misel se mi je utrnila, ko sem pred kratkim na H od šahovskih turnirjev srečal staro znanko Cilko Dimeč - Žerdin. h
Občudoval sem njeno odločnost in pogum, kako se je pri svojih enainsedemdesetih letih, ko bi lahko bila marsikateremu med mladimi šahisti mati ali celo babica, spustila v neizprosen boj s tekmeci.
L*
fr*'


Prav zdaj je njena neprecenljiva zbirka šahovskih garnitur z vseh koncev sveta predstavljena na 35. šahovski ohmpiadi na Bledu. Boljše priložnosti za pogovor, ki sem ga opravil na njeni domačiji v Rodmošcih, rojstnem kraju znamenitega dr. Antona Trstenjaka, si ni mogoče zamisliti. Kmalu pa sem se tudi prepričal, da so zgodbe njenega življenja že pripovedi o nekem času in številnih dogodkih, ki jih zna začiniti s simpatičnimi anekdotami.
Kako se majhna deklica odloči za šah?
Bilo je leto 1941 Stara sem bila deset let in pol, ko se je začela druga svetovna vojna. Doživela sera jo na turniški osnovni šoli. Tja
program je vključeno tudi šahovsko tekmovanje. Jaz sem vsekakor najstarejša šahistka naše velike družine, ne pa tudi najboljša. Zase moram reči, da se še vedno zelo trudim, da bi katerega od bratov premagala. Pa mi prigovarjajo, da pri zmagah ne vem šteti, ker vedno mislim, da sem dobila kakšno partijo več, kot trdijo moji







nasprotniki. Lansko leto sem praznovala šestdeset let, odkar aktivno igram šah. Prijatelji iz šahovskega društva so mi L \ poklonili unikatno šahovsko garnituro.




.. I s?

Fb,
>:
.■' ••••V

•t

TO
JltJ
sJfc,
1^«
'^<n
'^J



Kaj vam pomeni šah?
Lahko rečem, da imam šah neizmerno rada; in to od svojega desetega leta starosti

'It
•M
.' f
l



v,, r ■ -■v/iJ
M)

■ Vj^^'-

« -,■■


Kosanje Benečanov in Idrkov. Seveda samo za šahovnico, ob kateri sedi Cilka Dimeč -Žerdin.
sem prišla iz Žižkov, kjer sem se rodila, in se nastanila pri stari mami v Črenšovcih. Bila sem najstarejša do takratnih petih otrok (kasneje se jih je rodilo še sedem), zato enega niso preveč pogrešali v pretesni, majhni slamnati hiši. To poletje sem prvič videla šah, ki ga je iz ujetništva prinesel ravnatelj Osnovne šole Bistrica Križman. Šah je bil narejen iz debelejšega kartona z luknjicami za postavljanje figur. In potem naju je z maminim bratom Tjašem stric naučil igrati kraljevsko igro. Igrali smo ga predvsem ob sobotah popoldne in nedeljah, ko ni bilo dela na polju.
Verjetno so bile drugačne tudi figurice?
S Tjašem, ki je bil šest let starejši od mene, sva ob petrolejki v zimskih večerih igrala šah. medtem ko je stara mama vrtela svoj kolovrat in so v štedilniku prijetno prasketala polena. Kmalu sem šah naučila igrati svoje brate in sestre ter tudi mamo. Figure smo risali na papir in jih izrezovali ter ležeče polagali na polja. Barvali smo jih z vodenimi barvicami. Moj brat Jožko pravi, da so figurice izdelovah celo iz testa. Te so bile trdnejše in je bilo z njimi lažje igrati. Kaj bi dala, če bi katera od teh garnitur danes krasila mojo vitrino!
Kaj pa pozneje? Je igranje šaha utonilo v pozabo?
Ne. S šahovsko igro sem. nadaljevala leta 1946, ko sera prišla v lendavski internat. Tam smo zelo veliko šahirali. Iz tega obdobja je še danes dober šahist Ferenc Hajoš, sodnik m nekdanji veleposlanik na Madžarskem, nadalje dr. Jože Bedernjak, Drago Vaupotič in drugi. Ogromno smo šahirah tudi na mariborskem učiteljišču v letih 1948-1952. Iz tega časa je tudi moj šahovski partner Mladen Tancer, izreden ljubitelj šahovske igre in odhčen mentor mladih vse do današnjih dm. Ko sem bila leta 1952 z dekretom nastavljena za učiteljico na Osnovno šolo Sto-govce na Apaškem polju, sem med prostovoljnimi dejavnostmi najprej ustanovila šahovski krožek. Iz tega obdobja je bil zelo dober šahist moj učenec Herbert Šefer, kasnejši direktor Radenske in sedanji radenski župan. V Gornjo Radgono sem prišla po študiju defektologije v Ljubljani leta 1956. Že leto kasneje sem se vključila v šahovsko društvo, kjer že dvajset let opravljam tajniške posle. V sekcijo ženskega šaha, ki sem jo vodila, sem vključila odlične šahistke, ki so pozneje postale celo državne prvakinje.
naprej. Nekoč sem bila kar dobra šahistka,
brez žvečilnega ^mija v ustih. Njegovo igro
saj sem igrala tudi na občinskih prvenstvih, lahko spremljaš po tem. kako hitro žveči, nikoli pa se nisem preizkusila na državnih Včasih komaj opazno, potem vedno hitreje,
tekmovanjih. Enostavno ni bilo prave priložnosti pa tudi nihče me v tistih letih ni
»s šahom si ohranjam psihično kondicijo*
In danes?
Danes sem v radgonskem šahovskem društvu edina ženska. Dobivamo se vsak ponedeljek. Šah gojimo tudi med našimi brati in sestrami. Že več kot 28 let se vsako leto dobimo na Žerdinovih srečanjih. V
Ali ]e vaša šahovska zbirka največja na svetu?
Mednarodni sodniki, ki so videli mojo
in če je situacija napeta, po premikanju šahovsko zbirko, so mi zagotovili, da je to
ustnic lahko presodiš, v kakšni fazi igre je
vključil. Danes pa igram šah, ki ga še vedno	„ zgodovini radgonskega šaha?
ljubim, predvsem zato, da si urim spomin in
ohranjam psihično kondicijo.
Katera partija se vam je najbolj vtisnila v spomin?
Podatki o zgodovini radgonskega šaha so zabeleženi v mojih zapiskih. Pišem in zbiram podatke, tudi fotografski material. Tako imam v računalnik vnesenih že precej
V sedemdesetih letih sem redno igrala z podatkov, nekaj pa sem napisala tudi za moškimi na občinskem prvenstvu. Takrat knjigo Dušana Njegovana, ki bo izšla
sem bila zares dobra šahistka. Spomnim se,
novembra letos. Začetki organiziranega
Strastna zbirateljica šahovskih garnitur Cilka Dimeč - Zerdin .
da sem tedaj uspela premagati pet policis- delovanja radgonskega šahovskega društva
tov. Po tem dogodku me je žena Jožeta Drčarja - Marija opozorila, da kujejo proti meni »zaroto«. Kljub temu sem bila uspeha zelo vesela, ker so bili tedanji miličniki, vojaki in cariniki zares dobri šahisti.
segajo v leto 1948.
Kaj bi skušali vcepiti mladim?
V Gornji Radgoni imamo precej šahovskega naraščaja. Šah je miselna igra, ki
največja zbirka na območju nekdanje Jugoslavije. Ni pa preverjeno, ali je to tudi največja šahovska zbirka na svetu.
Katera šahovska garnitura vam je najbolj pri srcu?
Tega ne morem reči, ker jih imam vse zelo rada in vsaka zase mi veliko pomeni.
Katera med njimi pa je najdrazja?
Če bi ocenjevala po finančni vrednosti, mislim, da je najdražja garnitura državnega šaha iz Hrvaške, težka kar osem kilogramov. Figure predstavljajo hrvaške zgodovinske osebnosti in spomenike.
Kdo je dal pobudo za razstavo vaših šahov na olimpiadi na Bledu?
Pobudo sem dala pravzaprav sama. Prav tako so mi posamezniki svetovali, da bi taka razstava privabila ljudi. Med njimi je bil tudi Mladen Tancer iz Maribora, predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, ki si je osebno ogledal mojo zbirko, pa je
Prleška gibanica ga je pogubila
razvija neštete intelektualne sposobnosti odločil, da bodo garniture razstavljene na otrok. Je igra, ki pomirja, saj je v današnjem	šahovski olimpiadi na Bledu.
svetu vse preveč agresije. Fantje in možje naj
Poleg moje zbirke bo razstavljena le še
rajši sedijo ob šahovski deski kot ob kozarcu	ena garnitura Milana Vidmarja. Šahovske
Se spomnite kakega zanimivega pripetljaja vina v gostilni v zvezi s šahom?	_______________
Spomnim se tekmovanja za pokal Pomurskega sejma na sejmišču v Gornji Radgoni. Sodelovalo je 16 ekip iz severovzhodne Slovenije. Najresnejši kandidat za prvo mesto je bila ekipa Maribora. Svojo zmago bi morala potrditi v zadnjem kolu v srečanju z radgonsko ekipo, v kateri sem igrala tudi jaz. Moj moški nasprotnik iz Maribora me je kot žensko in šahistko zelo podcenjeval. Naročil si je vehk kos prleške gibanice, ki jo je med igro ležerno jedel in delal samozavestne poteze.
Še danes mislim, da je bila prav gibanica vzrok, da je partijo izgubil in s tem Maribor prvo mesto,
Verjetno ne manjka tudi kakih drugih anekdot?
V nekdanji Jugoslaviji smo igrali tudi v Gornji Radgoni turnirje ob dnevu JLA. V vojašnici smo nastopili z mešano ekipo, ki BO JO sestavljali člani, članice in pionirji. Še vedno imam pred očmi prizor, ko se je vodnik karavle na vso moč jezil, ker je bil njegov nasprotnik komaj šestletni kodrolasi ciciban Andrej. Bil je tako majhen, da je komaj videl na veliko mizo. »Pa šta ču sa tim detetom?- je na glas godrnjal. Seveda se mu ni sanjalo, kako odličen šahist je mali Andrej. Vodnik je med prvimi izgubil in nato tiho
Začetki zbirke segajo v leto 1958
Kdaj ste se odločili za zbiranje šahovskih garnitur?
Prvi šah v teh zbirki sem si kupila sama. Bilo je leto 1958, ko je postal Robert Fischer v Portorožu velemojster. Bil je to majhen potovalni šah. Sicer pa štejem za začetek nastajanja moje velike šahovske zbirke leto 1960. Povezan je z učiteljico Marijo Kokolj z radgonske posebne osnovne šole. Tudi ona je bila šahistka. Prvi šah mi je prinesla s potovanja v Egiptu. Figure so bile iz slonove kosti. Potem mi je šahe prmašala za rojstne dneve, obraznih jubilejih in obiskih v Gornji Radgoni. Ko so moji bratje in prijatelji videli, kako nastaja vedno večja zbirka, so se še sami vključili in mi s potovanj prinašali izjemno lepe šahovske garniture. Tako je nastala zbirka petinsedemdesetih šahovskih garnitur iz mnogih držav z vseh celin, ki se še vedno dopolnjuje.
Nekatere med njimi so gotovo unikatne in izredno dragocene?
Vsekakor. Med njimi so namreč figure iz omksa, indijskega lesa, sandalovine, ebenovine, marmorja, biserovine, slonove kosti,
gledal na šahovnico, kjer je bil njegov kralj porcelana, gline, milnega kamna, kovine,
v matu.
Veselili smo se otrokove zmage, ki je
vijakov, hrastovega lesa, litine in plastike. Izjemno ročno delo so šahi iz Kameruna,
postal kasneje odličen šahist. Moj prijatelj Bolivije, Južne Afrike. Indije in Benetk ter in dober šahist Franjo pa nikoli ne igra šaha liti šah iz Nemčije.
garniture bodo varovane v posebnih vitrinah.
Boste odpotovali na šahovsko olimpiado?
Zbirko bom peljala na Bled skupaj s hčerko in verjetno z bratom in Še kdo se nam bo pridružil.
Tam bomo šahovske garniture sami postavili z napisi. Verjetno bom na Bledu ves čas olimpiade, ker imam tam prijateljico Marijo Kokolj, ki mi je prva podarila šahovsko garnituro za mojo zbirko.
Zametki slovenskega šahovskega muzeja
Verjetno ne manjka dobrih obljub in želja?
Prijatelj Lojz Kričej mi je obljubil unikatni šah, izrezljan iz velenjskega premoga. Na pobudo šahovskega mojstra Ljubiše Krstiča je mojo celotno šahovsko zbirko poslikal akademski slikar Vojko Pogačar. V spominsko knjigo je zapisal, da bo ta izjemna šahovska zbirka začetek slovenskega šahovskega muzeja na internetu. Izpolnila se je moja velika želja, da lahko vsaj nekaj unikatnih šahovskih garnitur predstavim na šahovski olimpiadi na Bledu
Kdo ve, ali bom še kdaj imela priložnost pokazati velemojstrom sveta, da lahko nekdo iz čisto majhne slovenske vasice Rodmošci, kjer je bil rojen vdlikan slovenskega naroda dr. Anton Trstenjak, na svoj način nadvse ljubi drobne figurice kraljevske igre.
Milan Jerše
VESniKsi
Pen
oktober 2002

I
I
Prvič je bilo še presenečenje. Drugič so bili pred težko nalogo, saj so morali preseči
prvotni učinek
nepričakovanega;
, a
jim je to zelo uspelo, sedaj - tretjič - pa so se organizatorji HKflm tradicionalne prireditve Noč čarovnic TJb krepko ustoličili na turističnem zemljevidu Slovenije.
Grmada
S

igi


ni

'A
/•

vt





r-^


B


d?
B 0'

■1j




It ; 1
L * '
• c.

4'
s tem nočem reči, da je postala organizacija takšnega mega dogodka
na
Goričkem rutina, saj so organizatorji spet poskrbeli za nekaj novosti in tako vsako leto dodajajo pomembne ščepce v celoten kotel. Le kaj se bodo domislili naslednje leto? Tokrat je bila bistvena novost ta, ki je poskušala rešiti največji problem prireditve pri Gradu, to je promet in parkiranje pločevine. In tej novosti se je reklo avtobusi. Sedaj se z avtomobili ni smelo več čisto gor do prizorišča, ampak so k njemu vozili posebni avtobusi, ki so vozili vsakih deset minut. Enako tudi nazaj. Vožnja za enega je stala sto tolarjev, avtobusi pa so bUi polni kot konzerve sardin. A kljub temu je večina menila, da je bila to dobra ideja, saj so se tako ljudje bolj nemoteno sprehajali do prizorišča in
nazaj do svojih avtomobilov, ki so jih pustili že v Radovcih in Vidoncih zasilno urejenih parkiriščih.
Tisti, ki doslej še nikoli ni obiskal Noči čarovnic, si ne more predstavljati, kakšna gneča je na cesti in ob njej in koliko ljudi se tare pri skrivnostnem gradu. Po policijskih podatkih naj bi obiskalo lansko prireditev okrog deset tisoč ljudi, letos pa naj bi jih bilo še več. Do sem pridejo ljudje iz Maribora, Ljubljane, Ormoža, Velenja. Slovenj Gradca, avstrijskega Gradca in še bi lahko naštevali. Ko sem
se popoldne peljal iz Murske Sobote, je že Černelavcih nastala takšna kolona, da sem ;
; V
se
počutil, kot da se peljem na morje v julijski gneči na slovenski avtocesti.
Pred mano kolona, za mano kolona, in vsi smo se lepo v strnjeni vrsti peljali skozi Lemerje, Zenkovce in Bodonce proti Radovcem. Tokrat je bila v znamenju čarovnic že ulica, ki vodi h gradu, na prizorišču pa je bilo deset stojnic oz. »štandov«, kjer so razna društva gostila obiskovalce z domačimi jedmi (razne pogače, repnjače, gibanice, zavitki, posolanke, bograč, kostanj, zaseka, domač kru|i z Ocvirkovimi namazi) in pijačo. Sam moram posebej pohvaliti »štand«, kjer so prodajali tudi kasete z ljudsko glasbo pevk od Grada, saj so naju s kolegico Natašo brezplačno »počastili s krujon z zasiko.« Tudi drugi obiskovalci so bili lačni in žejni, videl sem, kako hitro je zmanjkovalo vina, soka, slatine in drugih dobrot.
A zdaj še k drugim novostim: vrtiljak, ki ga je pridni možakar izdeloval kar cel teden, energetska piramida na grajskem platoju, kjer naj bi se stikali kozmična in zemeljska energija, novi spominki m še kaj. Drugo pa: otroška delavnica, kjer so otroci risali, barvali in izrezovali buče, čarovniški gozd, labirint, ribnik in vodnjak s svojo najzlobnejšo čarovnico ter nešteto bakel, buč, lučk in čarovniških prijateljev. Za »popestritev« še zgodovina mučilnih naprav v slikah in ansambel Atlanta. Vmes pa čarovnice, čarovnice, čarovnice..
Te so se začele zbirati najprej skupaj s čarodeji.
duhci in zmaji, nato pa je program po vrsti potekal veselo družbo in
takole: čarovniški prihod
v
predstavitev čarovnic, kuhanje čarovniškega napoja in pokušanje, lov na čarovnico in sojenje, obsodba
in sežig čarovnice na grmadi, izbor naj čarovnice in prihod glavnega čarodeia ter podelitev čarovniških



I
I '
r
k:«

ry

na
medice in
Tomo Koles
»špricerju«
L i
I nagrad. Za naj čarovnico I je bila v konkurenci s I prek tridesetimi kole-I gicami razglašena Ka-I rolina Pilaj iz Vidonec, torej ravno tista, ki so ji sodili in jo sežgali na gr madi. Takšni smo torej mi, svoje naj izbranke »za nagrado« kar scv-remo!
Kaj je tisto, kar tako privablja množice na to prireditev?
Eden od prekmurskih županov (ki ga zaradi volilne tekme ne smem omeniti, čeprav ne bo imel ravno veliko protikandidatov - je namreč edini) mi je ob kozarcu
dejal. »Ljudje pogrešajo več takšnih dogodkov, kjer se lahko sproščeno družijo v današnjem svetu, polnem materialistične norosti,« Je treba k temu še kaj dodati?
Mogoče samo to, da občina Grad in društva iz vseh tamkajšnjih vasi verjetno edini v Sloveniji ponujajo turizem s ciljno ponudbo; mračni srednji vek, ki je nedvomno mno go bolj priljubljen v 21. stoletju kot v svojem obdobju.
NatašaJuhnov
P©n
32 VESTNIK
oktober 2002
S
I Potica
L . . L L
o
s

>N
Odgovor na tisti dan (bilo je v torek, na Trejzino senje] temeljno življenjsko dilemo pisca teh vrstic in honorarnega člana Penove trojke je zapisan v naslovu. Tako sta namreč Irma in Jože rekla, ko sem ju vprašal, zakaj moram tokrat prav jaz zapisovati akcijske dogodke.

■ PoTO au
50 SIT

■- -
■M .
Vb
1
• sIS

itbfm
n |CC*S -------

;J'
V

IPOTICD'


Spodobi se, da imajo orehi z dodanim afrodiziakom posebno ceno. Tako je bil sestavljen tudi cenik - navadni orehi (oziroma orehova potica) so bili kar iD-krat cenejši od »ojačanih«. Pozneje se je izkazalo, da smo Pomurci (podobno kot pravi Slovenci) predvsem varčni. Tako so stranke večinoma raje posegale po tistih izdelkih, ki niso zagotavljaU »trdnosti«.
Zanimivo, da se je vprašanje nato med akcijo samo od sebe zastavilo še kar nekajkrat, saj je bil temeljni cilj Pentrojke, prodati čim več orehov v različnih pojavnih oblikah. In orehi so menda tudi za tiste, »ka so že dugo nej
Če tudi vi niste, si preberite, kaj se nam je (predvsem pa Irmi] dogajalo.



