Tedenske novice. Radi Telovega jc izšel la teden »Gmpodar« že v sredo m*sto v četrtek. Mariborske novice. (Umor v Krčevini.) Minulo soboto so našli v takozvanem Grajskem logu (občina Krčevina pri Mariboru) v krvi na tleh ležeče mrtvo žensko truplo. Ženska je imela levo roko čisto okrvavljeno, prekoobraza pa je bila pokrita z zgornjim krilom. Poleg umorjene je ležala navadna kmetska korbica, krog te korbice je skakljalo 3 piščet, katere je nameravala rajna nesti na mariborski trg. Umorjenko je žandarmerija zastražila, dokler ni prispela na mesto zločina v nedeljo popoldne sodna komisija. Zdravniki so ugotovili, da je neznanec ženski preparal vrat in je ta radi rane izkrvavela. Komisija še ni mogla dognati, ali je bila ženska umorjena radi ropa, ali iz osvete, ali pa da gre za slučaj posilstva. Orožnikom se je posrečilo po temeljitem poizvedovanju, da so dognali ime umorjene. Umorjena je posestnica Otilija Stelzer, doma iz Gor. Porčiča pri Sv. Lenartu. O divjaškem zločincu še ni nič dognanega. — (Poskusen pobeg dveh kaznjencev.) Iz zaporov mariborske jetnišnice sta skušala v noči od petka na soboto pobegniti dva kaznjenca. Ključavnico sta že bila odstranila in sta hotela pri na hodnik, tamkaj napasti nočno stražo ter pobegnili. Da se jima pobeg ni posrečil, je zahvaliti samo pazljivemu očesu paznika, ki je nameravani pobeg še pravočasno zapazil in ga preprečil. — (Lastnik hotela Meran umrl.) V noči od pondeljka na torek je umrl lastnik mariborskega hotela Meran pri glavnem kolodvoru gospod Friedl. N. v m. p.! — Kdo ve kaj o izginulem dečku? Pogreša se dvanajstletni deček Otmar Vezjak že od 5. junija, srednje velikosti, bled in suh. Kdor ga dobi, naj ga pripelje v Maribor, Linhartova ulica 10, proti odškodnini, ali pa vsaj pismeno naznani, da pride kdo po dečka. — (Enega od glavnih mariborskih orjuncev so zaprli). Radi krvavih dogodkov v Trbovljah je dalo državno pravdništvo v Celju zapreti enega od glavnih mariborskih orjunašev, upravnika demokratskega lista »Tabor«, Slavka Rejo. — (Kristovo trpljenje v mestnem kinu). Mariborski mestni kino bo predstavljal od 27. do 29, t. m. Kristovo trpljenje. Predstava bo zelo zanimiva, podučljiva ter lepa in radi tega toplo priporočamo vsem podeželanom in okoličanom Maribora. — Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1924-25 se vrši vsak dan med 11. in 12. uro v pisarni ravnateljstva šole na Zrinjskega trgu 1-1. V I. letnik se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili 4. razred srednje oziroma 4. ali 3. razred meščanske šole. Priglasitev je možna tudi pismenim potom, ako se pošlje h krati zadnje šolsko izpričevalo in rojstni (krstni) list in sicer najkasneje do 30. junija. Vnanjim prijavam naj bo priložena frankirana kuverta s točnim naslovom odpošiljalca. — Na poti iz Maribora proti Račju je tekel te dni stekel pes volčje pasme. Pes je obgrizel v Račju 8 drugih psov in nato neznano kam pobegnil. Preselitcv v lastno hišo. Zadružna gospodarska banka v Mariboru se preseli prihodnji pondeljek iz bogoslovne hiše na Glavnem trgu v svojo lastno na Aleksandrovi cesti tik frančiškanske cerkve. Banka bo poslovala v novih prostorih