N



;l
iC '
"a


Prva Irmina žrtev je bil znani otovski sadjar VLADO SMODIŠ, >Gebi rajši mejkoga!« je rekel in segel po orehu za 50 sit. Na vprašanje, kaj je še učinkovitejše od orehov, je hudomušno odgovoril, da kakšna druga (ne domača) ženska. Sicer pa imajo Smodiš e vi doma kar 45 orehov (dreves). Ne zaman, saj Vladova žena velikokrat peče orehove potice (predvsem za vrstnike, ki so v primerjavi z njim »že v letih«).
,1^
5

Medtem ko se je Vlado Smodiš že krepčal, žejen od napornega nakupa, se je že dal prepričati Polančan KAREL ZELKO, Čeprav je sejemski proračun že zapravil za tri metle, je vseeno kupil tudi del naše ponudbe. »Če bi domači oreh letos obrodil - pa ni - mi danes ne bi bilo treba zapravljati denarja!« je modroval.
';i
*: *1
(O
o
N




Orehe m potice smo iicno zavih. Tisti s srebrnim trakcem so bili »navadni«, oni z rdečim pa »močni«. Zakonca IRENA in JOŽE ARZENAK (M. Sobota) sta se pametno odločila. Ona je namreč kupila navadne, on pa tiste, ki zagotavljajo trdnost. Zakaj, zakaj?
Bojan Peček (Zato, ka je že dugo nej!)
JOŽE TOPOLOVEC je prišel na Trejzino senje kar iz Domžal. Pa ne kot kupec, ampak prodajalec. Otroke je zalagal s sladkarijami, pri trojki pa je kupil, kot je sam rekel, »prekmursko viagro«.

ce

Moški vsaj večinoma neradi nakupujemo, a to ne velja za srtem. pDmfbej, če si zadevo oplemenitiš z izrazi ljubezni do prodajalke. Najprej jo je cmoknil Jani Žilavec (ki bo veliko bolj zaposlen na naslednjem velikem soboškem sejmu -Miklavževem), nato pa še Tešanovčan Josip Vogrinec,

ll
Jure Zauneker kM je biu na vrsti!)
Fz
L i'


r
ri


k
Kot rečeno, smo se tudi tokrat »švercali«. In sicer sta bila prijazna gostitelja Penove akcije gostinca, ki ju dobro poznate tisti, ki zahajate na Goričko -natančneje v Ivanovce, kjer je med najbolje obiskanimi lokali RATNIKOV, Na koncu sta JASNA in BORIS prijazno odkupila vse, česar nam ni uspeli iztržiti. Zanimivo, konec koncev sta nedavno dobila naraščaj. Po obilnem orehovskem nakupu
sodeč, to ni bil zadnji...
t»-
Penova trojka velikokrat prodaja brez dovoljenja. Tega se zavedamo, globoko obžalujemo in se kesamo. Čeprav vemo, da tudi to ne bi bilo dovolj, če bi bili inšpektorji bolj strogi. A k sreči niso - tako je bil med kupci tudi inšpektor (ne sicer tržni) VENČESLAV SMODIŠ. V družbi soproge MARIJE pa IVANKE JEREBIC in hčerke NINE. Pošteno (kot vse druge Penove strankel ie ulačal orehe in potice, za nameček pa še liter in slatino. Hvala!
JOŽE NOVAK je po poklicu predan vodi, A se je izkazalo, da mu tudi trša agregatna stanja niso tuja. Tako je posegel po blagu z rdečim trakcem. V upanju, da je zadel »najbolj trde«.
VESTNIK 33
oktober 2002
I
Smiljana in Marko na absolventskem izletu

F

%



Korošca v Prekmurju
____________________Marko______________________ j
Čeprav je preživel večji del otroštva v Fokovcih na j Goričkem, so njegov rojstni kraj Čemeče pri Dravo- 1 gradu. V Prekmurje so se namreč preselili leta 1963 j zaradi očeta, ki je dobil v deželi ob Muri po končanem I študiju službo veterinarja. Ob prihodu v Prekmurje se I najbolj spomni tega, da najprej ni razumel prek- I murskega narečja, o prvih letih življenja v Fokovcih pa, | da so se zelo pogosto vračali na Koroško. V Černečah so f živeli pod pobočjem hriba, pod katerim je tekel potok, v L katerem so bile postrvi. Marko je velikokrat posedal ob 1 potoku in jih opazoval Ko so čez nekaj časa spet prišli v 1 Čemeče, je ugotovil, da so čistili strugo in videl mrtve ribe, ki so plavale v vodi, To ga je tako prizadelo, da ni šel |
nikoli več gledat tistega potoka.
Leta 1963, ko so prišli v Fokovce, avtomobilov še ni bilo na pretek. Tudi televizija je bila redkost, čeprav so jo
Nabergojev! imeli Takrat se je večina druženja dogajala branih cest, zato sta si krajšala čas z jahanjem konja po
ob televiziji, kamor so zvečer prišli njihovi prijatelji, znanci in drugi vaščani, da bi si ogledali takratno čudo ■tehnike, se zraven pogovarjali ali igrali karte. Tudi telefonov ni bilo. »Ljudje so peš ali s kolesi prihajali po očeta, ko je bilo treba zdraviti živali. Problem so bile mrzle zime z veliko snega. Oče je pozimi ogromno prepešačil Mama je bila v začetku zaposlena v zadrugi,
vendar je službo pustila, saj se je očetu nabralo veliko
dela, šoferskega izpita pa ni imel. Mama je postala bi jih imeli. Vse svoje želje sem zato uresničevala v očetova šoferka in tudi jaz sem veliko hodil z njima po Beltincih. Morali so mi kupiti celo psa. V Slovenj Gradcu
»terenu«, z ljudmi navezal stike in prijateljstva,« se spominja Marko, ki je že v mladosti spoznava] kako potrebna je skrb za živali. Pri tem danes dodaja: »Če zdaj primerjam današnjo veterino, sodobne inštrumente in zdravila ter sodobna prevozna sredstva, si skorajda ne morem predstavljati, kako je očetu uspevalo, da je uspešno obvladoval kar 33 vasi, ki jih je imel v rajonu.« Marko je šel po očetovih stopinjah. Po končani srednji medicinski šoli se je odločil za študij veterine. »Prvo leto
je bilo najtežje, saj sem prišel iz malega Prekmurja v g veliko Ljubljano, vendar ni trajalo dolgo, da sem se znašel.	’
Leta na fakulteti pomenijo tudi začetke druženja s Smiljano, čeprav je naključje hotelo, da sta se spoznala v ■ Prekmurju. V tistih časih je njena družina prišl^ na J kopanje v Moravske Toplice in takrat je Smiljanin oče J" obiskal Markovega očeta, saj sta bila na ravenski gimnaziji sošolca Nekaj časa je sicer še minilo, preden sta navezala stike, prelomen pa je bil dan žena, ki so ga
praznovali kot študentje v Ljubljani.
«
Smiljana
u
Moj oče se je vedno šalil, da je eno vzel iz Prekmurja
in da zato mora eno vrniti. Toda največ smeha na ta
uresničile,
«
račun je bilo, ko se je izkazalo, da se bodo njegove besede _____________ se spominja Smiljana. Rojeno Slovenj gradčanko s Prekmurjem ne povezuje samo sedanje življenje v naši pokrajini. Njena mama je namreč iz Beltinec. Ko se je rodila, Smiljanina mama, ki je delala v laboratoriju, ni dobila nobene varuške. »Tudi vrtca m bilo, tako da so bili starši prisiljeni, da so me poslali v Beltince,
kjer sem preživela nekaj let pri stari mami, starsi pa so me obiskovali vsak teden,« se spominja Smiljana »Pravzaprav je bilo tako, da sem jaz zapuščala Prekmurje, ko je Marko šele prihajal. Moj prvi jezik je bil prekmurščina. Danes jo govorim z ljudmi, s katerimi lahko navežem
pristni stik. Z drugimi se pogovarjam v pogovorni slovenščini ali koroščini, čeprav tudi ta m tipicn^ ker je pomešana s prekmurščino.« Po odhodu v Slovenj Gradec	------------------
je Smiljana z mlajšim bratom vsako leto prihajala k Nabergojevi so meh doma tudi konjit. Na njem je Rok, babici v Beltince na počitnice. Takrat še ni bilo aslal-
------P©n----------
Smiljana in Marko Nabergoj
Na prste dveh rok bi lahko prešteli tiste ljudi, ki v Prekmurju še niso slišali za Smiljano in Marka Nabergoja ali pa vsaj za njuno zasebno veterinarsko ambulanto v Moravskih Toplicah. Oba pogosto slišijo tudi na valovih Murskega vala, ko svetujeta lastnikom živali. Le malokdo pa ve, da je njuno življenje teklo med dvema pokrajinama, med Koroško in Prekmurjem, med Černečami in Fokovci ter med Slovenj Gradcem in Beltinici.

s
'=1

Smiljane tokrat ni na družinski fotografiji. Nekdo je pač moral pritisniti sprožilec na fotoaparatu.
prašnih ulicah. Pasli so krave in pekli koruzo. Na kmetiji je bilo tudi veliko živali, s katerimi je Smiljana preživljala prosti čas.
»Slovenj Gradec je bil večje mesto od Beltinec in moji someščani si niso predstavljali, da bi lahko bila veterinarka, saj niso vedeli, da sem večino časa v Beltincih preživela tako, da sem se ukvarjala in igrala z živalmi. Doma v Slovenj Gradcu namreč nismo imeli možnosti,
pa sem živela popolnoma drugo življenje,« je dejala Smiljana,
Na šoli je veliko delala na kulturnem področju. Recitirala in povezovala je prireditve ter sodelovala v gledaliških predstavah. Pela je pri pevskih zborih in bila uspešna pri risanju. Neltoliko še pogreša tiste čase, ki jih je preživljala s pevskim zborom in oktetom. Zdaj za


I
J

najmlajši Član družine.
?
' Poroka je bila hii leta 1987.


kulturne aktivnosti ni časa, zato pa upa, da bodo otroci dosegli cilje, ki si jih je želela tudi ona.
Kakor za Marka, je bilo tudi zanjo prvo leto fakultete zaradi spremembe okolja in prihoda v veliko Ljubljano težko. »V drugem letniku pa sem se zbrala in na veterinarski fakulteti zaživela življenje, ki sem ga imela že v gimnaziji. Ukvarjala sem se s petjem, z glasbo in prav petje ob dnevu žena me je pripeljalo k Marku,« se spominja Smiljana. Fakulteta je dala veliko teorije, toda službo v Pomurju je dobila v klavnici. Morebiti tudi zaradi tega, ker so moški kolegi dvomili, da bi bila ženska sposobna za delo z živimi živali. -Delo v klavnici je bila zame nočna mora in zato sem se odločila, da bova z Markom odprla zasebno ambulanto. Da bova lahko v njej sprejela in pregledala vsako žival kot živo bitje, ki je vredno spoštovanja,«-je končala Smiljana,
______________Marko in Smiljana
Marko in Smiljana sta se že zgodaj odločila, da bosta imela zasebno veterinarsko ambulanto, Marko je začel leta 1984 delati na veterinarski postaji v Murski Soboti, vendar sta že leta 1989 zaprosila za dovoljenje za gradnjo zasebne ambulante. Takrat slovenskega zakonodaja tega že m dovoljevala, zato je v tistem Času njuna prošnja zvenela nekoliko čudno. Imela sta drugačne, boljše, poglede na delo v veterini, kot jima je omogočalo okolje. Leta 1995 je končno izšel novi zakon in leto zatem, 3, junija, so Nabergojevi kot drugi v Sloveniji odprli zasebno veterinarsko ambulanto. Danes je pri njiju zaposlenih 12 ljudi. Razmere v kmetijstvu in živinoreji niso najbolj rožnate, toda s tem se zakonca Nabergoj ne obremenjujeta. »Pomembna je skrb za živali in njihovo zdravje,« sta zatrdila oba.
Tbdi doma imajo živali. Trenutno so tam poleg njihove psičke Še dvanajst muc, trije kužki, pet srnic, od katerih ima vsako svojo zgodbo, dve postovki, tri štorklje, dva ježka, trije skakači, želva, osem papig in tri ribice. Nekateri čakajo na nove lastnike. Staršema pri delu z živalmi pogosto priskočijo na pomoč tudi otroci, čeprav jih navdušujejo še druge stvari. »Trinajstletna Zala rada poje in riše, zato bo morebiti svoje učenje nadaljevala na likovni akademiji. Desetletna Mirna rada piše pesmi, obenem pa se ukvarja s športom. Pravi, da bo tudi ona študirala veterino. Domen je star osem let. Sam zatrjuje, da bi rad igral nogomet, če pa bo čas, bo tudi veterinar. Najmlajši je petletni Rok, ki včasih drži v pesti celo družino,« sta razložila Smilja in Marko.
_________________Odkriti ljudje__________________
Medtem ko bodo kmetovalci pozimi počivali, Naber-gojeve čaka veliko dela. Bolezni pri nekaterih živalih so namreč pozimi pogostejše, sploh če gre za bolezni dihal. Toda Nabergojevi se ne zmenijo za praznike in nedelje. Na pomoč priskočijo ob vsaki uri. »Moti naju samo, da je
I življenje začelo teči v takšnem tempu, da pogosto
b nimamo več časa, da bi se pogovorili z ljudi še o čem n drugem kot samo o bolezni njihove živali.« Ljudje morajo B namreč spremeniti svoj odnos do živali. V teh šestih letih, ■ odkar deluje njihova veterinarska ambulantna, so k
temu, da se je obrnilo
,	na bolje, veliko prispevali.
Morebiti tudi zaradi tega, ker so Korošci, kakor sta
Smiljana in Marko, zelo odkriti ljudje. Tisto, kar rečejo.
tudi naredijo
. »In v tem se ne razlikujejo veliko od Prekmurcev,« sta na koncu pogovora povedala Smiljana in Marko.
' — Dejan Fujs
1
oktober 2002
. 34VECTNIK
Vladimir Kožul, steber obrambe prvoligaša iz Fazanerije
Nogometno obarvana pokrajina, katere »perjanica« je murskosoboška Mura, v zadnjem obdobju ni imela sreče s »tujci«, nogometaši, ki so prišli služit v (nogometno) prebujajočo se Slovenijo. Vladimir Kožul je vsekakor eden tistih, ki je upravičil zaupanje in v kratkem času postal ne le steber Murine obrambe, ampak tudi ljubljenec Murinih zvestih navijačev ...
- Kje si sploh začel »pikati* žogo?
Kožul: V Radničkem iz Sombora, precej pozno, s petnajstimi leti... Potem se mi je izpolnila želja in nekaj časa sem bil v Vojvodini, ki je ponos pokrajine. Po vojski sera leto dni pavziral, se zatem vrnil v matični klub, nato

nadaljeval v novosadskem Kabelu in tri leta v beograj- | skera Radničkem, Od tam me je pot pripeljala v Muro,
- Murska Sobota?
Kožul: Drugo leto sem tu. Sobota je nogometno mesto, a manjka tisti mali, odločilen korak, da se vrne klub v položaj, ki mu je nekdaj pripadal v slovenskem prostoru, kakih deset let pred tem „ Ko sera prihajal, sera o Muri slišal lepe besede, saj je šlo za klub, ki nekako sledi Mariboru in Olimpiji. No, realnost je bila nekoliko drugačna. Prepričal sem se, da je tu kriza, morda najgl(^lja j
«
6^


S harmoniko se še bolje
I
znajdem kot z žogo!
A

v zadnjem desetletju. Gospodarsko zaledje je osnovni
Jukanom, Čauševičem... Zdaj se družim največ z Viktorjem,
problem. Po drugi plati pa ljudje obožujejo nogomet pa tudi BurcuJom, Diegom... Ampak, naj ne zveni, daje to nekakšno
objekt je prekrasen Torej, možnosti obstajajo, manjka pa tisti, kot sem že omenil, majhen korak.
- Nogomet ti je profesionalna preokupacija; kaj bi pa delal, če ne bi bil nogometaš?
Kožul: »Sviral« bi! Muzika je moja ljubezen. S harmoniko sem bil precej uspešen (Jezno je pogledal soigralca Trenevskega, češ, kaj se smeješ, če ne veš!)
»združenje tujcev«! Dobri prijatelji so tudi Botke (Botonjič) in domači igralci. Ne moreš pa biti z vsemi petnajstimi in povsem normalno je, da sem več časa s temi, ki jih po treningih bolj pogosto videvam in stanujejo bliže meni Največ pa se le druživa z Viktorjem,
- Ti imaš sina, Viktor pa hčerko?
Kožul; Nekaj že kombinirava, saj ima Viktor kar dve
Priskočili smo »na pomoč« Trenevskemu in vprašali hčerkici! Moj Andrej je že kar aktiven glede na to, da je star
Kožula, ali v njegovem repertoarju prevladuje defenzivna glasba, in končno se je od srca nasmejal.
Kožul: Šalo na stran, kot glasbenik sem bil v mladih letih zelo obetaven in, preden sem začel igrati nogomet, to tudi zelo uspešno izvajal...
- Tako dobro, da bi se lahko z glasbo tudi preživljal?
Kožul: Zagotovo! Imeli smo band in po glasbi so me poznali bolj kot po nogometu.
- Beograd je bil živo mesto!?
komaj šest mesecev. Na tej poti sožitja pa je resna ovira. Moj mali je »zvezdaš«, Viktorjevi hčerkici pa, po družinskem »pedigreju«, »partizanovki« in res ne vem, kako bi to delovalo. Nekoga bi morali »prebarvati«, a to je pregloboko v srcu in duši in preprosto ne gre ...
- Pa še oba očeta sta na »naslovu«, kjer denar zamuja.,.?
Kožul: Že od nekdaj se govori, v svetu romantike, da se od ljubezni lahko živi. Toda, ko otroci odrastejo, bova midva že v pokoju, »penzije« pa, kot sem obveščen, ne zamujajo
1
tt
*
ir
T7
ladlmir Kožul, 'artizanoveco
^Sj^itOr Trenevsld
MJiM^nbfhjša prijatidn
■	. AN)

Kožul: Dokler sva bila sama z ženo Jasno, ki je sicer iz Bosne, sva rada posedela. Imela sva nekaj stalnih mest, kjer smo se srečevali s prijatelji. V Beogradu ti nikoli ni bil dolgčas, no vojna vihra je marsikaj spremenila; tudi tam. Ljudje so životarili, težko si je bilo kar koli privoščiti. Sicer pa sva tam živela zadnjih deset let. Žena je študirala ra imela majhno okrepčevalnico ... No, zdaj se je najin svet spremenil toliko, da je središče dogajanja Šestmesečni sin Andrej.
- Je mali krepak?
Kožul: Kako ne bi bil! Stalno bi sesal. Ponoči se prebuja, saj je vselej lačen. Pravi bučko!
- Če je po očetu, kar zadeva apetit, kaj najraje »žvečiš«?
Kožul: Doma testenine, torteline s sirom. Če grem ven, rad pojem porcijo rib. Moja priljubljena ribja jed je »smud-orly"...
- Kdo so pri Muri tvoji najboljši prijatelji?
Kožul: Z vsemi se družim. V zadnjih dveh sezonah pa so mnogi že odšli. Prej smo bili veliko skupaj z Reljičem,

rr fs-

S' ®
(

j

I
s
v adimir z ženo Jasno in sinčkom mdrejem
1
tako veliko kot Murina plača.
- Prihajaš iz vinorodnega okoliša?
Kožul: Doma imamo vinograd in tudi sam rad popijem čašo dobrega vina,
- Pomagaš očetu v vinogradu?
Kožul: Ne, ni časa, pa tudi zgodaj sem zapustil dom in nimam »vcepljenih« teh navad.
- Jezik ti ne dela resnejših težav?
Kožul: Ne! Razumem skoraj vse, ne upam pa si govoriti za javnost, predvsem na gostovanjih. Seveda mislim pri tem na slovenski jezik,
- Doma lahko govoriš po prekmursko, ki ge kot nekakšna različica francoščine?
Kožul: »Gučim, gučim, polako ..,« Vsak naslednji dan je bolje.
- Ti je znana nogometna oddaja o »luftanju«?
Kožul: Slišal sem, in če me pokli^n, bom prišel »gučat«


.1
Franc Bobovec
LJUDJE
ŽABE
VZDOLZ
SLOVEN
H I
SKE
OBALE
IT
r.
1

lit
3

_ _
z leve proti desni prekmurske žabe Milan, Goran, Aleš, Igor, Stanislav, Dušan, Jože in Urška
Sobotno jutro 5, novembra je že zelo zgodaj obetalo lep dan. Tega smo bili še toliko bolj veseli vsi tisti, ki smo se na carinskem pomolu v Izoli zbirali zaradi nenavadnega potopa. V počastitev 50. obletnice Društva za raziskovanje morja iz Ljubljane (DRM) in s tem 50, obletnice organiziranega potapljanja v Sloveniji bomo preplavali pod vodo, štafetno, vso slovensko obalo. Med pripravami smo izračunali, da bo dolžina okrog 30 kilometrov, če seveda ne bo preveč cikcakanja.
Odločili smo se za plavanje z obeh mejnih točk in se srečali približno na sredini, to je v Izoli. Projekt so v izolski občini z navdušenjem sprejeli in nam tudi zagotovili pomoč pri organizaciji. Ker je šlo za zelo zahteven podvig, tako z organizacijskega kot tudi varnostnega vidika, je prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo Slovenska potapljaška zveza, pri čemer so ji pomagali štirje potapljaški klubi, med njimi tudi Potapljaško društvo Murska Sobota.
Ob pomolu je bilo zasidrano paradno plovilo, velik gumijast čoln slovenske vojske.
Obe štafeti sta štartali po načrtu.
Ob deseti uri je ob pomolu pristala še naša največja vojaška ladja Ankaran, ki je bila ves dan na ogled obiskovalcem. Zbrali so se tudi predstavniki medijev in vse skupaj smo povabili na ogled potapljačev, ki so plavali v štafeti.
Južna stran (tam so plavali potapljači DRM) je prehitevala za eno uro, zato je imel koordinator g. Boris Vuga veliko dela.
Severna stran (potapljači 14 slovenskih klubov) ni imela hudih težav, zato so v začetku napredovali po planu
Približevala se je četrta ura popoldne in plavalci potapljači so se približevali finalnemu dejanju pred pomolom. Zbirati so se začeli tudi vsi sodelujoči in mimoidoči. Po protokolu je bilo določeno, da bosta kot zadnja vsak na svoji strani plavala predsednik Slovenske potapljaške zveze dr. Mitja Slavinec - Mičo in predsednik DRM Aleš Musič.
Njegovi potapljači so ogromno prednost z začetka med tem že izgubili, delno zaradi morskega toka, ki je bil usmerjen proti njim, delno pa tudi zato, ker je eden njihov potapljač nekaj časa plaval v nasprotno smer. Štafetno palico je hotel Mičo prevzeti od domačega potapljača, zato
Ir


I
KSM39
Pe«
oktober 2002
smo bili vsi potapljači Potapljaškega društva Murska Sobota za plavanje predvideni kot zadnji, Goran je prevzel štafetno palico in jo držal, dokler se nismo vsi pripravili, potem pa skočili v vodo. Andrej Natlačen, naš vrhunski podvodni snemalec, je dajal še zadnje napotke glede podvodnega snemanja srečanja štafet: »Pazita, da ne bosta s plavutkami dvignila preveč mulja. Če ne bo uspelo, vama pokažem in stvar ponovita še enkrat. Jaz bom neposredno nad vama, in ker bo vidljivost zelo slaba, moramo biti vsi zelo skupaj.«
Bolje se ni moglo izteči. Še toliko lepše, saj smo štafetno plavanje sklenili potapljači iz matičnega društva in potapljači iz Gornje Radgone, ki so plavali neposredno pred nami in so nas do konca spremljali na površini.
Nušina ideja, da vsak slavljenec zasluži darilo, je padla na plodna tla, zato je SPZ svojemu najstarejšemu društvu podarila veliko torto, kot se za abrahama spodobi.
Ideja in realizacija sta bili naši in zaradi takih stvari smo potapljači PD Murska Sobota nepogrešljivi tudi pri prireditvah na nacionalni ravni
Tudi naslednji dan smo proslavljah naš osrednji potapljaški praznik, dan potapljačev Slovenije, na katerega se nas je odpravilo več kot 150 s Prince

"i™.—
. jj;
I;



■T-^^T
e .


:-:«JSfcs














■rW’


Dvignjena štafetna palica
of Venice na skupinski potop na otok Galjot pred Unijami.
Pred odhodom nas je s soprogo prišel pozdravit tudi župan MO M. Sobota, g. Anton Slavic. Na
L
.# "
Županja ga. Breda Pečan, pred. DRM Aleš Musič in
pred. PDMS Mitja SlavineoMičo
mirnem morju smo preživeli zelo lep izlet, katerega vrhunec je bil potop na običajno težko dostopnem in neurju izpostavljenem otoku, vsak udeleženec pa je odnesel za spomin domov rdečo Cousteoujevo čepico.
M
..■ 1 1 ■
I
-I'

1'— l
: I n !

Beneški princ s potapljači
’l


’uSC , ifP’
.V

Bo Pomurje znalo izkoristiti domače znanje in preprečiti »beg možganov«?
Skupina študentov z mariborske Univerze, Fakultete za strojništvo, se je udeležila mednarodnega tekmovanja formule S, katerega posebnost je, da študenti sami sestavijo dirkalnik in tekmujejo s svojim voznikom. Poleg uvrstitve na dirki se upoštevajo tudi tehnične rešitve, design ipd. Med mariborskimi študenti je bilo šest Pomurcev. Pogovarjali smo se z Borisom Velnerjem iz Vučje Gomile,
Boris: »Člani ekipe smo naslednji: Aleš Hanžekovič iz Veržeja (izdelava armature na vozilu), Dejan Glavač iz Melincev (električna napeljava), David Kos iz Babincev (preračun in izdelava diferenciala), David Voršič od Sv. Jurija ob Ščavnici (volanski mehanizem), Boris Velner iz
:o(ljl J o us,
ONtan

e!\®

M,
K.!'
-Vf



*
I
y

ir jK
e
L'

rl®
■tj/mu/a s “
[-'1^
V ji ,

pl
I


b-K



V
stojijo (od leve proti desni): Borut Kocbek, David Kos, Aleš Hanžekovič, Ivan Zidarič, Haris Dedič in Boris Velner. Čepijo: Dejan Kolbl, Dejan Glavač, Boštjan Knez, Primož Pogorevc in Damjan Švanjcer - Butinar. V dirkalniku leži David Voršič.
Vučje Gomile in Dejan Kolbl iz Rakičana (sestavljanje in testiranje motorja, vgraditev elektronskega vbrizgalnega sistema), Damjan Švanjcer - Butinar in Haris Dedič, oba iz Maribora (pedalke na vozilu, sklopka, zavora, plin), Primož Podgorevc in Boštjan Knez, oba iz Slovenj Gradca (sesalni kolektor, preračun in izdelava), Ivan Zidarič iz Maribora (računalniško modeliranje, design), Matjaž Rebernak iz Rogoze in Borut Kocbek od Sv. Trojice (ekonomsko poročilo, prezentacija v Angliji). Seveda je bilo treba poleg omenjene specifikacije del postoriti še marsikaj, kajti avta ne sestaviš v enem dnevu. Mentorja ekipe sta doc. dr, Breda Kegl in doc. dr. Stanislav Pehan, oba profesorja na mariborski Univerzi. Vloga mentorjev je bila zelo pomembna, saj sta z nami noč in dan bedela in reševala probleme, ki so nastajali.«
Verjamem, da ste pridobili ogromne izkušnje in si izpopolnili znanje, kar se vam je zagotovo poznalo tudi pri slabšem uspehu na izpitih.
»S projektom smo se ukvarjali vsak dan z veliko dobre volje, včasih tudi pozno v noč. Čas za nas ni bil pomemben. Izkušnje so zelo bogate zaradi združevanja teorije in prakse. Porabili smo ogromno časa, kar se nam najbolj pozna pri manjšem številu opravljenih izpitov. Želim pa poudariti, da zaradi izredne promocije in uspeha za fakulteto člani ekipe
r
.k.


iS-1

:iaie

o

■T’
Tehnični podatki:
Motor Honda CBR 600 z restriktorjem zaradi predpisov, opremljen z elektronskim vbrizgavanjem goriva; 600 ccm; 65 KM; 13500 vrt./min; pospešek do 100 knv?! v 3,4 sek.; hitrost 200 km/h in teža avta 240 kg.
Kakšno je ekonomsko ozadje projekta?
»z nabiranjem donatorskih in sponzorskih sredstev smo se ukvarjali vsi, eni bolj uspešno, drugi manj, Sam sem prepričal deset- podjetnikov, kar je glede na gospodarski položaj Pomurja po mojem mnenju uspeh. Denarni prispevki podjetij so se gibali v višini od 30,000 do 100.000 tolarjev, odvisno od tega, kako je kdo cenit naše znanje. Nekateri podjetniki so se smejali ali nas sprejeli mrkih obrazov, vendar zaradi tega nismo obupali in smo šli pogumno naprej. V Mariboru so nam podjetja pomagala z donatorstvom v materialni obliki. Glavni sponzor je bila naša fakulteta in je financirala pot v Anglijo. Skratka, na fakulteti so poskrbeli za vse, kar smo potrebovali, saj je npr. dirkalnik sestavljen iz več kot tisoč delov.«
In pot na tekmovanje...
»Pot smo načrtovali na več skupnih sestankih. Načrt potovanja v Anglijo smo izdelali s pomočjo računalniškega programa, ki je določil pot od štartne do ciljne točke, označil vse bližnjice in čas. v katerem bi niorali to pot prevoziti. Potovali smo s tremi osebnimi avtomobili in kombijem, v katerem je bil avto, razstavljen po delih. Pot je bila naporna, saj je v eno smer nekaj manj kot tri tisoč kilometrov, ki smo jih prevozili brez spanja. Na poti smo doživeli marsikaj, tudi osebni avtomobil je odpovedal. Tekma je bila v Bruntinghorpu blizu Leicestera. Na dirkališču smo dirkalnik formule po delih sestavljali in si hkrati ogledovali druge dirkalnike ter se posvetovali o njihovi tehnologiji. Med pogovorom je pripeljal mimo nas veliki tovornjak in po napisu smo ugotovili, da gre za tovornjak ene od ameriških univerz. Lepa primerjava - mi s kombijem, Američani z 20-metrskim tovornjakom, ki je bil videti natančno tak kot tovornjaki formule 1. V njem je bil nerazstavljen dirkalnik, ki so ga s hidravliko spuščali na tla,«
Prekmurca Boris in Dejan sestavljata motor dirkalnika formule S.
nismo imeli nobenega »popusta« pri opravljanju izpitov.«
Bo javnost znala pravilno ovrednotiti in ceniti uspeh, ki ste ga dosegli?!
»To bi nas zelo veselilo! Rezultat, ki smo ga dosegli, je bil za naše razmere zelo dober, saj smo zasedli 12.
Z":? IT
- - IJ
‘'iinifi
tj
F&


CJh
Mentorja občudujeta stvaritev študentov Fakultete za strojništvo v Mariboru.
mesto v svetovni in 2, mesto v evropski konkurenci od skupno petdesetih ekip. Konkurenca je bila zelo močna, organizacija tekmovanja dobra, vsekakor pa ima največ možnosti za zmago ekipa ki zbere največ denarnih sredstev. Za ponazoritev: uvrstili smo se bolje od Nemcev, katerih generalni sponzor je bil Audi, in tudi od Italijanov, katerih avto je bil narejen po vzoru ferrarija. Za nas je to vsekakor lep uspeh! O pomenu doseženega bi lahko govorili v nedogled, saj vsi tisti, ki se tekmovanja niso udeležili, težko dojamejo, v kakšnih razmerah so delovale najuspešnejše ekipe, seveda v primerjavi z našo.«
ACI

oktober 2002
Pen
36 VESTNIK
»Izhajam iz Bq.-donec. Že od nekdaj sem si želela opravljati tak poklic, kjer bi imela veliko opravka z ljudmi, ki jim lahko pomagam. To mi je bilo že od nekdaj zelo všeč. Vzornika sta mi bila gotovo oče, ki kot duhovnik ogromno dela z ljudmi, in mama, nekaj časa učiteljica, ki je kazala nagnjenost do dela z otroki. Na mojo končno odločitev pa je precej vplivala gospa Ida Šiftar, magistra farmacije iz Bodonec. Zdela se mi je zelo pokončna in avtoritativna osebnost.
»Občutek, da lahko ljudem
pomagaš, mi veliko pomeni!«
Nekaj časa sem še kolebala med poklici duhovnice, zdravnice in farmacevtke, dokler se nisem odločila za slednjega. Zdaj že osemnajst let delam z ljudmi in mi nikoli ni bilo žal, da sem se tako odločila. Ves čas sem zaposlena ,v Pomurskih lekarnah. Najprej sem seveda opravila strokovni izpit in pripravništvo, nato so nas razporedili po številnih lekarnah v Pomurju. Bila sem povsod, razen v Turnišču in Dobrovniku. Meni je všeč, ko prideš v novo okolje in spoznaš nov kolektiv, kjer postajajo stiki vse bolj osebni. Od leta 1997 pa vodim soboško lekarno pri gradu,« zvemo od Edith Jošar, mag. farm., spec., iz Murske Sobote.
Zanimalo nas je seveda, kaj ji sploh pomeni poklic, ki si ga je izbrala. »Ko grem v službo, vstanem dobre volje. Tak občutek mi veliko pomeni. Zlasti to, da ljudem lahko' pomagaš z zdravstvenimi nasveti Za vsakega moraš najti pravi dostop, kar pomeni, da moraš biti malce psihologa, učitelja, zdravnika in kemika. In vse to v eni sami osebi. Prav ta multi-disciplinarni pristop je meni všeč. In to, da se v kolektivu dobro počutiš, da so odnosi jasni in sproščeni. Tako lažje delaš. Pri svojem delu sem imela spodbudo. Prejšnji direktor, magister Benkič, me je hitro vpeljal v dodatno zaposlitev, to je organizacijo strokovnih izobraževanj in predavanj znotraj lekarn.«
Poleg tega je angažirana tudi na drugih področjih. Kje vse? »To se je začelo že zelo zgodaj. Januarja 1985
sem prišla v službo, Magis- rdečih krvničk za oprav-tra Murmayerjeva, ki je ijanje nalog. V krvnem dotlej poučevala farmakolo- obtoku živijo do 120 dni
gijo, je zaradi zdravstvenih težav nehala in so mene predlagali za nadaljevanje tega dela. Tako od leta 1986 izobražujem četrte letnike srednje zdravstvene šole v Rakičanu, Poleg redne službe je to dokaj naporno, zato tega verjetno ne bom več dolgo počela, Z izobraževanjem je raslo tudi število
Magistra farmacije Edith Jošar
v*

Ji
t
raščanja.
sem tudi v družbi
kako priznanje za svoje delo? »Ravno
pa me seveda tudi gospodinjska opravila«
strokovnih delavcev Pomurskih lekarn. Med drugim sem štiri leta vodila prekmursko podružnico,« pravi skromno.
Nato je sledilo izobraževanje laične javnosti »Kot učni zavod so sodelovale Pomurske lekarne pri izobraževanju ljudi z določenih področij farmacije, kot so razna obolenja in zdravljenje ter
podobno. O tem sem začela' stranske dejavnosti, ki spa-pisati v lokalnem časopisu dajo v njegov okvir. Prav
Vestniku, pri čemer so se mi
pridružile še druge kolegice, poklica farmacevta izbo-ki pišejo bolj vztrajno. Jaz Ijšala, Včasih je bil to zelo sem se nekoliko umaknila s cenjen poklic. Ljudje so rekli:
tega področja. V sklopu O, ta pa ve dosti o tem ali lete, preložimo v drugo
projekta promocije Pomur
skih lekarn vodim oddajo V nistrativnih 'zadevah pa
gosteh pri Pomurskih lekarnah na Murskem valu, ki je na sporedu enkrat me-
sečno. Izberem poljubno te- lavitna vloga,«
mo, ki ustreza letnemu času, ko so kaka obolenja bolj aktualna, kronična obo-
Anemije
Anemija (po domače je bolj znan izraz slabokrvnost) je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke imajo nalogo, da prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Hemoglobin je glavna sestavina rdečih krvnih celic. Zdrav organizem proizvaja v kostnem mozgu dovolj
Najobičajnejši simptom anemije je splošna utrujenost, zbitost. Poleg tega opažamo še: pomanjkanje sape, bledo kožo, hitrejše bitje srca, šumenje v ušesih, povečano žejo, izgubljanje telesne teže, težave s spominom, rumeno kožo ... Našteti simp-
• ""p" ■'i*? Ki ■ ■ I Rj' rtri-
lenja, obolenja, ki so bolj tabu tema, itd.«	I
Kaj pa prosti J čas? »Čas, ki mi ostane od dneva, to je od pete ure popoldne dalje, posvečam svoji hčerki in normalnim opravkom, dežurstvom in pre-
' davanjem. Tako je I delavnik zares pesI ter. V prostem času I se skušam čimbolj I posvečati svoji hčerI ki, ki je v času od-
Rada
, prijateljev, čakajo lotke, 160 g zelišč (peteršilj.
Ste doslej dobili zelenjavne osnove, sol, po-
letos sem dobila na skupščini v Mariboru Minar-
žikovo priznanje za dosežke Kotleti divje svinje
v farmaciji in za delo v slovenskem farmacevtskem društvu, To naj bi bila spodbuda za naprej. Dobiš mno-
go volje in energije, da nekaj 200 g višenj brez koščic
narediš, se dokažeš!«
Kakšne načrte imate? rdečega vina, 30 cl višnje-
(vložene), 20 g moke, 20 cl iikujemo jih v ovalne njoke in z vilicami rahlo spfoš-
»Da bi še naprej z dobro voljo opravljala poklic in
tako naj bi se promocija
onem! Ob številnih admi-
nam zmanjkuje časa za pogovor s pacientom in svetovanje, kar je naša pog-

Pečena hruška s kostanjevim pirejem
Zeliščna juha
Sestavine: 60 g masla, 30 g škrobne moke, 60 g ša-
meta, pehtran, majaron, špinača, zelenje redkvice), 10 cl kisle smetane, 100 cl
per
Iz masla in Škrobne moke naredimo svetlo prežganje.
prepražimo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Dodamo sesekljana zelišča in kuhamo 20 minut. Juho na koncu začinimo in primešamo kislo smetano.
z višnjami
Sestavine: 1000 g kareja mlade divje svinje (8 kot-
vega soka, 80 g čebule, 60 g ribezovega želeja, 10 cl po-
list, brinove jagode
Kotlete rahlo potolčemo, soUmo in popramo. Olje v kozici segrejemo, na njem opečemo pomokane kot-
maščobe posteklenimo na kocke narezano čebulo.
ter začinimo z brinovimi jagodami in lovorjevim listom, Dodamo kotlete in počasi dušimo. Med du-
Satu h
trajajoče menstruacije, lahko pa so vzrok tudi želodčna obolenja) in pri vegetarijancih. V blažji obliki se lahko pojavi tudi v obdobjih povečane potrebe ( npr. nosečnost). Vedeti moramo, da je glavni vir železa v hrani rdeče meso.
Razlog za anemijo je lahko tudi pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline. Oba sta potrebna za dozorevanje eritrocitov. Pri njunem pomanjkanju se le-ti razvijejo le do stopnje megalocitov, ki pa v celico niso sposobni vezati hemoglobina. Pomanjkanje vitamina B12 je lahko prirojeno, nastane lahko po operaciji želodca ali pri vegetarijancih, medtem ko nastopi pomanjkanje folne kisline pri pomanjkljivem uživanju zelene zelenjave in pogosto pri alkoholikih.
Pomembno vi n eri ori nastaianiu rdečih krvničk v
Kaj lahko storimo sami za preprečevanje anemije ali s čim lahko podpremo predpisano terapijo?
- uživamo hrano, bogato z železom: rdeče meso, sušeno sadje, stročnice,
- hrano, bogato z vitaminom C; agrumi, drugo sadje, zelenjava,
- hrano, ki vsebuje vitamin B12: pusto meso, polnovredne žitarice, mlečni izdelki,
- hrano, bogato s folno kislino: sveža zelena zelenjava in sadje.	“
Če ne zaužijemo glede na potrebe dovolj teh snovi s hrano, jih preventivno lahko zaužijemo tudi v obliki kakovostnih dodatkov.
—I Edith Jošar, mag. farm., spec-
Milan Jerše šenjem dodamo ribezov
javijo posamezno, niso nujno znaki anemije, saj lahko spremljajo tudi vrsto drugih bolezni. Pri omenjenih težavah moramo obiskati zdravnika. Diagnozo anemije potrdi enostavna preiskava krvi.
Vzrokov za anemijo je veliko.
Lahko je posledica
- pomanjkanja železa,
- pomanjkanja vitamina B12,
- pomanjkanja folne kisline,
- pomanjkanja hormona eritropoetina,
- okvare kostnega mozga.
Najpogostejši vzrok anemij je pomanjkanje železa. V
kostnem mozgu imajo tudi ledvice. Zdrave ledvice namreč izločajo hormon eritropoetin, ki kostnemu mozgu omogoča proizvodnjo eritrocitov Če pride do okvare ledvic, je lahko moteno tudi izločanje omenjenega hormona. Pri okvari kostnega mozga se zmanjša število vseh vrst celic, ki tam nastajajo, tudi eritrocitov. Vzrok za okvaro so lahko nekatere bolezni (prirojene ali neprirojene) ali stranski učinek kemoterapije. Terapijo anemije določi zdravnik.
Pri dokazani anemiji moramo poleg jemanja zdravil še varčevati s svojo energijo. Privoščiti si moramo čim več spanja ponoči in vmesne počitke čez dan. Omejimo
organizmu je železo shranjeno v kostnem mozgu, jetrih svoje aktivnosti in postorimo le neobhodno. Prila-in vranici. Do pomanjkanja železa v organizmu pride godimo prehrano. Čim več opravil opravimo sede predvsem zaradi krvavitev (močnejše in dalj časa (sušenje las, likanje ..,)

Z našega štedilnika
1
Zeliščna juha ***
Kotleti divje svinje z višnjami Njoki s slanino Koromačeva solata
Z





j
/ /
žele in pomarančni sok. Nazadnje dodamo še višnje, prevremo in začinimo. Omaka mora biti primerno gosta.
Njoki s slanino
Sestavine: 500 g krompirja, 100 g mesnate slanine, 10 g sesekljanega pe-
dodamo sesekljano šalotko, teršilja, 80 g moke, 2 ru-
menjaka, sol
Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Dodamo na drobne kocke narezano slanino, peteršilj, moko, rumenjaka in sol. Vse skupaj zamesimo v gladko testo, ki naj počiva 15 minut. Delovno površino pomokamo in na njej oblikujemo testo v dolg za prst debel
letov), sol, poper, 5 cl olja, valj, ki ga razrežemo na tri
centimetre dolge kose. Ob-
cimo. Posoljeno vodo zavremo in v njej kuhamo
marančnega soka, lovorjev njoke 15 minut. Njoke od
cedimo in tople postrežemo.
Koromačeva solata
Sestavine: 400 g koromača, 100 g kumaric, 200 g
posodo, na preostanku paradižnika, 60 g redkvic.
80 g čebule, 5 cl olja, 5 cl kisa, sol, poper.
zalijemo z vinom in sokom drobnjak
O
■
Koromač očistimo, operemo in narežemo na tanke rezance. Kumarice in redkvice narežemo na lističe, paradižnik na krhlje. Vse ' skupaj damo v skledo in prelijemo s prelivom. Preliv pripravimo tako, da čebulo ■drobno sesekljamo, dodamo kis, olje ter začinimo s soljo, poprom in drobnjakom.
Rahlo premešamo in hladno postrežemo.
Pečena hruška s kostanjevim pirejem
Sestavine: 600 g hrušk (viljamovk), 80 g sladkorja, 10 cl viljamovke, 120 g pret lačenega kuhanega kostanja, 160 g viki kreme, 3 cl maraskina, 10 cl vode, 80 g sladkorja, sladka smetana
Hruške olupimo, razpolovimo in izdolbemo pečke. Sladkor karameliziramo in na njem opečemo hruške. Ko lepo zarumenijo, jih zalijemo z viljamovko in prevremo, da alkohol izpari.
Dolijemo vodo in kuhamo do mehkega, nato ohladimo. Posebej zmešamo pretlačen kostanj, viki kremo in maraskino. Za omako svetlo karameliziramo sladkor, ga zalijemo s sladko smetano, prevremo in ohladimo. Hruške damo na krožnik, podlijemo s karamelno omako, v vdolbine hrušk pa nabrizgamo kostanjev pire. Okrasimo in ponudimo.
Branko Časar, kuharski mojster
VESmiKs?
Pen
oktober 2002
O
1
■ ji
-i
Tatjana Kalamar