od 23. t. m. naprej. Izredni občni zbor Kat. tisokvnega društva se vrši 26. t m., ob 10. uri dopoldne v Cirilovi tiskarni. Bdina točka dnevnega reda je sprememba pravil. Poroka. V nedeljo, se je poročil v Kamnici g. Lojze Marin, kmet iz Bezene pri Rtišah, z gdč. Marijo Volfgang, kmetsko hčerjo iz Jelovca. Obilo srečel Kaj nam poročajo od Gornje Sv. Kung<ote? Dne 11. junija je tukaj umrl Ignacij Božnik, cerkovnik, ki je 30 let zvesto služil v Gornji Sv. Kungoti. Zvestemu služabniku se je odkazal časten prostor na župnijskem pokopališču. Udan v božjo voljo, previden večkrat s sv. zakramenti, je dne ll.t. m. v navzočnosti dveh duhovnikov izdihnil svojo blago dušo. Blagi mož, spoštovan od vseh, počivaj v miru! — Led je prebit. Tukaj se je z današnjim dnevom, t .j. dne 15. t. m., začelo s posvečevanjem družin božjemu Srcu Jezusovemu. Prva hiša in družina se je posvetila po domačem g. župniku pri Požanko Ivanu na Kozjaku in druga Karol Žižek, tudi na Kozjaku. Pri tej priliki se je nabralo v gostoljubni hiši Žižekovi 55 dinarjev za novi zvon Presv. Srca Jezusovega v Gornji Sv. Kungoti, kjer se je posebno izkazala dobra Liza Neratova s svoto 30 dinarjev. Božje Srce, plačaj jim stoterol Bog daj obilno posnemovalcevl Pri sv. Arehu na Pohorju bo od prihodnje nedelje, dne 22. junija, naprej vsako nedeljo ob desetih dopoldne sv. maša. Veselo in žalostno iz Kotelj na Koroškem. (Sv. birma). Po preteku 19 let je dne 10. junija bila pri nas zopet sv. birma. Sprejem presvitlega škofa je bil prav lep in prisrčen. Pet slavolokov, dva mogočna mlaja pred cerkvijo in vse polno drugih manjših mlajev, lepo okrašene hiše, vihrajoče zastave, mogočno gromenje topičev, pozdravi in nagovori, nastop požarne braiube, nebrojne množice ljudstva, ki co s solznimi očmi poslušale besede ljubljenega nadpastirja, vse to je pričalo, s kakšnim navdušenjem je naše Ijudstvo sprejelo svojega škofa in to tembolj, ker je presvitli mož našega rodu in smo vedeli, da nam bo govoril v milem maternem jeziku, česar dosedaj nismo bili navajeni. Upaino, da je presvitli škof odnesel od nas najboljše vtise. — (Toča.) Dne 5. junija po 9. uri zvečer je prihrula nad našo občino huda nevihta s točo, ki je napravila veliko škode na polju in sadnem drevju. Upali smo na dobro letino, saj je vse tako dobro kazalo, zdaj pa so naši upi uničeni. To je za nas tembolj hudo, ker nam je tudi leta 1920 loča vse pobila in že dolgo nismo imeli kakega dobrega leta, da bi si mogli gospodarsko opomoči. Novi zvonovi na Remšniku. že pojo novi zvonovi. Vse jih je veselo. Sprejem je bil veličasten. Vse v mlajih, cvetju in slavolokih. Eno uro hoda smo šli zvonom naproti. Najprej jih je pozdravil domači župnik, potem učitelj šinigoj in dva šolarja. Blagoslovitev se je izvršila v najlepšem vremenu in prazničnem razpoloženju. Blagoslovil jih je gospod kanonik Časl ob asistenci 6 duhovnikov; nato je imel pridigo in slovesno sveto mašo. Vse je bilo zunaj ccikve. Pevci iz Marenberga, Brezna in domaei so prav dobro prepevali. Zvonovi so bili kar naglo v stoipu. Vse je šlo v najlepšem redu. Ob 2. uri popoldne smo že zvonili. Nepopisljiva čustva smo imeli ob prvih