Gospa Jolanka sprašuje: Že nekaj časa imam te zave z grlom, želodcem in
moč n im pogostim vnetjem pada vse organe, posebej
rodil. Pogosto se pojavljajo kašasto blato, zadah iz ust, srbi pa me tudi koža, na kateri se pojavljajo madeži, ki močno srbijo. Včasih preidejo tudi v gobice, kot da bi me popekle koprive. Poskušala sem že vsa mo-
goča zdravila, ki mi stanje antibiotiki, Še posebej, če z
sicer olajšujejo, toda čez čas se vse ponovi. Prosim
vas, če mi lahko pomagate vplivajo zmanjšana odpor- skah, podvrženih okuž
z vašim nasvetom.
Gospa Jolanka. glede na podroben opis sem prepričan, da gre pri vas za glivično okužbo, ki povzroča omenjene težave. Glivice so čedalje pogostejši vzrok za močna vnetja grla, ustne votline, poži ral ruka, želodca in črevesju ter se prek prebavil naselijo v jetra, slinavko. Povzročajo pa tudi vnetja jajčnikov, sluznice maternice in sramnih ustnic pri
a
ženskah. V svoji praksi vnetja v trebušni votlini, ki
vedno pogosteje ugotav
povzročajo mehko blato.
Ijam, da so glivice čedalje napetost in tudi bolečine v
pogostejši vzrok za razna 'vnetja. Poznamo veliko Vrst glivic, nekatere so celo koristne, saj iz njih izde
Okraševanje
Parada okraskov nas bo spremljala tja do novega leta in nalezljivost le-teh bo neizbežna. Vse, kar se sveti, privlači oko, a prazni denarnico.
Na srečo se pri plačevanju s karticami bolje počutimo, ker smo z očmi še vedno na okrasnem predmetu. Naj bo to zvrhana žlica medu ali novi viseči uhani, občutki blaženega potujejo po neskončno zapletenem živčnem sistemu.
Uhani
Ušesne mečice so le eno od mnogih privlačnih mest za okraševanje telesa. Prav tako poznamo več
Darilno pogodbo sedanji
različnih načinov zapenjanja uhanov. Tudi glede na obligacijski zakon v členih
obliko ločimo viseče uhane, uhane na navoj, uhane s švedskim patentom zapenjanja, ciganske obročaste
so znani tudi kot murvki, katerih oblika je izrez zamorčkove glave. Če nosimo obleko z velikim
viseči uhani elegantno pristojijo vsaki koži. Gibanje ustvarja igrivo iluzijo, ki privlači poglede. Tako se lahko zdi še tako dolgočasna obleka kot nova zgodba, ki »riše« nov videz.
Verižice
Sklenjenih členastih elementov je veliko več kot nekoč. Bistvo novega je v združevanju različnih materialov. Zlatu, srebru, bakru in drugim osnovnim sestavinam se pridružujejo poldragi kamni, stekla in trdne prosojne umetne mase. Pomembna je le slojenost materialov, pri čemer velja le pravilo več in še več. Če smo v dvomih, kako okrasiti vrat ali
ključu nalaganja. Novi šarm bodo vključevali različne dolžine ter različnost materialov, oblik in barv.
Zlitje različnih materij daje posebno refleksijo, ki
Morales P potrebujemo za posebne in navadne priložnosti
uhane in uhane, ki se pripenjajo le na mečico. Slednji godba tista pogodba, s ka
dekoltejem, koža kliče po okrasju. Klasični verižkani (obdarjenca) neodplačno
zapestji, združimo več starih verižic ali zapestnic po
storiti v svoje breme in v
Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja
Glivice, vzrok za vnetja
& lujejo zdravila. Poz-n namo pa vsaj petdeset vrst glivic, ki prizadenejo vse telo, to so sistemske mikoze.
V našem primeru gre za glivico kandidazo, ki na
pa nožnico, ustno sluznico in druge. Njeno razmnoževanje uravnavajo bakterije, ki so prav tako običajno na prizadetih mestih. Na čezmerno razmnoževanje glivic, ki povzročajo hude motnje, vplivajo tu^Si
njimi uničimo preveč bak
terij. Velikokrat pa na to organe. Posebej pri žen-
nost organizma ali kon tracepcijske tablete
Kako se lahko glivice prenašajo?
Načinov je veliko. S po Jjubljanjem, spolnimi odnosi, s surovo hrano, z ne-
pazljivostjo pri opravljanju vpliva na količino slad-bioloških potreb v javnih korja ali kožno alergijo.
straniščih itd.
Kako opazimo navzočnost glivic?
Pogosto se pojavljajo
trebuhu. Posebej če uži
vamo več sladkarij, se število glivic poveča in uničuje trebušno sluznico. Potem
se razširijo po požiralniku v žrelo, ustno in nosno votlino, kjer povzročajo vnetje sluznice. To povzroča zadah iz ust in obloženost jezika.
V nosu pa se-delajo suhi strdki, ki jih pogosto čutimo tudi kot suh nos z zmanjšano možnostjo vonjanja, Ponavadi taki bolniki, da v družbi ne bi povzročali težav s svojim zadahom, uživajo vse mogoče žvečilne gume, kar pa razvoj glivic še poveča. Prek jeter se glivice naselijo v vse vitalne, sluzaste
bam rodil, v nožnico, iz katere se cedi gosta sivo-bela tekočina, ki povzroča srbenje, lahko peče tudi voda.
Prek jeter se glivice po krvi naselijo tudi v slinavko ter v podkožno tkivo, kar
srbenje ali povečan, lahko tudi znižan sladkor.
vinogradu ipd.
Zdravlienie	pomagalo, bodite vz- Predmet darila je seveda
Zdravljenje je uspešno z krajni, če želite doseči us- lahko tudi nepremičnina antibiotiki, kot so nistatin,	(prazno zemljišče ali zazi-
klotrimazol mikonazol in	Predlagam pa vam preg- dano zemljišče), torej stvar
še nekatera zdravila. Po- led pri zdravniku ali pri ali pa pravica na stvari večati je treba odpornost, meni. Podrobnejše infor- (služnost ali druga stvarna Ženskam ki uporabljajo macije lahko dobite tudi po pravica), ki je ni mogoče kontracepcijske tabletke, telefonu 539 17 37 v večer- izročiti iz rok v roke, in priporočam da jih opustijo nih urah.	seveda zato taka pogodba
Darilna pogodba je poleg prodajnih pogodb v vsakdanjem življenju oz. razmerjih med ljudmi ena izmed najpogostejših in tudi najpomembnejših pogodb o odsvojitvi. Odsvojitev pomeni, da lastnina na neki stvari (predmetu) preide od ene osebe (odsvojitelja) na drugo osebo (pridobitelja), vendar pri prodajni ’ pogodbi za plačilo, pri darilni pogodbi pa brezplačno, Prav zaradi brezplačnosti pa je darilna pogndba zelo pogosta med ljudmi, ki so si v različnih
bližnjih medsebojnih razmerjih (sorodniki, prijatelji itd.), zato
pa so tudi nekatere posledice, ki izvirajo iz takih pogodb, lahko daljnosežnejše.
Sklenitev
darilne pogodbe
od 533 do 544 predvsem določa, da je darilna po-
tero se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo
(torej brez plačila) prenesti lastninsko ali kako drugo pravico ali kaj drugega
Vse o darilni
pogodbi

npeguvo korist, če ta izjavi, da se s tem strinja (1. odst. 533. čl.). Za darilno pogodbo pa se šteje tudi taka pogod ba, ki jo je darovalec sklenil
in poiščejo drug način zaš čl te
Sam priporočam naravno kuro Sedem dni uži vajte zjutraj na tešče kislo hrano, predvsem dobro je kislo (vloženo) zelje. Deset dekagramov zelja in dva požirka tekočine iz čebra. Kislina uniči glivice. Če pa se glivice pojavljajo na koži,
namakajte oboleli del
v
raztopini dveh decilitrov domačega kisa z dvema žlicama morske soli in decilitrom vode
S tem izpirajte in na makajte prizadete dele. Za prehrano uporabljajte predvsem kislo hrano, st roga dieta pa ni priporočljiva, saj lahko zniža odpornost.
Opozarjam na reakcije. Dva dni bo blato bolj meh ko in v želodcu bo čutiti bolečino. Ker pa se bolezen rada ponavlja, vam priporočam, da tako ravnate vsaj trikrat v treh mesecili. Enako mora delati tudi partner. To vama bo gotovo pomagalo, bodite vztrajni, če želite doseči uspeh.
Predlagam pa vam pregled pri zdravniku ali pri meni. Podrobnejše infor-
telefonu 539 17 37 v večer-
iz hvaležnosti ali kake druge moralne dolžnosti, če obdarjenec ni imel pravice tega zahtevati s tožbo (534. člen).
Predvsem je pomembno, da za večino daril v vsakdanjem medsebojnem življenju med ljudmi ni potrebno sklepati darilnih pogodb v pisni obliki. Velja, da je pogodba sklenjena z de jansko izročitvijo darila (podaritev šopka, knjige ali
trajnejših vrednejših pred- i metov ob rojstnem dnevu, i godu, birmi, poroki, različ- ; nih obletnicah itd.). Za ne- i
katere pomembnejše pred- smrti darovalca, pa stranki
mete pa upravna oblast iz
različnih razlogov zahteva, darilno pogodbo z zapisom
da so darilne pogodbe pisne, npr. ob podaritvi motornega kolesa ipd., vendar ne toliko zaradi veljavnosti pogodbe med strankama samima, to je darovalcem in obdarjencem, pač pa predvsem tudi zaradi javnega nadzora, ker sicer teh predmetov ni mogoče izročati neposredno iz rok v roke.
Povsem drugače pa je, kadar je predmet darila taka stvar ali pravica, ki je darovalec ne more obdarjencu izročiti iz rok v roke v takojšnje in prosto razpolaganje ali pa tega ne stori takoj (sočasno), ko darovalec in obdarjenec tako pogodbo tudi skleneta, torej ko se o darilu sporazumeta in dogovorita V takih primerih darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki (1 odst. 538. cl-OZ), ce pa m, samo zaradi tega m neveljavna, vendar pa, če se darovalec potem premisli in darila ne izroči, ga obdarjenec za izročitev darila ne more tožiti (2. odst. 538. čl- OZ) . Poleg že naštetih predmetov (motorno kolo ipd.) bi med take stvari lahko šteli npr. j>oda ritev bodoče žetve pšenice druge poljščine ali tudi pridelka v sadovnjaku in


raora biti pisna. Vendar pa nekateri predpisi zahtevajo za popolno veljavnost takih pogodb poleg navadne pismenosti s podpisom obeh strank še strožjo obliko, da podpisi strank na taki pogodbi morajo biti notarsko overjeni ali pa celo pogodba mora biti sklenjena neposredno in zapisana pred notarjem, ker drugače tudi ni možen prenos (prepis) lastništva take nepremič
nine od odsvojitelja na pri-dobitelja v zemljiški knjigi. Za darilo obdarjencu, ki se naj izroči ali izpolni šele po
morata obvezno skleniti
pred notarjem (545. čl. OZ), ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično stvar ali kakšno drugo
pravico.
Preklic daritve
Daritve oz. darilne
po-
godbe praviloma ni mogoče preklicati. Pri nekaterih manjših darilih to tudi ni mogoče (šopek se posuši ipd.) pa tudi ne bi imelo nobenega smisla. Zato zakon za take primere preklica daritve ne predvideva nobenih posledic oz. našteti razlogi to dejansko izključu
jejo, saj bi to bilo tudi v
nas-
prot ju s splošno moralo oz. znosnimi razmerji med ljudmi Preklic darila ali darilne pogodbe je možen po sedanjem OZ (verjetno to velja le za vrednejša darila) le v treh primerih - {1.) če po daritvi ali sklenitvi darilne pogodbe darovalec iz tega razloga pride v položaj, da je ogroženo njegovo lastno preživljanje, (2 ) če obdarjenec zagreši zoper darovalca hudo nehvaležnost ali se do njega ali do njegovega bližnjega obnaša tako, da bi obdržanje darila bilo nemoralno, in (3.) če se mu pozneje rodi otrok
Vendar pa se darilno pogodbo lahko prekliče le v roku enega leta po tistem, ko darovalec zve za preklicne razloge (543. čl. OZ) . Odpovedati pa se darovalec pravici do preklica vnaprej ne more, ker bi bila taka odpoved nična (544 čl. OZ).
Jožko Časar, okrožni
sodnik svetnik


ZJ
oktober 2002
P©n
38VESTNIK

Pa tudi nasmeh
mc ne stane

» , Alenka in Mateja: Ponavadi nas stranke osebno
fll
Ui
hn
Ibdi zame je bila jesen ugodna, kar se obiranja sadov tiče. Pri tem mislim predvsem na bogato oktobrsko letino knjig vtisov in pohval.
L Res mi je uspelo najti nekaj odličnih in zglednih primerkov teh & knjig. Ob tem sem naletela na kar nekaj ljudi, ki tej knjižici pos-
lis
S-
B
S


vetijo precej pozornosti in znajo spoštovati njeno vsebino. Res da sporočilo, zapisano danes, nekomu nič ne pomeni, ampak k čez leta, desetletja ... lahko v njem preberemo oris trenutkov, & nekega kraja, ljudi tistega časa, njihovih želja in potreb ter W tudi njihovih vrednot... Ali ni to veliko ah celo največ, ko gre za vtis o nekem času. V eni od knjig sem prebrala: Ko mene več ne bo, bo ostal ta list, ki vas bo vedno spominjal name.
p .WJ


ali polž v solati (10)
Hotel Radin iz Radencev: knjiga pritožb in knjiga pohval
»Na recepciji hotela Radin imamo knjigo pritožb, v restavraciji pa je knjiga pohval, nam je povedala Nada Hladen, vodja recepcije, »Tisti gostje, ki želijo kaj pohvaliti, povedo ustno, če pa gospe grajajo, pa raje zapišejo. Zanimivo je, da imamo samo zelo dobe in zelo slabe odmeve, ni pa tistih srednjih vtisov, ki so prav tako pomembni. Kljub temu gostje zelo radi povedo, kako so bili zadovoljni. Veseli smo tudL ko svoje mnenje zapišejo na anketne lističe, saj ta mnenja analiziramo. Vsaka pritožba pa je dobrodošla, obdelamo
jo in si prizadevamo, da bi napake popravili.' Škoda, da nisva našla knjige pohval, ker pritožb kljub najini dlakocepnosti nimava.
(f
V restavraciji hotela Radin pa imajo največjo knjigo pohval, kar sem jih v več mesecih raziskovanja terena videla. Knjiga je res velika, pisava marsikaterega vpisovalca prav tako. Nameščena je pri vhodu ali izhodu iz restavracije. V njej pa je največ podpisov zadovoljnih gostov. To je verjetno največ, kar so zmogli jedci, saj so jih tam, kot lahko razberemo, s hrano povsem očarali.
Excellent plače, excellent kitchen, excellent Services!
Odhčen ambient, odlična kuhinja, odlična postrežba. Tako je zapisala poljska predstavnica CINDI WHO, mednarodnega programa za promocijo zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni.
Ni dobro, preveč nas pitate z odlično hrano, posebno s sladkarijami.
Slaščičarna in kavarna
Tamara iz Radencev
Nekaj posebnega pa je tudi knjiga vtisov, ki jo hranijo v slaščičarni in kavarni Tamara v Radencih. Knjiga je stara skoraj dvajset let, ima pa tudi zelo bogate zabeležke zelo znanih ljudi, tudi že zgodovinskih, ki so se tukaj ustavljali. Mnogi celo večkrat. »Jaz jo zelo rad vzamem v roke in jo pogosto listam,« je ražlagal Darko Štrucelj in dodal, da včasih iz nje bere tudi svojim otrokom, kakšni gostje so nekoč hodili sem.
Kar Ljubljana ne zmore, to Tamara zmore.
ijo, včasih pa kdo ludlk^ zapišei'
T'
J
1 ■

*?

Ij

I
I
A

4
F!
Najbolj sva bili presenečeni, da v vaših hotelih ne poznate besed:
Ne moremo in Ne gre.
Vse je zelo v redu, tisti gostje, ki so nezadovoljni, imajo probleme s seboj.
Najprej sem vzela v roke zajetno knjigo pritožb, torej sem pričakovala, da se bo iz nje usul plaz kritik. Nekaj jih je res, ampak med njimi so tudi pohvale in mnenja. Pa si najprej oglejmo nekaj pritožb:
Za čas bivanja nimamo posebnih pripomb, razen to, da ni mcžno dobiti radenske vode že za kosilo.
Tam, kjer je prijaznost, so ljudje in tam smo mi. Diši po dobrem, okusnem, skratka mmmmm...
Prisrčna hvala stricu Robiju in vsem tetam, ki so skrbele za prevrelo vodo, se
Na lep trenutek je v življenju vredno dolgo čakati. Neverjetno, a resnično, doživel sem ga v slaščičarni Tamara...
je zapisal eden od članov skupine Trio Lorenz, In iz zaupnih in uradnih krogov sem izvedela, da je ravno tam srečal svojo ljubezen. Res ne veš, kje boš koga srečal, ki ti bo za vedno spremenil življenje. Zato naj pripišem še eno od misli, ki sem jo pred kratkim nekje prebrala: »Vedno se smehljaj,
dr. Janez Bogataj, ki se rad ustavi v njihovi slaščičarni. Če kdo, on že ve, kaj je res dobro: Vrhunski slaščičar se rodi kot pesnik, snuje in sanjari, izumlja in uživa, je čarodej, ki nas očara s svojimi mojstrovinami, spozna lepote kompozicije, to je le nekaj potez umetnika - slaščičarja. Imate izjemno dobro in stalno kakovost. Vaše slaščice nosijo upravičeno ime slaščičarne
blagovne znamke. Z gotovostjo lahko rečemo, da kavarna slaščičarna Tamara sooblikuje vsakdanjik in praznike ljudi...
Tudi novo knjigo vtisov imajo, je povedal Štrukelj, vendar ni več tako, kot je bilo nekoč. Ni več toliko duhovitih misli. Ljudje hitijo, nimajo časa in si potem ne vzamejo časa, da bi večkrat odprli knjigo vtisov. Vsi mi pa radi pozabljamo, da tudi danes soustvarjamo zgodovino. Vse novosti bodo enkrat zgodovina. Vsak trenutek, ki nam je danes blizu in nam je pustil močan vtis, pod množico novih radi pozabimo ali, bolje rečeno, založimo. Kako prijetno je zato, da se lahko tudi s pomočjo knjig vtisov vračamo v preteklost. Drobne misli so dovolj za to.
1" i'"'
.I5

O®
B


A



i;
74
'S
1

... Pa tudi nasmeh nič ne stane ....
Najprijaznejši in najbolj, profesionalni so »čuvaji« kopališča. Drugim pa manjka nekaj ljube zm do turizma.
Najde se tudi nekaj hudomušnih pripomb. Nekateri dobro vedo, da kritika zaleže, morda še bolj, če ni povedana ali zapisana na grob način.
Danes ste mojemu otroku brez vsakega razloga ukinili napovedano otroško aerobiko. Drugič mu boste vi kupili čokoladico.
iKfd

r.*
v

•-f
>!
Wl


»1



Če imajo pravico biti psi v sobah A-kategorije, mislim, da tudi cigareto lahko pokadim Spodobno.
4
lili
■)
'iiiit'-
r>
- M iMttur-

v restavraciji hotela Radin imajo največjo c »Um.	irnr tom iih odkrila, V niftl
!>
* .
A, Nana Rituper Rode/
Nada Hladen; Vsaka pripomba je dobro- Darko Štrucelj zelo rad prelista svojo
v solati!
došla.
knjigo vtisov, ki je stara skoraj dvajset let.
igrale in pogovarjale z mano, pobirale moje igrače in me niso pohodile, ko sem se plazil med mizami.
Vtisi so res bolj kratki, a so jedrnati. Sicer pa sami veste, kakšne so vaše misli po okusnem koshu ali večerji.
Histeria Mode v Slovenski ulici v Murski Soboti: Še se bom vrnila!
Je ena redkih trgovin s tekstilom, ki ima knjigo vtisov in pohval, na kar opozarja tudi napis pri blagajni, »Pred časom nas je stranka zaprosila za knjigo, saj je želela napisati pohvalo, mi pa knjige nismo imeli,« je povedala poslovodkinja Anita Vouri Hoblaj in dodala, da so jo po tistem takoj postavili na polico in se že polni.
Delavci so ustrežljivi in se radi
pogovarjajo s stranko o njihovih potrebah.
Delavka Alenka je z veseljem razkazala blago, svetovala je primerno velikost, skratka zelo dobro sem se počutila v trgovini. Še se bom vrnila.
saj nikoli ne več, ali se v tem trenutku kdo ne zaljublja vate.« Tukaj ne bomo govorili o ljubezni, čeprav:
Z vašimi slaščicami je kot s prvo ljubeznijo. Ko začneš, ne znaš nehati.
Je pa še ena posebnost njihove knjige vtisov, česar doslej še nisem zasledila. Čeprav sem jo podrobneje prelistala, v njej nisem našla prav nobene kritike ah negativne pripombe. Kot zanimivost pa je treba dodati, da so svoja občutja zapisali znani glasbeniki, igralci, umetniki ... Naj naštejem samo nekatere: Danijel, Ljubka Dimitrovska, Šerbi, Peda, D’Boy... Mnogi z nostalgijo spominjajo na jugoslovanske čase. Jaka Šfraufciger pa je zapisal:
Draga Danica in Darko spet zdebelila sta falota
Povejte na Penov glas!
Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise o doživetjih v lokalih ali na javnih mestih. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazni ljudje, so vas morda rešili iz nerodnega položaja. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati!
Nič zato.
Zato pa imenitna je bila šarlota.
Lahko pa se pohvalijo tudi s tem, da je v njihovo knjigo svoje vtise zapisal etnolog, ki
Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov: za Polž v solati, Pen, Podjetje za informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@p-inf.si
VESTNIK 39
Pen
oktober 2002
5
I

Nekateri svojci umrlega Slavka Pertocija ne verjamejo, da je šlo za nesrečo...
OSTE
BAKAL
OG ®®O0®6 OOOOOO
Sodišče je potrdilo, da je šlo za
prometno nesrečo in ne za umor
Povzročitelj prometne nesreče M. B. je že odslužil zaporno kazen in ostal zaradi dogodka brez zaposlitve v Slovenski vojski - Nesrečni Pertoci nikoli ni prišel v Doklezovje ...
Čeprav se je zgodilo že 20. decembra 1995, ko je po uradnih podatkih v prometni nesreči umrl takrat 41-letni Slavko Pertoci, podjetnik iz Černelavcev pri Murski Soboti, zadeva vsaj pri nekaterih njegovih svojcih in sorodnikih ni končana. Ob dejstvu, da umrlega svojca pravzaprav nikoli ne pozabiš, pa se v primeru pokojnega Pertocija pojavlja nekaj povsem drugega. Nekateri namreč ne verjamejo, da je Slavko Pertoci tistega zimskega dne pred skoraj sedmimi leti umrl v prometni nesreči, in zato so se odločili, da bodo skušali prek medijev »zadevi proti do dna«. A kot kažejo dejstva, ki smo jih uspeli odkriti, ko smo šli po sledovih dogodka, je zadeva, vsaj ko gre za uradne instance, končana. Zal pa svojci, ki so se obrnili na podpisanega avtorja, niso bili seznanjeni niti s tem, da je bil povzročitelj nesreče na okrožnem
hitrosti, najprej zadel kombi, ki je stal na cesti na kraju, kjer so policisti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, nakar je vozilo zletelo s ceste, treščilo v bližnja drevesa, se odbilo in spet pristalo na vozišču. V zmečkani pločevini je takoj umrl sopotnik, po neuradnih podatkih avtostopar, ki ga je silovito trčenje potisnilo do prtljažnika, na sprednjem sedežu pa smo opazili pištolo, ki naj bi jo imel s sabo voznik. Kot so neuradno povedali na UNZ Murska Sobota, naj bi bil slednji le lažje poškodovan, potrdili pa so, da je tragedijo vsekakor povzročila neprimerna hitrost ...«. Naslednji dan pa je Večer na kratko zapisal: »Kot smo že poročali, je v sredini prometni nezgodi na regionalni cesti v Veržeju umrl takrat Še neidentificiran sopotnik. Z UNZ Murska Sobota so nam sporočili, da gre za 41-letnega Slavka Pertocija iz Černelavcev pri Murski Soboti.Voznik, 41-letni M. B. iz Križevcev pri Ljutomeru, se je lažje poškodoval, ko je med prevračanjem osebnega avtomobila Ford Escort padel iz vozila ...«.
dogodek, ki nas je vse potresel najbolj v življenju. Ko se je to zgodilo, so ljudje marsikaj govorili, vse pa se je nekako skrivalo pred nama, ki bi tudi morala vedeti, saj sva njegova starša. Najbolj nama je snaha Dragica trdila, da je šlo za navadno nesrečo, kakršnih se zgodi veliko. Kljub vsem govoricam pa sva se morala sprijazniti z dejstvom, da sva ostala brez sina. Žal pa nam ni uspelo priti do dokončne resnice, kaj se je dejansko zgodilo. In tudi če bi nama to uspelo, sina ne bi bilo nazaj, kljub temu pa bi bili vsi nekoliko mirnejši. Po smrti našega sina nas je Dragica nekajkrat obiskala, pozneje pa smo nekako prekinili odnose in naju tudi ona ni obveščala o dogajanjih, povezanih s tem. Ne moremo povedati, kako je prišlo do Slavkove
sodišču v Murski poboti že zdavnaj
pravnomočno obsojen in je zaporno Starša pokojnegat
kazen že prestal. Nam pa je to uradno potrdila tudi predsednica okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnica svetnica Marija Močan - Rošker, ob tem pa smo se pogovarjali tudi s povzročiteljem
»Tukaj ni bilo vse čisto«
Tako naj bi bila zadeva že takrat uradno končana, toda različne govorice o tem, da je tukaj na »stvari nekaj povsem
L
I
ko si na dopustu, greš voščit za praznike s kolegi. In tako sem tudi sam Šel voščit za bližajoče se praznike. Po tistem sem se peljal iz Ljutomera proti domu in sem se za trenutek ustavil v gostišču Kurbos v Noršnicih, kjer sem nameraval kupiti cigarete, ki mi jih je zmanjkalo. Ob tem sem naročil tudi eno kavo, ki sem jo popil ob točilni mizi. Na drugem koncu gostinskega lokala je sedela večja skupina ljudi, od katerih so me nekateri poznali. Zraven je bil tudi pokojni Slavko Pertoci, ki ga takrat nisem poznal. Družba, ki je že bila nekoliko dobre volje, saj je že proslavljala konec leta, me je povabila zraven.
Naročili so mi tudi pijačo, jaz njim nazaj in tako se je začelo. Med pogovorom in šaljenjem je padel predlog, da bi se preselili v neko drugo gostdno, mislim da v Dokležovju. Pokojni me je prosil, oe bi ga jaz peljal, kar sem najprej odklonil, saj sem dejal, da moram domov, kjer me čakata soproga in majhna
v hčerka. Toda po nadaljnjem nagovarjanju vse družbe sem pristal in se je

pokojni peljal z mano, njegov avtomobil
nesreče M. B„ ki je zanikal prav vse drugega«, so se širile več dni in tednov
namige, natolcevanja in govorice, da bi šlo za karkoli drugega razen za prometno nesrečo, in ne, po nekaterih
po dogodku in zlasti svojci pokojnega niso imeli miru ob božiču (1995) in novem letu 1996. Kot vse kaže, pa je v zadevi
trditvah, da naj bi bil Pertoci mrtev že odpovedala le komunikacija, kajti če bi
prej, ker naj bi bil pretepen do smrti.
bili informirani o tem, da so policija.
Pogovarjali smo se tudi z nekdanjo tožilstvo in sodišče svoje opravili, potem soprogo pokojnega Perocija, Dragico najbrž ne bi bilo niti zadnjega obračanja
Bratkovič, ki nam je postregla z mnogimi
svojcev na medije. In čeprav se niso sami
koristnimi podatki, ki zadevo popolnoma obrnili na medije, smo obiskali starše
pokojnega Slavka Pertocija. Anton in Marija sta poročena ž^e 53 let in sta imela dva sina in pet hčera, po Sla^žkovi (tretji po vrsti) smrti pa jih je živih še šest. Imata tudi 14 vnukov in pet pravnukov. Težko jima je bilo obujati spomine na tragedijo njunega starejšega sina, a sta nam kljub temu zaupala, da je bil Slavko dvakrat poročen. Najprej v Lipovcih, kjer je imel
- ■¥ _ V
Pokojni Slavko Pertoci (desno) z mamo in očetom.
smrti, čisti računi pa gotovo niso bili. Pred nama so vsi skrivali dejstva,« sta nam skoraj soglasno trdila Anton in Marija Pertoci.
Priznala sta tudi, da je v tistem času ob koncu leta tudi Slavko popil kakšen kozarec s prijatelji in poslovnimi partnerji, saj naj bi ravno kritičnega dne raznašal poslovna darila prijateljem v Prlekiji. »Mogoče je, da je bil takrat tudi vinjen, saj je bil v več gostilnah, pred eno pa je pustil tudi svoj avtomobil. Slišala sva tudi, da naj bi ga prisilili, da je šel v
pa je peljal nekdo drug iz skupine,« je začel M, B.
Kam ste bili namenjeni in kako je prišlo do nesreče?
»Med vožnjo iz Križevcev proti Veržeju smo naleteli na prometno nesrečo, ki so jo policisti že obravnavali. Cesta ni bila zaprta. Zdi se mi, da mi je neki policist mahal, da naj bi ustavil, Ker je bilo pred mano neko vozilo, sem se mu skušal izogniti, toda začelo me je zanašati in obračati po mokri cesti. Po tistem pa se ničesar več ne spomnim, saj sem bil tudi sam poškodovan in so me nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Vsekakor je bil prisoten tudi alkohol«
osvetlijo. Sicer pa, poleg prestane zapor- pokojnega Slavka Pertocija. Anton in p^je pustktudisvoj axdomobirShšalasva	nezavesti in
ne kazni je M, B., če odštejemo mate- Marija sta poročena ze 53 let m sta imela	pi-isihh, da je šel v	ste gotovo slišali, kaj se je vse
rialno, utrpel tudi hudo psihično kazen, dva sina in pet hčera, po Sla^žkovi (tretji	nekega človeka. Zanesljivo pa Sovorilo o dogodku?
ki je še danes in prebolel. Spomnil pa se po vrsti) smrti pa jih je zivih se sest. Imata	Slavko ni bil noben avtostopar “Ne glede na vse odločno zanikam vsa
je tudi, kaj se je govorilo v času, ko se je tudi 14 vnukov m pet pravnukov. Težko	jg zaradi vinjenosti pustil svoj "Natolcevanja in govorice, da naj bi bil
nesreča pripetila, kajti tudi takrat so jima je bilo obujati spomine na tragedijo g^vtomobil, ker je vedno skrbel, da v Pokojni Pertoci že prej mrtev in da bi ga mnogi sumili, da je šlo samo za navadno njunega starejšega sina, a sta nam kljub vinjenem stanju ni vozil. Presenek nas mrtvega prevažal v svojem prt-prometno nesrečo. Svojci najbrž, razen temu zaupala, da je bil Slavko dvakrat	nama nihče ni povedal ničesar o IJ^-^oiku, kamor ga je vrglo med nesrečo,
nekdanje pokojnikove soproge Dragice, poročen. Najprej v Lipovcih, kjer je imel	ih policijskih .poročilih o me	izmišljotine in natolcevanja. Ne
niso bili seznanjeni niti z obdukcijskim tudi dva otroka, sina m hčerko, ki sta	obdukciji, o ničemer « še pravita,	koga in česa je do vsega tega
poročilom, ne z izsledki policije, izjavami danes že odrasla. Ko je spoznal drugo	’	prihajalo. Enako so tudi mediji nasedli
■ “ ’ ženo Dragico, se je poročil z njo in se NakljuČno Srečanje	vsem govoricam in so o tem pisali. Po
se je končalo tragično	nesreči sem bil sicer suspendiran, a sem
se po preiskavi spet vrnil na delo v Izjemno zanimiv sogovornik pa je bil Slovensko vojsko, kjer sem delal do konca povzročitelj nesreče,, v kateri je umrl glavne obravnave in izrečene sodbe. Slavko, in sicer M. B., ki je bil že 20. 5. 1997 kaznovan po 1. in 2. odstavku 325. člena na osem mesecev zaporne, kazni, ki jo je tudi prestal. »Zaporno kazen sem res že odslužil, a sem poleg tega kaz-
prič ipd., zato pa smo sami skušali :
zadevo nekoliko razvozlati, čeprav je to preselil v Černelavce. kjer sta zgradila
novo hišo. Z Dragico sta bila poročena obujanje bolečih spominov.	sedem let. Najprej je delal v prodajalni v
In kaj se je pravzaprav zgodilo tistega Kupšincih, potem v skladišču grad-20, decembra leta 1995 na regionalni ce- benega materiala trgovskega podjetja
za nekatere kljub vsemu samo vnovično
sti med Veržejem in Križevci pri Ljuto- Potrošnik v Markišavski ulici v Murski meru v Prlekiji, na kateri je umrl Slavko Soboti. Pozneje se je odločil za sa-Pertoci? Dnevnik Večerje dne21.12. 1995 mostojno podjetništvo in imel najprej v
v
v
članku pod naslovom Sopotnika vrglo Brezovcih trgovino z mešanim blagom, prtljažnik med drugim zapisal: »Včeraj nato pa se preusmeril še v žagarstvo in
je imel žago v Pečarovcih, nekaj časa
okrog 16. ure se je na regionalni cesti
med Križevci pri Ljutomeru in Veržejem skupaj z omenjeno trgovino, ki jo je zgodila huda prometna nesreča, v kateri pozneje prodal. Žago naj bi imela še sedaj -	'	- lasti in upravljanju takratna soproga
je umrl še neidentificiran sopotnik v
v
osebnem avtomobilu Ford Escort, ki ga
Dragica. Starša omenjata tudi težave z
je vozil 41-letni domačin M. B.. zaposlen zapuščino, ker da otroka iz prvega
v 73. območnem
štabu Slovenske vojske zakona nista dobila veliko, z drugo ženo
v Ljutomeru. Kot smo izvedeli od preis kovalcev med ogledom kraja tragičnega
pa nista imela otrok.
avtomobil nekega človeka. Zanesljivo pa je, da Slavko ni bil noben avtostopar, kvečjemu je zaradi vinjenosti pustil svoj
avtomobil, ker je vedno skrbel, da v
vinjenem stanju ni vozil. Preseneča nas tudi, da nama nihče ni povedal ničesar o uradnih policijskih .poročilih, o me dicinski obdukciji, o ničemer,« še pravita.
novan za vse življenje. Še vedno nosim v sebi težko breme, a se nič ne more spremeniti. Hude bolečine trpim še vedno, več kot občutne posledice pa čuti vsa moja družina,« nam je uvodoma dejal M, B., ki je težko pristal na pogovor, a je le želel, da bi vsi izvedeli pravo resnico, ki da jo je potrdilo tudi sodišče.
»Bilo je 20. decembra 1995, ko sem bil
Zaradi visoke zaporne kazni sem potem izgubil službo v Slovenski vojski in so se zame in mojo družino začele nove velike težave. Ponavljam, da je bila navadna prometna nesreča, v kateri je žal umrl človek. Njega sem nekaj ur pred nesrečo
prvič videl in tudi spoznal.
«
Nadaljevanje prihodnjič
»Bilo je pred bož,ičem, leta 1995, ko se zaposlen v Teritorialni obrambi v Lju
1/ nadaljevanju bcmc dokončali izpoved voznika M. B., v avtomobilu katerega je umrl Slavko Pertoci, potem pa nadaljevali z daljšo izjavo že večkrat
,	... ....	.	,	.	,	omenjene mag. farmacije Dragice Brat-
_____________ je zgodila tragedija. Midva sva ze stara tornem m sem bil v tistem času na kovič, zaposlene v Calexu in članice proti Veržeju, domnevno zaradi prevelike in težko spet obujava spomine na ta dopustu. Toda pri nas je bila navada, da občinskega sveta MO Murska Sobota.
dogodka, naj bi bil voznik med vožnjo
tornem in sem bil v tistem času na
oktober 2002
Pen
40 VESTNIK
Koga? Koga bi naj človik volo? Ati cejli den, neka gor pa doj po rambi odi pa neka mrnjavi. Nanč eden njemi lekar nejde glij v račun. Drnovšek je tak gvušen ka de gvino, ka se ati spioj spitavle zakoj spioj do volitve. Te njemi je pa nej jasno zakoj bi spioj rad bil predsednik, če te nema nikšega čednoga pooblastila, zvun ka odlikovanja tala, pa kakši vrtec, kakše drejvo posadi ali pa kakši moust gor odpre. *Njaj ti Drnovška,* je pravo ati. Te njegov LDS bi rad se pod sebe skopo. >A tak?* san pravo. »Ka mi je blujzi,« sakši den poslušamo. Što je komi blujzi? Ati je pravo, ka se se je olastnilnilo f toj našoj svobodno) Sloveniji, je samo enin blujzi bilou. Pa tou ten ka so pri kopanji. Že skoro 10 let pa največ s te kopanje glij Drnovškovi LdeSovci gejo pa pijejo. Tak ka ove lejko razmimo. »Štere ove«, san pijto. Ja te drujge stranke, ka bi rade glavne bile. Se njin je mijmo prišlo. Pomali več nede nika ka bi vrejdno bilou, če se ne popaščijo. No pa idemo dale. Na začetki je bil edini resen prouti kandidiat Drnovški. Pa ga mantra, najbole mantra njegova >plačkica< ali »plačka*. Ati je pravo, ka bi njoj lepše
pa že meli,« je pravo ati, Nej san mel pojma ka guči, samo sah rajši tiio bil ka ne bi norčasti v6 spadno. Te mamo še gospouda Beblera, ka nan še izda šče povedati, kak je NATO ena vrla organizacija, glij tak kak je, če bi taborniki bUij. Samo tu pa tan njin po nesreči kakša bomba doj spadne na kakšega Arabca. Gor na peperi de napisani tiij Drevenšek. Ati je pravo ka glij telko ka de paper bole pun.
Kaj lejpoga bi nan rajši naj nariso, še eden kandidat, Gospod Cekuta. Nemre pa razmiti kak je gor na tou listo lejko prišo Kreftov Lev. Za njega san sigdar mislo ka je z načišoga tista. Pa san pa tiio bil, ka ne bi kaj nouroga pravo.
Še bole hecne so pa volitve za župane. Da liste vijdiš, štb bi se rad bil župan, te stijsne, pa nej pr srci. Si tej stari pa pravijo, ka samo zatou še inouk kandidejrajo, ka bi radi dokončali začano delo. Ja? »Kakše delo?« je pravo ati. »Ne ven«, san pravo, Nej samo tij oni tiij nej. Telko poštenja pa telko znanja, kak nan jih pred volitvami sigdar naprej nosijo tej županski kandidaturi, spioj nemreš razmiti. Pa ge odijo 3 lejta pa enajst mejsecof si tej. Znankar se na volitve
Izbrali ste
bolj cvetečo
idilo Pomrja
Dragi bralci!
z dopisnicami, ki ste jih poslali, ste določili zmagovalca. To je fotografija pod črko F, poslal pa jo je Milan Gaber od Sv, Jurija 12c, Rogašovci. Priznati moram, da se z vašim izborom povsem strinjam.