zvokili lepo ubranili zvonov; to pa tembolj, kei smo jih čakali dve leti. Mnogo so ljudje godrnjali in sitnarili, da ni zvonov tako dolgo, a so jih vendar dočakali. Eno žensko so že spremili k večnemu počitku. Botri so bili: grof Zabeo iz Fale, g. dekan Podvinski in naš dobri Koležnik. Prva dva sta sicer bila odsotna iz opravičljivih vzrokov. V tej denarni krizi se je še precej nabralo. Eno treljino še dolgujemo, a zaupanje do blagih dobrotnikov nas potrjuje v veri, da bo lahko šlo. Možje, ki so nabirali, so si zaslužili pohvalo. Posebno vrlo je pomagal g. Kaiser. Daj Vsemogočni, da bi novi zvonovi oznanjali samo veselje za ta in oni svet. Poroka. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah se je poročil dne 4. junija organist Blažko žnuderl z mladenko Marijo Repič, hčerko veleposestnika Jožefa Repič v Zagorcih. Gostija se je vršila pri Jul. Repič, veleposestnici v Zagorcih. I\Ta gostiji so gostje zbrali 100 D za Dijaško večerjo. Bcg daj novemu paru obilo sreče. Pri sv. Vidu niže Ptuja je za učitelja nek Primorec Vičič. Mož ima precej za ušesami razven zahrblnosti. Prihodnjič bodemo osvetlili njegovo »delovanje«. Vidovčan, ki vse vidi. Iz te moke pa res ne bo lcruha . . . Naš stari znsnec, bivši učitelj Troha, se poteguje za učiteljsko mesto v Zavrču in v Leskovcu. Ker pa mu je ljudstvo tu kakor tam obrnUo hrbet in ga ne mara, se je trohica Trohata razrepenčila, rekoč: »Jaz se nikdar nisem potegoval za ta mesta.« Grozdje je namreč postalo naenkiat prekislo. Tisoči so skknili glave v tugi in žalosti, ko so zazvedeli, da se je Troha odpovedal. On, ki se je že toliko žrtvoval, za katerim plakajo vsi tisti, ki ga še ne poznajo, on, dika, ponos, steber in general zavTČkih radikalovl Pa kako je to TnogKJČe? Zakaj kaj takega? In ti, o ljudstvo, si se *emu uprlo, nisi povzdignilo svojega glasu, kakor nekdaj Izraelci pred Jeriho? Kaj bo, kaj bo? Se ti najde med učiteljstvom kdo, ki bi bil vreden, njega nadomestovati? Kaj sedaj? Nastala je tišina, potem pa, kar se oglasi iz Zavrča jih sto, Troha nam dolgo, županoval ne bo. V tej sili je T. obrnil oči na Sv. Barbaro, da posfane vreden Kosijev naslednik. Barbarčani že kličejo na pomoč, vsi obupani: Trohata reši nas, o Gospod! Taki klici so prišli tudi njemu na uho, raztcgotil se je in zagrozil, da odide v nam neznane kraje, t&ko da njega ne bomo nikdar več videli in od njega nikdar in ničesar več slišali. Želimo mu srečno pot in z Bogom! Zares, če bi Troha bil za učitelja v Jugoslaviji, bi se ranjki Tutakamen gotovo trikrat obrnil v grobu od začudenja. K sreči so zadnjega izkopali. Prvi pa tudi učitelj ne bo nikdar večl Predragi Leskovčani in Barbarčani, preljubi Zavrčanil Bodite potolažeivil Imamo toliko vrlega učiteljskega naraščaja, to liko vrlih sinov našega naroda, ki delujejo v dobrobit našega ljudstva, tako da Trohova stara obrabljena moč hvala Bogu nikdar ne pride v poštev. Končno še prosim g. irrednika, da nam ohrani prostorček za prihodnjič. — Hvaležni Haložani. Novice \z Loč. 1. V nedeljo, dne 22. junija se vi^i pri nas slovesnost blagoslovitve novih zvonov. Slovesnost se začne ob pol 9. uri pri g. Esichu na Mlačah. Sosedi, uljudno povabljeni. 