W FT/ LEFo 2
8.
/..KREfT jEUINČitr
Z-
J. CE kota
G-učiJO
t
Mce
/^0 rib i	/ Šolo,
vKo&Ati V»(y
Tiha romantika nepokvarjene narave, ki veje s fotografije, je očarala tudi mene.
Milanu iz srca čestitamo in ga spodbujamo: »Le tako naprej!« Po pošti boste prejeli potrdilo o nagradi pokrovitelja, vrtnarije in cvetličarne Kurbus, Mele pri Gornji Radgoni, v vrednosti 10.000,00 sit.
To pa še ni vse. Saj veste, tisto nehvaležno »drugo mesto«.
Izbrali ste fotografijo pod črko D, ki jo je poslala Katja Šinko iz Gornjih Slaveč 112, Kuzma. Gospe Katji v tolažbo sporočam, da ni veliko zaostajala za zmagovalcem. Potrdilo o nagradi v vrednosti 5.000,00 pa bo tudi ona prejela po pošti.
I
KVR'B>*
ia Kiirhii«.
Vrtnarija Kurbus,
vrtnarstvo in cvetličarstvo Miroslav Kurbus s. p., Mele 9252 Radenci
f*
F




(
l

Sedaj pa k naslednji akciji!

lejko pravli po srbskohrvatsko
>pljačka«. Za tri milijone lidje že
tnenjalnice roupajo.
No telko kak
gospod Arhar na mejsec domou prnese, telko dosta slovencof pa Slovenk cejlo leto ne vijdi. Pa nan po sen ton težko odavle svoje poštenje. Gospa Brezigarova je pa spioj nej tak naopačna. Žensko za predsednika? Ati pravi, ka smo za kaj takšoga f Sloveniji še nej zreli. Te mamo še Bučara. Ati je pravo, ka bi on na njegovon mesti f penziji uživo, pa mislo kakše ciprese de sadil, nej se pa s politikof trgo. Ja ka ne pozabimo Plemenitoga Jelinčiča. Ati pravi, ka nej samo ka je Plemeniti, zaj da ga čuje f toj predvolilnoj kampanji je že oplemeniteni. Nej je pa gvušen, kak bi bilou, če bi ga zvolili. Ati pravi, ka bi znankar največ na lovino s Haideron pa Huseinon odo. >Enoga takšoga ka je rad na lovino odo, smo
pripravlajo. Te pa samo nainok vo bufne. Če te mene volili de se nači. Ja, komaj čakamo. Ka bi li naj bilou nači? Mogouče bi začala Mora gor tečti.
Če smo že pri Muri. Nouvi veter je . začo fudati. Najbole fuda na vrijkaj, glij tak kak of pravi veter. Ati je pravo, ka da de prvo odfudavanje gotovo, bi lejko še v ovo Muro šou fudat. Ka bi Muro bar na predzadnje mesto fudno.
Ja lejko smo pa radi, ka so nan bar moust oudprli, prejk Mure. Ka se liden več nej trbej okouli ali pa prejk po Avstriji voziti. Pločnike so »pozabili« napraviti. »Obečanje - ludo mradovanje«, pravijo v naši bratski republikaj. Pa kak praf majo. Si tisti ka te je volili, majo glijni beteg. Friško obečajo, še bole friško pa pozabijo.
Če se za nje nejde. Te ne pozabijo tak friško.
Izbiramo
ir.
A
TETOVAŽ
POMURJA
(tatu vseh vrst, body pearsing...)
Š. T. S. N. JV. fše tou san nej napiso}: Naš ati komaj čaka ka odprejo še te falajček prekmurske avtoceste. Že so table AC: Maribor-Lendava. Table so, samo avtoceste
je pa bole malo - skoro nika. Ati je pravo ka so si te prnclek dale sobočke avtošole delati, ka do se kandidati za šofere lejko fčilij po avtocesti voziti. Vanek, Mali Bakovci 172b
VAKSi
Vsi, ki ste bili dovolj pogumni (saj vemo, da malo boli) in ste si omislili kakršnokoU tetovažo, bodite pogumni tudi sedaj in pošljite fotografijo svoje umetnine na naslov: Agencija Venera, UL arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: ZA NAJ TATU POMURJA.
t-

I

VESTNIK 41
P©"
oktober 2002


im
£
Fantje, bolje rečeno gospodje na fotografiji so slovenski in hrvaški udeleženci svetovnega dimnikarskega kongresa, ki je potekal leta 1956 na Dunaju. Fotografija je bila posneta v središču Dunaja, na terasi stavbe, kjer je bil kongres. Na terasi je bila tudi okrepčevalnica, vendar se Štefan Čer, upokojeni dimnikar iz Murske Sobote, ne spomni, da bi se kdo iz slovenske ali hrvaške delegacije tam kaj okrepčal.
Delegaciji Slovenske dimnikarske zadruge sta se iz Pomurja pridružila Štefan Čer (prvi z leve) in Viktor Majzel iz Lendave. Na fotografiji so tudi predsednik zadruge Gustav Lapuh iz Ljubljane, dimni-
Dimnikarska zgodbal^
IS
kanski mojstri iz drugih krajev Slovenije in, takšni so bili časi, člana slovenskega notranjega ministrstva Stane Rozman in legendarni Matjaž Hace, borec in komandant legendarne 14. divizije v času, ko je šla le ta v zimi iz Dolenjske prek Hrvaške na Štajersko.
Mednarodni dimnikarski kongres je bil nepolitično srečanje poklicnih tovarišev in se je ukvarjal predvsem z razvojem in informiranjem o dosežkih dimnikarske obrti. Čeprav so bili naši dimnikarji člani državne delegacije, je vse skupaj potekalo izredno skromno. Sicer pa je bila že udeležba v --------—
1 Od29. oktobra do 28. novembra,	HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod '
delegaciji velika nagrada. V tistem času so lahko potovali v tujino le najzanesljivejši in o tem ni odločalo samo stanovsko društvo.
Tja so potovali z vlakom prek Maribora in Šentilja. Spah so v zasebnih stanovanjih pri — kolegih dimnikarjih, razmeščeni po vsem ‘
mestu, hrano pa so imeli s sabo.
Predavanja so trajala tri dni, od 9. do 15. ure, četrti dkn pa je bil banket. Vsaka država je imela svojo mizo. Kljub istemu stanu se je videla razlika, saj so se delegati iz Jugoslavije počutili kot črne ovce. V prostem času pa tudi na banketu so bili bolj sami in ob strani. Kolegi iz kapitalističnih držav niso kazali posebne naklonjenosti ali
iskali stikov z njimi.
Čer se spomni, da je sodelovanje v delegaciji oziroma pot na zahod izkoristil, da bi poiskal novo ohišje za svoje motorno kolo, ki se je precej kvarilo. Kljub obiskom številnih trgovin in tudi prizadevnosti avstrijskih kolegov delov za svojo znamko motornega kolesa ni dobil.
Pred vojno so delovali v Pomurju naslednji dimnikarski mojstri: Franjo Landi, Andrej Komparič in Ana Hartman v Murski Soboti, pri Gradu na Goričkem Franc Ov-čan, Otokar Erjavec v Beltincih, v Lendavi Viktor Majzel. v G. Radgoni Miško Kri-
■I
L-
»Sk J ’-'.
K

Značka mednarodnega dimnikar
skega kongresa na
Dunaju leta 1956
San



zanič, v Križevcih pri Ljutomeru Jože Rum-pak, v Ljutomeru pa Ludvik Šandor.
Po osvoboditvi so dimnikarske okohše, ki jih je dodeljeval okrajni ljudski odbor, upravljali: Štefan Čer, Ernest Novak, Pavel Pongrac, Franc in Ludvik Podlesek v Murski Soboti, Alojz Rurapak v Križevcih pri Ljutomeru. Ludvik Šandor v Ljutomeru, Miško Križanec v G. Radgoni in Ladislav D ar vaš v Radencih.
Leta 1962 je ustanovila glavnina teh mojstrov, po navodilu države seveda, Dimnikarsko podjetje. Sedež je imelo v Beltincih, prvi direktor pa je bil Otokar Erjavec.

I
V a

Povejmo še nekaj besed o Hacetu, ki je bil v delegaciji kot čuvar novega sistema in ne kot dimnikar. O njem mi je pravil borec Ivan Križan iz Sobote, ki je sodeloval v enoti za njegovo osebno zaščito. Po vojni je bil Hace sekretar partijskega komiteja v Postojni in član ČK ZKS Slovenije. Okrog leta 1950 sta se s Križanom slučajno srečala na vlaku, ki je peljal iz Sežane proti Postojni. Kot stara soborca sta obdelala in izmenjala informacije o prijateljih iz vojnih let, nato pa je pogovor nanesel na politiko in razvoj dogodkov po vojni. Na koncu sta družno ugotovila, da imata na vse skupaj precej podoben pogled, da sta istih misli. Marsikaj je bilo drugače, kot sta si nekoč predstavljala, da bo, »Piši, Križan!« mu je naročil Hace ob slovesu, in Križan, kot vemo, ga je poslušal...
Joseph Maria R.


za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
I
T
OVEN
(21. III. - 20. IV.)
ako kot ste navajeni, ne bo šlo vedno, kajti vrednote se
p
LEV
(23. VIL - 22. VIII.)
rijatelji vam bodo ponudili pomoč, ki je ne smete od-
v
STRELEC.
(22.XI. - 21, xn,j
spreminjajo. V začetk u vas bo to motilo, pozneje boste ugotovili, da gre v bistvu za nove priložnosti. Potrudite se, da boste nepristranski, čeprav vas bo »vleklo« na eno stran. Kar nekaj novih zamisli in celo želja po eksperimentiranju bo. Rjava barva in dopoldansko srečanje ali sestanek ne gresta skupaj. Barva torej! Sanjarjenje je izguba potrebne energije. Ne bodite
kloniti. Po drugi strani se bodo povečevale obveznosti, vi pa niste končali še tiste, kar ste jo začeli. Če se ukvarjate z umetnostjo ali s kakšno kreativno zadevo, potem se prepustile domišljiji in fantaziji. Presenetljivo kreativni boste. O določenih stvareh je bolje, da ne govorite. Nekomu pomenite veliko in si vas želi, vi pa morda tega ne veste. Poiščite pot. Čas za uresni-
feliko aktivnosti bo, zato boste utrujeni. Zmanjšajte ritem.
v premoru razmišljajte o dolgoročnih spremembah. Ljubezen je kot barka na razburkanem morju Enoličnost vam bo šla na živce in tudi z birokracijo boste prišli navzkriž To vas bo spodbudilo, da bi nekaj radikalno spremenili. Prihodnje obdobje ni ugodno za večje posle, kjer je mogoče tveganje ali
prezahtevni
čitev skritih sanj.
7*1
celo izguba. S partnerjei^godno. Naredili boste izpit ali nekaj
M
BIK

I
(21. IV - 21. V.)
lOčno boste angažirani, pa boste vseeno želeli več,
N
DEVICA
(23. VIII. - 22. IX.)
a okolico boste naredili dober vtis, kar vam bo pozneje
ugodno rešili.
R
KOZOROG
(22. XII. - 20. L)
kot je realno mogoče Pričakujte večjo spremembo. Morda vas bo življenje odpeljalo v povsem drugačne vode, kol ste navajeni, zato sta zdaj potrebna zbranost in moč, da ne boste imeli občutka, da vam čas uhaja in da ne morete na ničesar vplivati.
Ljubezen je bogata, vendar izvir ni neskončen Pogled v pre na osebo ne bosta škodila. Z lepo besedo
teklost ali spom boste razorožili
koristilo, saj boste tako lahko izkoristili priložnost, da boste naredili tisto, kar ste že nekaj časa odlašali. Se prej naredite vse potrebne priprave in izključite presenečenja Nadrejeni ne bodo presenečeni Mogoče prihaja trenutek, ko boste morali razmisliti o novih možnostih in večjih spremembah. Čustva raje prikrivajte Možen prehlad.
adi imate, če vas kdo občuduje, in zdaj se bo za to
v
DVOJČKA
(22. V. - 21. VI.)
sebi boste čutili mir in zadovoljstvo, močni boste in
s
r
■|
Z1
EHTNIC
a
(23, IX, - 22. X.)
tvari bodo jasne, vi pa boste razpravljali in razlagali
pokazala priložnost. Ste komunikativni in prisrčni, kar vas varuje pred tistimi, s katerimi nimate radi posla. Da bi bili še uspešnejši, morate najti stične točke tudi s takimi osebami. Pri ljubezni pustite nekoliko bolj oprta vrata. Nekdo iz vaše bližine se zanima za vas, zato mu dajte priložnost. Na splošno vam ne bi Škodilo, če bi malo stopili iz okvirov V svojo zamisel vključite
še nekoga 1
I
VODNAR
(21. I. - 19. 11.)
vas nič ne bo vrglo s tira. Tako je zdaj primeren in ugoden čas, da nekatere poglede spremenite oziroma se prilagodite novim razmeram. Izpeljali boste! Nekdo vas bo poskušal zmesti, vendar boste sposobni, da ga prepoznate m se ga obranite. Razburjeni boste, zato bo vaša razlaga zadeve drugačna, kot jo bodo videli drugi. V zadnji tretjini mesecamekolikovec^
če se zavzemate za spremembe, imejte pripravljene ar gumente. Izkušeni prijemi v ljubezni tokrat ne bodo delovali Če boste poslušab nasvet, bo pot krajša in zanesljivejša. V drugi polovici meseca prijetno presenečenje, morda celo finančna injekcija. Tisto srečanje na hodniku se bo še ponovilo. Nekdo v okolici ima občutek, da delate po svoje, njega pa ničesar ne
iZzivi na delovnem mestu bodo razburljivi in dinamični
simizma.
M
RAK
vprašate.
(22. VI.-22. VIL)
.ialce predolgo odlašate. Opogumite se in storile listo, kar morate. Eni bodo rekli tako, vi boste mislili drugače m podvomili boste, ali je vaše mišljenje pravilno. Pravilno je zato vztrajajte pri svojem. Življenjska pot - odpeljalo vas bo v druge vode kot bi si želeli in veliko veslanja bo potrebno, da se povrnete na staro pot. Ob prazniku se bo marsikaj razjasnilo.
V
L
ŠKORPIJON
J (23. X. - 21. XL)
edeb boste, kaj si želite. In obdobje, ki veliko prinaša in
Ljubezen - ne boste mogli verjeti, da vas res
nekdo tako ljubi.
omogoča dobre začetke, je pred vami. V sredini meseca malce zastoja, potem pa spet zalet. Iskali boste nekaj ali obujali, ker boste imeli občutek, da je treba nekaj nanovo odkriti, V ljubezni zmeda, ker boste skrivali čustva Ob vsem lahko računate, da se bodo porajali dvomi, ki bi lahko biU utemeljeni, zato kljub dobrim izhodiščem ne bo časa za mirovanje ali celo spanje

Prh le kratko reČDno, Vestnikova mesečna priloga in Ima tudi sicer ivezo z naravnim ™ /	Ustanovllon Ic bli. da bi. v skladu z imenom In asociacijami.
XVo"vd ko^^Vstirpen in penetrantnež JprodiralecJ ter bil poln '	tabloid spodobi.
mesečnim ciklusom.
fotograflL KftKor se za
Dobro premislite, ali boste samo čakali, kaj se bo spremenilo, ali pa boste tudi sami poskusUi vpUvati na prihajajoče spremembe. Čas je, da se postavite tako, kot je treba’ Nekaj sreče pri finančnih zadevah’ Delno lahko poslovno odločitev prepustite instinktu. Idejo boste dobro predstavih. S prijatelji previdno in pazite, da vas preveč ne zvabijo. Lepa beseda lepo
mesto najde
V
r
RIBI
(20.11. - 20. IIL)
—'olja do dela vam bo dala moč, da se osredotočite na pomembne zadeve in jih tudi uspešno rešite. Pričakujte spremembe in se spoprimite z njimi. Malo več reda pri prostem
času. sa4 sami ugotavljate, da ne veste, zakaj vam g^ primanj-
Ku]e. cas za poglobljeno in duhovno razmišljanje pride po 22.
novembru. Natančno boste vedeli, kaj morate nekomu
-vjvciiiur LL. ivaiancno boste vedeli, kaj morate nekomu reči, vendar vseeno premislite, kaj s tem dobite in kaj izgubite.
l^aja ga Podletje za informlranie.Odgovorni urednik matičnega časopisa ie Jankn Votek uredniki Penaao Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko	j
Gonter, za folografljc skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneke? lektorira Emrl. Računalniško ga ohUkuJe Robert J. Kovač. Za Pen : lektorira Nevenka
nt posebne naročnine (
P^n
oktober 2002
pop^n tepanje
42HSnilR
Portret popotnika, v ozadju Herat
I
I


Malo več kot leto nazaj sva z mentorjem, prof. Janezom Peršičem, posedala Pod Upco in ob kozarcu baložana kovala načrte za mojo diplomsko nalogo - Po poteh Marka Pola. Bilo je še pred 11, septembrom, v času talibanov, ko se je Severno zavezništvo zadrževalo severno od Masar-i-Sharifa. Dobro leto po tem pa je nastala reportaža o Afganistanu, ekskluzivno samo za Vestnik. Za naslednji Pen pa že pripravljam tekste in izbiram fotografije za reportažo Po svileni poti Srednje Azije.
V državi večnega
" HL
,1
11
£

f
f
I

:l
U-L'
I
!l
iF'
,r

I
'I
f
II
jmu
Masjid-i-Jami je eden najlepših arhitekturnih dosežkov Temurjeve ere (14. stoletje), kamor se petkrat na dan zatekajo Heračani.
1
i


;t'j'


V
&


Jj
TTl

‘A*X




T
J


Jz___
Dekoracije na Masjid-i-Jami v modri barvi veljajo za najlepše v vsem Afganistanu.
h '
J
I
lii
[BM,
S
Izdelovalec pakulov
Čevljar
Pakul, tako imenujejo tipično afganistansko čepico, na bazarju v Heratu.
Veliko časa sem presedel na WC-jih - zaradi nepogrešljive začimbe Azije - čilija.
fej
li’’
*■

1 čajnice so bile in so še intelektualno središče Azije, Herat.








i Trgovci iz Belučistana jpokrajina v zahodnem Pakistanu) so eni redkih, 7^-?.	ki so trgovali tudi v času talibanske oblasti v Afganistanu.
/	Le kaj se Je skrivalo za sijajnimi dekoracijami tovornjakov ».? j
VESTNIK 43
po Pen tepanje
oktober 2002
nemira - Afganistan j
d
F
Zaplaval sem v udobni zofi, nameščen kot gospod, odet v modre žametne kavbojke in belo majčko, na tleh je bila pogrnjena črno-siva turkmenistanska preproga, ki me s svojimi vzorci - škorpijoni - spominja na Dasht-i-Margo (Puščavo smrti) v zloglasni »opijski* dolini Helmand. Na mizici skodelici zelenega čaja, čajnik in sladkor, na nasprotni strani me z zanimanjem opazuje sogovornik - HabibuUah Mahsbar, še pred kratkim eden od stebrov Severnega zavezništva v boju s talibani. Bilo je na povsem običajen ponedeljek na afganistanski ambasadi v Biškeku (Kirgistan).Bil sem torej na poti v »srce*, na vlaku, ob cesti, po kateri so v srednjem veku tovorili trgovci Benetk, Istanbula, Bagdada in Kaira. V novem veku so se prav na teh prašnih poteh križali ruski in angleški igralci t. i. velike igre, kot je označil vojno za »srce* Rudyard Kipling v svoji uspešnici Kirn. Bila je cesta, po kateri so se valili v poznih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ruski tanki, in navsezadnje, bil je tudi Marko Polo, ki je prečkal »srce* pred dobrimi sedemsto leti...
Srce mi je utripalo nekoliko hitreje od običajnih 70 utripov na minuto, pa ne zaradi 45 stopinj Celzija ali puščave Takla-makan, v kateri se najdejo kače, škorpijoni in druge zahrbtne puščavske živali.
Ko že začnem bentiti nad svojo prtljago in vročino, mi prevoz ponudi voznik tovornjaka, ki je na poti v Herat, ki je bil v srednjem veku eno glavnih trgovskih središč na svileni poti, znan predvsem po



r


MS f?.:.




- ■**


rssfc’
•J!

it


1-


M

i



L'-'

Štirje veličastni minareti še vedno [komajda) stojijo kot ostanek do tal porušene medresse (islamske verske šole) iz leta 1417,
pogledujejo proti bradatemu mladeniču, oblečenemv shawar kamiz, s pakulom na glavi, ki je radovedno »zijal« v prostrane planote, prekrite z zelenjem.
Na zelenici so bile ovce, ob njih ostareli, osiveli pastir, ki nam kljub starosti čilo maha v pozdrav, v dolini izsušena rečna struga, nekaj hišic, vasic, ki so preživele morijo zadnjih dvajsetih let. »Spominjam se Rusov, prišli so leta 79, udarili so silovito, poškodovali mošeje, porušili nekatere medrese, pozaprli intelektualce in se namestili v trdnjavi iz leta 1305 ter vztrajali do konca 80., ko je Gorbačov spoznal, da je okoli 15 000 ruskih žrtev, maminih sinov, prevelika cena za državo, bogato z nafto, lapisom m opijem. Kmalu zatem izbruhne državljanska vojna, v kateri prevladajo talibani, prodirajoč iz Pakistana, Bilo je varneje kot danes, a kaj, ko so prepovedali vsakršno družabno življenje, igro buzkash (podobna je polu, ki se igra z obglavljeno kozo], poslušati radio ali gledati televizijo, pozaprli so nekaj preživelih intelektualcev, ženskam so prepovedali kakršnokoli izobraževanje in izhod iz hiše brez moškega spremstva, bilo je hudo, mnogi so zbežali (v času ruske invazije 6,5 milijona beguncev) in se raztepli po svetu, mnogi so umrli v vojnah zaradi njenih posledic (Afganistan ima več kot deset milijonov neeksplodiranih min)," je umirjeno in zbrano razlaga! šofer Ahmed, pri tem pa pazil, da ne zaide na kako »bližnjico«, na katere so me opozorili mediji, ko sem se zanimal o varnosti.
Bral sem o taksistu, ki je po bližnjici zapeljal na mino, ali kako je nekoga pognalo v zrak, ko se je hotel olajšati, skrit pred pogledi s ceste. Vse to in še marsikaj sem imel v glavi ob sončnem zahodu, ko smo prispeli v eno najlepših mest Srednje

K
>9

I
Nekdanji tadžiški poveljnik Severnega zavezništva, danes mučenik in legenda dvajsetletne afganistanske vojne Ahmed Shah Masood
Azije Herat,Stanoval sem v hotelu tik nad bazarjem, kot se imenuje tržnica v vsem muslimanskem svetu Zbudil me je mu-zein, ki je klical iz mošeje Masjid-i-Jami k prvi jutranji molitvi. Odpirala so se vrata, ljudje so potihoma odhajali proti mošeji. Okoli osmih se je začela prebujati ulica. Bazar, nekoč sicer prekrit z opeko, je ohranil svojo lepoto, šarm in energijo skozi vse grozote vojne.
Trgovci so ohranjali stike s preprodajalci iz pakistanskega Belučistana, s severa, iz Turkmenije, so prihajale preproge, Iran jih je oskrboval s safranom m osvežilno pijačo (firma Zam Zam je iranska različica osovražene ameriške Coca-Cole), iz Kitajske je prihajala elektronika, prek Dubaja je potekal glavni izvoz Afganistana: droge in ilegalni begunci. Že čez nekaj minut sem se seveda znašel v trgovini in nakupoval »pruslek«. Bili so trdi, neizprosni pogajalci.
Po dobri uri pogajanja so ceno spustili za borih 200 sit in pristal sem na neverjetnih 1000 sit, po skoraj enoletnem
ali 30 kilogramov na hrbtu, ki so postajali na tem petkilometrskem maršu prek nikogaršnje zemlje vse težji, marveč je bilo to zaradi države, ki je bila v zadnjih dvajsetih letih vedno v vojni vihri, njena lega in oblika pa še danes močno spominjata na srce, srce Azije - Afganistan!
V daljavi zagledam rdeče-črne obrise plapolajoče zastave, ob bodeči žici, ki se vleče ob celotni meji, me z nasmejanim obrazom, črno brado, še vedno v dolžini dlani (kot so zahtevala merila pregnanih talibanov), in kalašnikom v roki pozdravi s salam aleykhum (mir s tabo) pripadnik nekdanjih sil Severnega zavezništva, ki so danes postale sile redne afganistanske vojske. Vrnem mu nasmešek in odzdravim z aleykhum salam, kot to zahtevajo manire, ter se rahlo priklonim, medtem ko mu z desnico sežem v roko, z levico pa se primem za srce. Sogovornik me mahne po hrbtu in me z veseljem odpelje do mejne postaje.
Ni minila minuta, ko mi je sedaj že stari prijatelj prinesel čaj in ponudil stol, da se odpočijem in v miru popijem čaj. Na steni je visela slika Masooda, legendarnega tadžiškega poveljnika Severnih sil, umorjenega malo pred začetkom ofenzive, danes pa velja za mučenika afganistanske osvobodilne vojne. Oficir se je z zanimanjem zapiči! v potni list in se praskal po glavi, ko je zagledal dve vizi za Sudan
izjemnih konjih, s svojo lego pa tudi izjemnega pomena za Angleže v 18. in 19. stoletju v obrambi Indije pred prodirajočimi Rusi. Stari volvo je na evropskih cestah verjetno izdihnil, a za prašne, jamaste afganistanske ceste je bil več kot odličen. Udobno se namestim, možak na zadnjih sedežih me z objemom skoraj zaduši, voznik pa me veselo udari po bedrih.	’
Prevozili smo borih pet kilometrov, ko nas ustavi vojak in ukaže, da moram zlesti s tovornjaka in počakati pri taksistu, da se zberejo še drugi, ki želijo proti Heratu,
Bilo nas je devet, stiskajočih se v novi toyoti, darilu japonske vlade, ko smo drveli po sveže položenem asfaltu, trije na sprednjiii, štirje na zadnjih sedežih in dva v prtljažniku, s prtljago na po naključju nekaj centimetrih praznega prostora. Na poti nas ustavi nekaj patrulj, ki sumljivo
&

V
potnem listu države, za katero niti
I,
I
I.

t;
Tl
q




I
I
*
K
I
tl
Ij'
I
J
H

'4
Pathani, iz katerih so se rekrutirali tudi talibani (v paštunskem jeziku se uporablja beseda talib za »učenca religije*).
I
Vi
približno ni vedel, da je na planetu Zemlja. »Evropa, Jugoslavija, Tito,« so bila moja pojasnila, nakar je prikimal z glavo in me
ll
1,
barantanju po bazarjih Bližnjega vzhoda in Srednje Azije sem na koncu poti popustil in se podredil ceni. Spila sva čaj, se nasmejala moji shavvar kamiz in bradi, si veselo segla v dlan in nadaljevala vsak v svojo pot.
Kmalu opazim, da kupna moč prihaja od žensk, ki se v skupinah, a brez moškega spremstva, prekrite z burko seveda (kar sodi k njihovi tradiciji, kulturi in nima nobene zveze z zapostavljenostjo ženske v družbi), »podijo« od ene trgovine do druge in nakupujejo Moška družba je uživala v restavraciji s prižganim te. levizorjem, kjer se je vrtela indijska
•pobaral«, ali potrebujem kako pomoč.

Prijazno se mu zahvalim, posrkam še
zadnje ostanke čaja in jo mahnem naprej
po
cesti proti najbližji vasici, pet kilo-
metrov oddaljeni od carinarnice.
V Afganistanu živi več etničnih skupin; Pathani, 38 %, Tadžiki, 25 %, Hazari, 19 %, Uzbeki, fl %, nomadi, 3 %, Turkmcni, 2 %, prebivalci B e luči sta n a, 1,5 %, drugi, 5,5 %. Na sliki: Tbrkmen
glasba, ob skodelici mangovega soka s sladoledom, posutim z arašidi, kar je bil zagotovo hit poletja.
t.4^
Oskar Habjanič
I
oktober 2002
p^n rockregerep
44 VESTNIK
NA FESTIVALU NAREČNIH POPEVK V »TOTEM MARIBORU«
♦
I
JKH< A
MhZII. fN IVIH f.LAVNI K
%


I
:v






f
p

«»


NAJBOLJŠA
Jerca in Tomaž
Jerca Mrzel je s skladbo USODA CIGANKA, za katero je sama napisala besedho v prekmurskem narečju (pri tem ji je priskočil na pomoč pravi Prekmurec Evgen Car), za glasbo pa je poskrbel nekdanji Titov glasbenik, Ljutomerčan Emil Glavnik, navdušila občinstvo in z besedo prepričala strokovno žirijo ter si tako prislužila dve od treh nagrad festivala, ki so ga tokrat prvič pripravili v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo pa si je prislužil prihodnji kmetovalec - Tomaž Domlcelj s skladbo ČE BI LOHKA.
lOMAZ IHiMILf.l .l. ki jc buli );i(ii fisvfj|ii i)'inr;nl*i ‘.iKtkfi' ri(- žirije z.i mi jbril|',ti '.kbirlbft


II

VLADOVE PLATINASTE KRESLINČICE
To je njegova prva zbirka uspešnic na dveh ploščah. Na prvi so vse njegove uspešnice in nova skladba Tak kak riba brez vode, drugi CD pa je njegovo darilo poslušalcem, saj je nanj uvrstil množico zanimivih posnetkov, od katerih so mnogi objavljeni prvič. Med njimi je tudi čustveno nabita pesem, ki jo je pred navdušeno razprodano dvorano Cankarjevega. doma z Vladom zapel Rade Šerbedžija. Na drugi plošči pa sta tudi dve novi skladbi. Skupina Siddharta jepo
f

SANJI, SI SE ODLOČO, ČE BOŠ LETOS KANDIDIRO?
Zato, ka de zavolo tebe na volitvaj bole veselo.
Mi znamo, ka ti pri Šanki naj bole glasen si biu, če nej biiou po tvoje, si se pa zbiu.
f
I
o

30 LET
SKUPINE
MAGNET
Začelo se je oktobra 1972, v gostilni Šinjor v Martjancih, ko so prvič nastopili štirje Jožeti: Gerenčer, Glažar, Ružič in Vukan. Takrat se je rodila njihova Monika. V tridesetih letih so izdali sedem plošč, dve sta postali zlati ... nadaljevanje sledi v naslednjem Penu
NAJBOLJ UDARNA ZASEDBA, KI JE IZDALA LETA 1988 TUDI PRVO KASETO BODI SREČNA JULIJA.



VOLIMO, SANJI, MI TEBE ZAJ VOLIMO.
Murate Sceoia


r

Boš doubo glas, če v nedelo po mesi za rundo daš. Sanji, boj politik, če rad bi zidau pa meu novi avto. Zaton, ka maš čas, močen glas, pa žena nuca pejneze za bouto. Či glij ka nimaš nikše ti zaj velke škole, mi volili se glij mo za tebe.
bela za odlično predelavo skladbe Oo višine se zvrti, ki velja za največjo uspešnico Vlada Kreslina iz obdobja skupine Martin Krpan, Jani Hace pa je odlično obdelal pesem Mladi Marko. Na zbirki us-| pesnic so poleg skritega avdioposnetka še'
volite ^mejne, ka mo mislo itak
trije videoposnetki.	\
Na promociji, 17, oktobra, so zazvenele ' strune tiste črne kitare in zadonel Vladov glas ob spremljavi njegove skupine. Po krajšem udarnem nastopu se je Vlado ' poveselil z množico glasbenih prijateljev: Katicami, Petrom Lovšinom, Zoranom Predinom, Sukarji, Siddharto, Alešem ‘ Klinarjem in Markom Čučkom iz svoje j nekdanje skupine Martin Krpan Razlo- J gov za veselje je bilo kar nekaj, vsekakor J pa izstopa podatek, da je Vladu Kreslinu ob tej priložnosti direktor distribucijske hiše Nika, Darjo Rot, izročil platinasto | ploščo za prodanih 10,000 izvodov albuma, in to le po štirih dneh prodaje, kar je J svojevrsten fenomen. Tako kot Vlado!
samo na sejbelll
f Liidstvo, naš
\kandidat... \Šanjilll /
^1
Kj
Pl

Ltiy




FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE LENART 2002 POTRDIL KAKOVOST ANSAMBLA POGUM IZ ŠKOCJANA NA DOLENJSKEM
Kulturno društvo Motiv iz Slovenskih goric je pripravilo prvi festival narodnozabavne glasbe Lenart 2002. '
Na njem je nastopilo deset ansamblov, med njimi tudi Špik iz naše pokrajine. Fantje (pevka Maja zaradi bolezni ni nastopila) so zapeli polko Gregorja Vidmarja PRISMUKNJENI KLOPOTEC, za katero je napisal besedilo Marko Kočar. Čeprav so tokrat ostali brez nagrade (lani so osvojili drugo nagrado občinstva), so bili dobre volje, tako kot se za Prleke in Prekmurce tudi spodobi.
Občinstvo in strokovno žirijo pa so najbolj navdušili že omenjeni POGUMOVCI, ki so na poti v Lenart doživeli prometno nesrečo, vendar na . festival kljub temu prispeli ob pravem času nasmejani in zdravi (nekateri sicer malce zaspani).
I
VESmiK45
Pe" scena
oktober 2002

o skrivnostih in trenutkih, ko je v šoli najlepše
Vaša čustva
Mi zadržimo skrivnosti zase
V času, ko hodimo v šolo, imamo ponavadi z njo same skrbi in velikokrat pozabljamo, da je v šoli tisoč čudovitih trenutkov, ki jih doživimo s svojimi sošolci in prijatelji. So trenutki, ko se naučimo več, kot nam dajo šolske ure. Ups, samo da tega učitelji ne bi prebrali, čeprav sem prepričana, da imajo tudi sami prav lepe spomine na šolo! In da se na primer učitelj biologije ne spominja samo ur, ki jih je preživel pri biologiji, na primer. Verjetno ste že ugotovili, da mislim na odmore, proste ure, čas, ko se konča pouk, na pot domov ali čakanje na avtobus, To je šola za življenje, O tem, kako doživljajo najlepše trenutke v šoli, sem se pogovarjala z Jasmino Ošlaj in Ines Kolarič iz 8, b ter Rajkom Cernelo, Matejo Gabor in Jožico Merčnjak iz 8 a
Kdaj vam je v šoli najlepše?
Jasmina: »Vsekakor je najlepše v odmorih, ko se pogovarjamo, družimo in kaj ušpičimo «
Ines; »Ja, v odmorih, in ko čakamo na avtobus.
Rajko: »Pri telovadbi«
Mateja: »V odmorih, ko se zberemo na klopi pred šolo«
Jožica: »Ko je konec pouka in čakamo na avtobus ali se družimo v kateri od učilnic.« O čem se pogovarjate?
Jasmina: »O zabavah, o dečkih, kakšni so,
o odnosih med dečki in deklicami, vsem Nekdo je pripomnil: »O spolnosti,-

Ines: »Mi se ne pogovarjamo veliko o dečkih, ker so dečki na šoli preveč otročji Bolj o drugih dečkih V bistvu se pogovarjamo o tem, kaj gre kateri pri drugi najbolj na živce. Če mi katera pove, kaj ji gre pri meni na živce,
Jožica: »Pogovarjamo se o dečkib in skrivnostih, za katere ne bi smel izvedeti nihče.«
Ines: »Jaz imam svoje Mateja; »Najlepše je v skrivnosti dobro zavaro- odmorih, ko se zberemo
Rajko: »Dečki smo ena velika skupina, nobenega ne vzamemo zraven in nobenega ne vržemo ven.*
Jasmina: »To je katastrofa, saj te potem po celi šoli zafrkavajol«
Brucovanje & Hallovveen Party s Posodi mi jurja
I
♦




O
J
31, oktobra se bosta začela ob 20, uri v lokalu Torcida v Dolnjem Lakošu brucovanje m Hallotveen party, ki ga pripravlja Klub študentov Lendava. Vsi študentje in dijaki, ki bodo prišli v maskah, bodo imeli prost vstop, tisti brez mask pa bodo morali odšteti 400 tolarjev. Vstop je mogoč samo študentom in dijakom, zato naj le-ti prinesejo
s
sabo študentsko ali dijaško izkaznico
oziroma
indeks ali potrdilo o šolanju. Po
tekale bodo tudi razne zabavne igre in krst brucov, ne bo pa manjkal tudi tako ime novam -brucoinor«. Najboljše in najizvirnej
še maske bodo nagrajene, za glasbo pa bos
ta poskrbeli skupini Posodi mi jurja in Life.
potem se trudim, da bi to popravila.«
Mateja: »Če se mi pogovarjamo, kaj katero moti, se spremo. Ampak kmalu je spet vse dobro.«
Rajko: »Mi se pogovarjamo o dekletih, katera se komu »vidi«, kaj komu ni na njej v redu. Ocenjujemo postavo, obraz, kako se obnaša... ali je pametna«
Mateja: »A vi se tudi znate pogovarjata Zakaj pa potem nič ne poveš?«
Rajko: »Zato, ker preveč sprašuješ Pogovarjamo se tudi o tem, kaj bomo delali in tako, na splošno.«
Jožica: »Mi pa gremo v razred in se pogovarjamo drug o drugem, vse obdelamo.«
Ines: »Včasih pa tudi koga kritiziramo, kakšen je, kako je oblečen. Pa se smejimo.-
A dečki dekletom tudi kaj zaupajo?
Mateja: »Ja, samo moraš biti z njimi dober kolega in ne smeš izdati skrivnosti «
Ines: »Dečki so si z vsemi dobri, ampak ko se kakšne skupine ali bande skregajo, potem pa govorijo o drugih.«
Mateja; »Ampak vsi dečki niso takšni Eni so pametnejši. Zato, ker se družijo z nami.
Vsi: Ja, ja...»
.Rajko: »Bolj lahko zaupamo dečkom kot dekletom.« (Izvedeli pa smo, da Rajko Mateji vseeno zaupa.)
Kakšne pa so te skrivnosti, o katerih si pogovarjate?
Maleja: »Tudi o težavah, o sanjarjenjih in si zamišljamo, kaj želimo biti in kaj bi radi delali,-
Jožica: »Ja, skrivnosti o dečkih in vse drugo, kar ni dobro, da bi izvedel kdo drug, zato nikomur ne povemo. Mi zadržimo
vane.<
skrivnosti zase.«
Rajko: »To so takšne stvari, za katere mislimo, da se ne smejo povedati nikomur drugemu,«
Kajpa se zgodi, ko skrivnosti pridejo na dan?
Jožica: »Potem pa se začnemo kregati in se vse povprek skregamo. Najhujše pa je to. da takoj izve cela šola.«
Mateja: »Potem pa že otroci sprašujejo, ali je vse wres. Pa sprašujejo, a imaš ti res tega.
je res Fabio tvoj ali pa Rajko -
7«
Rajko: »Dečki bolj zadržimo skrivnosti
Ines: »Če kakšne skrivnosti pridejo na dan. se dečki velikokrat iz tega smejijo. Nam veliko pomeni, oni pa se iz tega smejijo, potem pa raje nič ne govorimo «
Jasmina: »To je katastrofa, ker te potem po celi šoli zafrkavajo«
Ste vi že izdali kakšno skrivnost, ki je ne bi smeli?
Vsi skupaj: »Ja, smo!«
Mateja; »Nekaj se pogovarjaš, pa ti po nesreči uide.*
Jožica: »Potem pa to pove drugi tretjemu in tako zve cela šola.«
Na Vestnik nam pošljile kakšne zanirnha blngralija i vaših »iurnv«, zabav, koncedov in trnnulhav, ko »le se Imeti lepa. Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih Irenulkov mladosll. Veseli pa borne vseh vaših pripomb, mnenj, pisem o vaših čustvih ler »sam, kar vam laži na duši. PišHa nam o lem. kar se vam dnoaja, pa bi morali tudi drugi n lem vedeli, Napišite pa nam tudi, kal šliie, da bi se vam dogajale Naš naslov jo: Vesinik, Pudjelie za informiranja. Ulica arhilakta Novaka 13,9000 Murska Sobnia, ali po elektronski pošti: Nascenl@he1maii.com.
Rubriko uredila: A. Nana Rituper Redef
včasih pa
kaj uide



1
s


J / j





{t‘ --J-’ ,, V’, ii’..

Jasmina: »Naša šola je majhna in se vse hitro razve 1"
Ah' je o vas prišla ven kakšna skrivnost, ki ne bi smela?
(In potem je nastala tišina, saj nihče ni hotel obujati neprijetnih spominov.)
Ines: »Jaz imam svoje skrivnosti dobro zavarovane.«
Rajko: »Tildi o meni ne.«
Kaj pa tisto najhujše, kar ste ušpičiti?

na klopi pred šolo.«
Ines; »Nekateri dečki radi kaj »naštimajo«. Ne vsi. Včasih vzamejo bucike in šestila in nas pikajo, pn pouku zafrkavajo učitelje ... mi pa se smejimo,«
Jasmina; »Vedno imajo kakšne komentarje k učiteljevi razlagi ali ne dajo miru,«
Mateja : -Smejijo se, zafrkavajo ...«
Rajko: »Učiteljem kaj »nazaj govorimo«, tako za »foro«, ne resno,«
Jožica: »Zadnjič so učiteljici tako nastavili teleskop, da ji je posvetilo v oči, ko se je usedla
na svoj stol Pa ni nič rekla

Ines: »V biologijski učilnici imamo okostnjaka, potem pa je sošolec slekel svojo srajco in ga oblekel. Smo mislili, da se bo učiteljica kregala, pa se je samo smejala,«
(Vsi skupaj so potem ugotavljali, da imajo dobre učitelje, ki se veliko šalijo in so »face«. Včasih ima kateri edino svoj dan,)
Povedali ste tudi, da imate svoje skupine ali t i, »bande«?
Mateja: »Nas je sedaj sedem m nobene nove več ne bomo sprejemale Včasih katero vržemo ven, če ne zadrži skrivnosti zase ■
Jožica: »Mi smo tri prijateljice, Z enimi drugimi smo se skregale, me pa držimo skupaj,«
Rajko: »Dečki smo ena velika skupina, nobenega ne vzamemo zraven in nobenega ne vržemo ven «
Jasmina: »Štiri smo in sprejemamo tiste, katere Matejina skupina vrže ven -
Mateja: »Ampak se ne pretepamo, edino si kdaj kaj grdo povemo. Glede šole pa sodelujemo in si pomagamo.«
Jasmina -Različne smo si glede interesov,«
.aZr-t
A Nana Rituper Rodež
Moji večni ljubezni!
še danes, ko zazvoni telefon, pohitim k njemu. In še danes, čeprav je minilo že veliko let, upam, da se boš na drugi strani žice oglasil ti. Potem pa sem spet razočarana in žalostna, ker te ni. Vem, da te nikoli več ne bom slišala po telefonu. Odšel si. daleč stran in daleč od mojega življenja, šel si daleč stran od mojega srca. Dvomim. da se bova še kdaj srečala, čeprav se jaz v mislih vedno srečujem s tabo.
Tisočkrat sem se že zaljubila, poskusila z drugim, ampak v vsakem iščem samo tebe. Iščem tvoje lase, roke, tvoj smeh, tvoj pogled ... Pa nič od tega. Redkokdaj najdem kakšno tvojo potezo na drugem človeku. Potem pa me njegove besede takoj prepričajo, da v napačnem človeku iščem tebe. Ti si samo ti. Enkraten in neponovljiv, kot je bila najina ljubezen, ki je hitro ovenela. Vem, da te zato ne morem iskati v nobenem dragem. Upam, da te bom nekoč prebolela in da te ne bom iskala v vseh kotičkih svojega življenja. Veš, rada te imam!
Za vedno tvoja Urška
Vaše pesmi
Spominjam se
Spominjam sega, spominjam se njegovih nežnih rok, kako so drsele po mojem hrbtu. Spominjam se njegovih nežnih besed, ki so bile namenjene samo meni. Spominjam se njegovih objemov, ko sem čutila njegovo telo.
Spominjam se njegovih strastnih poljubov,
ki so bili tako sladki...
Spominjam se ga vedno znova in vedno znova se zavem, da še vedno rada ga imam. Želim si nazaj tisto noč, čeprav dobro vem, da ta noč vrnila se nikoli več ne bo.
Malena
Ples
No prvi ples prišla je sama, ves večer bila je bolj zase, a vendar vsak jo je opazil in verjeti mogel ni svojim očem, da to bila je ona.
Četudi brez plesalca je bila, odplesala je svoj ples, saj vedela je, da to je njen prvi in zadnji ples. In ko se bo zdanilo, bo zopet vse tako, kot prej je bilo, le ona odšla bo z nočjo in plesala ples za plesom bo.
Tamarine
Oči niso lagale
Srečna sem bilo, ko te še nisem poznala. Potem je naletelo, da se moje telo je v tvoje zaletelo.
Oči so vse izdale, nič niso lagale. Moje srce močno te ljubi, a le glava ve, da srce tega početi ne sme. Srečna sem bila, a sreča ni večna.
Tudi moja ni ostala, saj tebe je spoznala. Mene je zapustila, se v tebi je naselila.
Bela vrtnica
oktober 2002
Poljub nespornemu
kr
F1
l*-
^"'1’

ST- tž
S

&



Michi/fih soproga Corina: i on v ■ fraku, I ona v
£^2
r.


Pen
46 VESTNIK
h
Terorist na filmskem platnu
Že dolgo ni bil kakšen nemški film tako sporen, kot je postal načrtovani film Baader. 38-letni nemški režiser Christopher Roth se je namreč odločil, da bo posnel film o vodji teroristične skupine Baader - Meinhof. Spomin na krvavo nasilje in atentate, ki so jih izvajali Andreas Baader, Ulrike Meinhof in njuni privrženci v letih 1968-75, je še preveč živ. Vsi pripadniki so bili takrat ujeti in obsojeni. Nekateri, med njimi tudi • Andreas in Ulrike, so naredili v zaporu samomor v dokaj čudnih okoliščinah, manj pomembni člani skupine pa so zdaj že na prostosti.
Glavno vlogo bo igral Frank Giering, ki je bil v času delovanja skupine mlad fant. Živel je v vzhodni Nemčiji. »Slišal sem o RAF - o frakciji Rdeče armade. Ker se borijo proti kapitalizmu, sem bil prepričan, da imajo prav,« se spominja dejavnosti teroristov glavni igralec, ki je takrat živel za železno zaveso v Magdenburgu.
Spreminja se
I	Pravijo, da se je Madonna neverjetno spremenila
[ Bila je egoistična in ves čas v središču pozornosti.
Še lansko leto se je ta nekdanja boginja petja in seksa podala na svetovno turnejo v mini mini [ škotskem krilu in z ekscentričnimi nastopi vzburjala množice od Los Angelesa do Berlina.
I Nekaj pomembnega se je zgodilo z njo, I pra-vijo tisti, ki so ji bili že doslej blizu. Nima
Potem ko je petdesetič v karieri prvi šoferja, sama disciplinirano vozi majhen
^pridrvel skozi cilj in zato prejel iskren aplavz večinoma japonskih gledalcev in ko
avto, spoznala je skromnost.. Guy Ritchie, njen mož, sicer režiser, pravi: »Pri režiji
je opravil druge formalnosti, ki jih od petkratnega predzadnjega filma mi je veliko pomagala
svetovnega prvaka zahtevajo in pričakujejo, je Michael
Schumacher na Japonskem sedel v letalo in že bil v
in me spodbujala. Če je bilo potrebno, mi je masirala noge in mi kuhala specialne čaje.
ponedeljek po polnoči v italijanski vasi MaraneUo, kjer Ob tem pa je igrala v filmu stransko vlogo je »kovačnica« Ferrarijevih dirkalnih avtomobilov. Tam in to - zastonj!« (V zadnjem njegovem filmu
Igralec Frank Gie-ring, ki bo igral Baaderja, in pravi Andreas Baader.
Madonna; Mir za moje življenje, mir za svet in vse ljudi


ga je pričakoval prijatelj in očetovsko pozoren šef Jaean Todt. Ni bilo velike slovesnosti in šampanjca; po italijansko ga je poljubil na lica in rekel, naj gre spat, ker je zanesljivo utrujen, in Sumi ga je poslušal, O Šumiju je dal izjavo tudi trikratni prvak Niki Lauda: »Pred takim, ki mu je to uspelo, kapo dol. In to bom tudi storil!«
- komediji igra Madonna glavno vlogo -bogato, muhasto žensko, ki je navajena, da jo vsi poslušajo...).
O svoji 6-Ietni hčerkici Lourdes, ki ji pravi sestrica, je Madonna izjavila: »Imam otroka m s tem prihodnost.«!
Ga nič ne briga

Dekle
meseca ...
5




l'
4
*
1
n? ri v;
je Micheie Everson, ki zase pravi, da je popolna mešanka. Oče if! Havajec, po maminih žilah pa se pretaka francoska, irska in nemška kri. Iz rojstnega Honoluluja se je najprej preselila v Michigan, zdaj pa živi v Kaliforniji, Všeč so ji tetovirani moški. Pravi, da so njena največja slabost čevlji, Če bi lahko, bi jih zamenjala vsak dan. Če drugim ne, je delile zanesljivo všeč čevljarski industriji
Če izvzamemo predsednika avstrijske svobodnjaške stranke, velikega Korošca in nam nenaklonjega Heiderja, bi lahko rekli, da na svetu ni resnega politika, gospodarstvenika ali turista, ki bi kaj želel imeti z Irakom in njegovim predsednikom Sadamom Husseinom. Pa se najdejo tudi taki! Med njimi je tudi nemški nogometni trener Bernd Strange (54), ki bo verjetno v kratkem postal trener iraške državne reprezentance. »To je zame najdonosnejša in ’ športno najzanimivejša ponud- i ba doslej. Končno dela v Ka- ( merunu Winnie Schafer, kjer tu- i di ne spoštujejo človekovih pra- 1
vic,« se brani Bernd, nekdanji trener vzhodnonemške (DDR) državne reprezentance in tudi nekdanji sodelavec tamkajšnje tajne po-
licije Stasi. Dodajmo, da so Bernda Strangeja pred dobrim letom odstavili s položaja trenerja v Omanu in je od takrat brez službe.
Nekaj ima v sebi
(
Tako bi lahko rekli za Micka Jaggerja, in to zanesljivo drži oziroma je dokazano! Nekdanja Mickova soproga Jerry Hall in bogati bankir Tim Atti-as sta bila še letos v Veliki Britaniji razglašena za ljubezenski par poletja. Ob tem so vsi govorili, da je Tim pravi nadomestek Micka in da se bo Jerry z njim poročila (Tim bi se takoj). Zdaj pa je prišla pretresljiva novica: Jerry je Tima zapustila. In znanci so takoj vedeli povedati, da Tim v primerjavi z Mickom nima



VESTNIK 47
Pen
oktober 2002 —i
23

Nagradna križanka
itiinjiA
VESTNIK
DEBELOST (KMJij
SLOVENSKA POKRAJINA
NADZEMNI DtL REPE
RONI V JUŽNI FRANCIJI
ZEMUElZ SRJCUAIN ALUMINLIA
PROSTOR ' ZA
UMIVANJE
AVTO«; ŠTEFAN HAJDINJAK
rtlV POLITIK i
[P0BftMUW)|
ASTAT
vbjAihtCA
ŠČITNIK ZA KNJIGO
il
TUJE '
ŽENSKO lUE;
MARIA I (KRAJČE)
KDOR ŽGE OOUE
iPORTNA NAPOVED
DELAVEC V KOVINSKI MDUSTRIJI
ČETRTI RIMSKI KRALJ

R
r

I
NIZOZEMSKE
. CTTPOERA
i
DRHAL SODRGA
DIRKAČ
, PfUBTAN ZAJAtfTE
VLADO
UIBUM

ALL/MMU

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 17, 10, 2002: VOLILNA KOMISIJA, IRENA GRAFENAUER, OGLAS, ISTRAN, ZA, LA, ROMANA, ČABAR, INKI, ADELAIOE, AK. NIN, KRN, MUCEK, TOVARNAR, IZOBA-TA, OSARIJ, RAGTIME, SAFAri, OLT. MION, AIKEN, TT, SANATORIJ, ZVAR, NART, KOMET. NOGAVICE. TEMA. IN. ARON. KAP. LAMARTINE. AKI, BLED, NEPAL, ANORAK, OSTRINA, OKTANA, GT, OČE, AREA, EROS, INES, ZORIN,
MOČVIRSU
|| SAPAMA
li

skrajnem SEVERU
VEČJI KOS POHiTVA
ZDRAVILO ZOPER LEDVltNE KAMNE
$TEPAM VESEL
1
(RNHASTA KRAVA
I
JAPONSKA
IGRALKA MAVDUŠENJei LUKANA
hucciutt
I
I
ZA [»ELO
OTONU kju£u
ITAlUJANSKI
PISATELJ IPRISTOJBINA (LEONMDOj'
+

G
I
I
2®


kJfltTOT OOHASA
PREBIVALCI : EGIPTA
iMOGOMPAi
I
. BELA KAVA
ŽIVALSKA ■ PRPOVEDKAI
MHUMACHBI
i


CAftOMLT
GOROVJE NA SZ BOSNE
MESTO V SREDNJI noui
ZrVALSKI POTOMCI
UMETHOBDiJ »OMVMj
UAHEZ) , POloiCMA PANOGA 1
PTICA UJEDA
»PRIČEVALO
I
KDORBU Dtrro PRAHCOM ftSBBR (ftOGCm
~ KOMUfi ] AtHRlAlJM I uSBur' POKRVHA
PLOiČA

T
T I
i

IME REKE ME VSE
AES9EA PECKMPAH
MN CANKAR
MOOBHETAt
TIROLSKA REKA
T


SLAP SAVE BOHINJKE PRieviRV
POMURSKI PI2IK (hCTJA)
SKOBA,
BALOHAft iORN
" TBOKJr DRŽM/iE ufttcrrvt
r DEL »O^LHICP
r Sladko« i VGDMA RIBA
ZARJA
I SVTTAIiIJE
1
I
OSEBA IZ BIBUJE
MNERAL Z AVALE
S.

ARENS, SK, fJAO, ADI
JEDEC. PASANT, ZEN,
IVAN TAVČAR
SEDEŽ URADNIKOV V STAREM RIMU
POUDK M
Ižrebanci Vestnikove


NEPRIJETEN I
JGZSfbMA BEVERU fmikc r URBULA" ! AMDftEiS
MAJHEN POLARNI GLODALEC
NEPOTREBNll
'I
Il STROjWI
kUiUV PASTI
ŽIVALSKI
ZALOŽBA 1
OBZORJA PETER
y Eger na bikaver

1


i
Devetka iz 4, b šteje skupaj dobrih 450 let. Od leve so (spredaj) dr, Tonrek Mar, profe^r
Ai^WC^Ae^ J£p U	---- , _
robotike in tehnične informatike na Univerzi v Bielefeldu v Nemčiji, Slavica (Ovcek) Dečko, slavistka na OŠ I v Murski Soboti, Irena (Hašaj) Nemeš, predstojnica Sodnika za prekrške
3iav Jl9	< »»****	~
v Murski Soboti, in Ivan Sečkar, vodja sektorja za objekte v Družbi za državne ceste v Ljubljani. Stojijo pa (tudi od leve) Ludvik Lendvaj, vodja oddelka za kontrolne zadeve na
- '1'^	— -J—if.ik A «•	^ir>4LpA 11A G«*Ar1nii nnlz]itf*Aii
ijJUUlJCIiIlJ*	j/c* IVMV4K v«.«, »»br *	-
Carinskem uradu v Murski Soboti, mag. Andrej Kuhar, profesor fizike na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti, Evgen Kranjec, referent za finančno in materialno poslovanje pri Upravi za obrambo v Murski Soboti, Irma (Berke) Benko, direktorica _______	_ .	Podjetja za informiranje v Murski Soboti, in Lojze
)>
M
A”

K
fW'

itf

f«

I ■'■,1
1,’j
I


MCSTOV UMBRUl. ITALIJA
aHHUiIMi ' PI&ATELJ
iT/RONfllZr I OTOK KRF I
dfflčNLČ, -STlIihJLANS
-Z-------1
ieKOSt 1
jiSfiLL
+
J
Ul
±
nagradne križanke
07. 10 iOB^l
I
I
l£0N go&tiSa
IVO JAN
T

lUaSKO. |‘ muu ' BCLNtČNICA
ITAUJANSKI BEGUNEC IZ ISTRE
I
MOBELOVBC
ICARU I
KUCAM BiARmKART
PANIČNO
DVIGANJE i|
BANČNIH I
VLOG
HOKEJIST KASTEUO
TONE ROP
I
I
ORJL " KOBIIAfl RDMAN JOSIPA BTWTARJA
R

R£KA» tuaMTimii
iABAC
STOJAN AUElt
I. NAGRADA V VREDNOSTI lO.ODO SIT: Franc Štrokaj, Panonska ul. 75, 9231 Beltinci 2. NAGRADA - tcniiga BOUG ^EGNJfU: Majda Kisilak, Radovci 86, 9264 Grad
3. - 7, PRAKTIČNE NAGRADE: Franc Lutar. Kobilje 69, 9227 Kobilje; Anton Vajdič, Genterovci 35, 9223 Dobrovnik; Sandra Krajnc, LomanoŠe 40, 9250 Gornja Radgona; Silva Ko2el, Večeslavci 58, 9262 RogaSovci; Alojz Novak, Bakovci, Kraška 29. 9000 Murska Sobota Nagrajencem čestilamo. Folrdila za nagrade bodo prejeli po pošti.
Povabilo k reševanju
Potrudite se in rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13. M Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 8. novembra 2002. Pet reševalcev bomo nagradiU, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knii-go Boug žegnjaj, čestitko na Radiu Murski val, Vestnikovo majico in Vest-nikovo rutko Če vam bo delal teža^ kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa Veliko užitkov'
4, b iz generacije soboških gimnazijcev, ki je maturirala leta 1970, si je sicer z zamikom od okrogle, pa vendar s posebnim razlogom - letos so vsi sošolci dočakali abrahama - privoščil malo drugačno praznovanje obletnice mature. Prijazno oznanilo jih je vabilo na dvodnevni izlet v Eger na Madžarsko. Na žalost je svoje obveznosti za dva dni lahko odložilo le devet od dvaindvajsetih sošolcev. So se pa imeli ti zato toliko lepše in uživali tudi za tiste doma. Predv^ii pa so si okrepili kri, za napore po petdesetem, in to z »bikovo krvjo*. Preverjencpto zanesljivo prime. Premagovala je
celo lUrke


eT.
I**


.-Mn*

■»t,
J


rj

K
i


» M

S
s?

hi
'V


I



...)
Horvat, znani soboški odvetnik.
Obujali so spomine in se pogovarjali o vsakdanjih J tegobah po petdesetem. Še vedno pa se znajo razvedriti ! in pošaliti kot nekoč, ko so prelisičili še tako zvitega j profesorja, kot je bil pokojni Štefan Kovač, in prepričali 3 še tako odločno razredničarko, na žalost tudi že pokojno, 1 profesorico Silvo Hradil. Navihani Andrej Kuhar si je v j Budimpešti v petih minutah našel priložnost za dodatni | zaslužek, matematično zviti Tonček Klar pa se je dal v j Egru oklicati za vinskega viteza. Vse je opravil brezhibno J po pravilih, tako da je kozarec na sodu ostal poln, on pa j žejen. »Fantje in dekleta* so si v sproščenem razpoloženju z zanimanjem ogledali Eger, mesto baroka in dobrega vina, in se mimogrede sprehodili po središču madžarske prestolnice.


r B«



č*


iJ
r



nb
JI
*

VI
/5'
• ~ '■ c.

Med dolgo vožnjo se je bilo treba večkrat okrepčati. Da ni bilo pomanjkanja, je poskrbela Irena Nemeš.
Sicer pa je bilo vse kot pred dobrimi J tridesetimi leti: Ivan Sečkar in Lojze
Horvat, »Marka* iz Odranec in Črenšovec, ki sta sedela vsa štiri gimnazijska leta isti klopi, sta si imela še vedno največ povedati. In Irena Nemeš je ostala največja ljubiteljica glasbe v razredu. Aktivno poje v mešanem pevskem zboru Štefana
v
Kovača, v Egru pa je violina po njenem
izboru »zapela< Spominčice, Darilo
vsem
sošolcem in povabilo, da se na 35, obletnici srečajo čisto vsi.
Pen
Marija Cepin;
ralci Pena se predstavljajo
Rodila sem se 1934. leta, To pa je moja novejša fotografija.
Matjažkov poslednji Miklavž
r <»4
I

I
,!
t.’t
Spomin na mlajša leta, ko sem igrala violino.
Ženski pevski zbor je bil nepogrešljiv na vseh prireditvah.
■-s»-
i
___________ - J
Miklavževanje se naglo bliža. Upam, da bom tudi letos presenetila z igrico. Ne morete verjeti, koliko pomeni otrokom Miklavž. Zadnjič, ko je prišel škof Stres blagoslovit župnijsko cerkev, me je vnukinja vprašala, ali je že prišel - Miklavž. Sicer pa: tudi Miklavž je bil škof - dobrotnik.
Sem zdaj, po petintride setih letih službe in trinajstih upokojenskih letih, še aktu
sem učiteljišče v Murski Soboti in Mariboru in 1954. leta sem se za dve leti za-
alna in zanimiva za bralce? poslila na OŠ Kuzma, nato
Podpisani novinar je menil, da sem, zato tale članek.
Za Miklavžev god uprizar-
pa sem dve leti poučevala še na OŠ Grad. Leta 1958 sem prišla na lastno željo na OŠ

•IS
S
v
5
i
F
rJ







r
■Mbii
jamo v Apačah igre že deset Apače, kjer sem vrsto let let. Ker je na to tematiko le poučevala slovenski jezik in malo gradiva (med komunis- glasbo, v letih pred upoko-
tično vladavino je bil vsak
jitvijo pa na nižji razredni
nazadnjaški, ki se je lotil stopnji. Ves čas sem dblala česa takega), sem sedem tudi na kulturnem področju.
iger s petjem napisala sama.
Na Tišini, na primer, sem
Melodije mi je včasih korigi- pela v pevskem zboru, pri
rala hčerka Marija, ki je
Gradu sem prav tako pela,
učiteljica glasbe. Ona je tudi povrh igrala na brač pri vse igre spremljala. Vsebine tamburaših in delovala v

v



/




so bili resnični dogodki.
dramski skupini. Tri leta po
Najbolj pri srcu mi je igra prihodu v Apače sem se
Matjažkov poslednji Miklavž. Je resnični dogodek iz Ljubljane, ko rakasti desetletni deček ne more umreti, preden ne pride Miklavž in
por očila, vendar me družina ni ovirala pri delu. Tako sem na OŠ vodila mladinski in otroški pevski zbor ter tamburaše. V KS Apače smo
mu prinese darila, za katera ustanoviti tudi ženski pevski je prosil. Pa ne zase, ampak zbor, nastopali na domačih
za sosedovo osamelo babico, za sošolca, ki nima nogavic, in sosedovo Tinko barvice, s katerimi bi narisala mamo.
prireditvah, revijah v občini, na področnih revijah. Ženske so izredno rade pele in mi prinašale darila vseh
ki jo je zapustila... Tbdi zdaj vrst, saj sem vodila zbor
pred Prešernovim spomenikom ... Sodelovali smo na n. taboru SKD v Novi Gorici, na paradi kmečkih običajev v Gornji Radgoni... Se in še bi lahko nizala kraje, kjer smo plesali in navduševali občinstvo. Večkrat smo tudi zaplesali varovancem doma na Tratah, velikokrat za goste hotela Radin ... Gostovali smo tudi na Smotrah omiadine Jugoslavije v Subotici, Jagnjilu, Zagrebu in na Reki. Nastopali smo v Nemčiji, Avstriji in na Mar džarskem. Plesali smo prekmurske, štajerske, belokranjske in gorenjske plese.
Moje vsestransko delo očitno ni bilo neopaženo, zato sera dobila 1972. leta zvezno odlikovanje SFRJ -medaljo dela. Leta 1977 sem prejela priznanje OF slovenskega naroda, 1979, so mi podelili Kerenčičevo nagrado, 1987, Šilihovo nagrado ... Imam še vrsto drugih odličij (za uspehe v šoli, priznanje izobraževalne skupnosti, zveze prijateljev
*

v

•ffllET OLb











p

.^1

Apaška folklorna skupina Vrisk, v kateri plešejo tudi moji otroci: hčerki Marija in Elizabeta ter sin Joži. Jaz sem na skrajni desni.
BL
j' f:
Na trgatvah se marsikje zgodi, da moški piitarjiomagajo ali pa se lotijo kakšnega drugega dela. Mladenki Alenka in Blanka - obe je zanesla študijska pot iz Murske Sobote v Ljubljano - sta v vinogradu pri Dobrovniku dokazali, da sta tudi onidve vešči tega dela. Pri tem sta celo uživali. Vsaka je imela seveda svojo - piito. Vse za vino! Bravo! Le kaj bi moški brez njiju?
me že sprašujejo, ali bom spet kaj napisala. Upam, da si bom po bolezni opomogla in bomo spet imeli miklavže-vanje kot v prejšnjih letih, ko smo z igrami tudi gostovali. V dramatiki imam sicer tudi izkušnje od prej, saj sem igrala v igrah: Divji lovec, Drevesa umirajo stoje. Deček z dvema imenoma. Vasovalce - igro s petjem - pa sem režirala. Za spremljavo je bila harmonika.
Rodila sem se 1934. leta na Tišini. Obiskovala in končala
brezplačno trideset let. Sedaj nastopam v mešanem pevskem zboru, ki ga vodi hčerka.
Za menoj pa je tudi 35 let dela oziroma vodenja folklorne skupine, ki se zdaj imenuje Vrisk Apače. Joj, koliko smo nastopali; na večini proslav, praznovanj in obletnic, imeli smo več samostojnih nastopov. Udeležili smo še republiškega srečanja FS v Kranju, plesali na Kmečki ohceti v Ljubljani, na
mladine, priznanje za razvoj gasilstva ..,). Vsa odličja so predvsem moralna priznanja z moje delo in mi kar veliko pomenijo.
Zelo sem vesela, ker hčerka Marija, ki je končala študij glasbe na Pedagoški fakulteti, kakovostno nadaljuje delo na glasbenem področju. Sicer pa hvala, ker ste me poslušali, bralcem pa, ker so brali to moje strnjeno pričevanje.
Gospodarskem razstavišču,/^^^'' ■ ■ Štefan L, Sobočan
IJ