2. Majnika se je ustanovil pri nas Orliški krožek. Naše Orlice bodo pri okrožni prireditvi v Ločah nastopile polnoštevilno. 3. V lepi slogi je naše učiteljstvo skupno z našimi fanti in dekleti priredilo prekrasno igro »Miklova Zala«. Igra se je morala trikrat pom viti, kar je za Loče gotovo velikanski uspeh. Vsa čast gospodu nadučitelju, ki ima pri tem uspehu največje zasluge. 4. Orli poletijo na Petrovo na Sladko goro, kjer bodo ponovili dr. Krekovo igro »Pravica se je izkazala«, katero so v aprilu dvakrat igrali z nepričakovano velikim uspehom. Na veselo svidenje! Bog živi. Prosvetno gibanje pri Sv. Joštu na Kozjaku. Od Sv. Jošta poročajo: Da naša mladina že vedno bolj umeva svojo svelo dolžnost, je pokazala prireditev lepe igre »Sv. Gita«, ki so jo uprizorila naša dekleta. Večinoma so nastopile prvič, pa so vendar dobro odrezale. Požrtvoval nost in korajža rasteta, pri občinstvu pa je več zanimanja. Prostori so bili polni. Neka kmetica je o prireditvi točno izrazila svojo sodbo: Pa mi res ni žal, da sem šla gledat. Mislim, da je govorila iz srca vseh. — Pridite prihodnjič še drugi, tudi vam ne bo žal. Gomjegrajski okraj ima občinskc volitve dne 24. avgusla 1924 (ne, kakor drugi okraji, 10. avgusta). — Izvzeta je samo občina Šmartno ob Paki, ki ma volitve 10. avgusta. Novi zvonovi pri Sv. Jožefu nad Celjcm. Daleč znana romarska cerkev sv. Jožefa nad Celjem je dobila v nedeljo, dne 15. junija dva nova zvona (gis, h) iz mariborske Buhlove zvonarne. Za bližnjo in daljno okolico je bila to redka slovesnost. Ves predidoči teden so krasili in pripravljali. V soboto popoldne so postavljali visoke in težke mlaje. Štirinajst topičev je pričelo oznan jati slavje prihodnjega dne. Hribček sv. Jožefa se je praznično oblekel. V nedeljo je bil lep dan. Ob 5. uri zjutraj je «topničarstvo« otvorilo slovesnost. Do 7. ure se je zbrala na celjskem kolodvoru, kjer sta čakala zvona, mnogobrojna množica. Zvona naložijo na krasno ozaljšana vozova. Prcd vsak voz so vpreženi prav tako ©kinčani 3 pari težkih konj. Razvije se dolg sprevod, katerega otvorijo gojenke šolskih sester v Gelju. Pomika se z žekzničarsko godbo skozi mesto po kralja Petra cesti gor in po Kolodvorski ulici dol pri sv. Jožefu. Hrib pokrijejo tisočglave pisane množice. Sredi hriba pri drugem slavoloku pozdravi zvone predstojnik inisijonarjev pri Sv. Jožefu, za njim pa belooblečena deklica in pevci; godba zaigra, topiči pokajo. Na ravnem prostoru pri cerkvi blagoslovi zvonova č. g. kanonik Vrab.er iz Maribora. Po blagoslovitvi je imel na prostem primerno pridigo, lia to pa slovesno sv. mašo v cerkvi. Po slovesnosti potegnejo zvonova v zvonik in črez eno uro 80 v zvoniku ubrano peli trije zvonovi, dva nova in eden prejšnji. Na Urški gori bo od dne 29. Junija naprej vsako nedeljo sv. maša ob osmih, razven tistih nedelj in praznikovr ko je že redna služba božja iz Starega trga, ki bo ob wri, ki so bile dosedaj v navadi. Ta spada samo med denvokrate. Iz Rimskih Toplic poročajo: Med demokratskimi agenti je več takih, ki so bili za časa Avstrije prav vneti nemčurji. Za danes na•vedemo samo eno takc demokratsko cvetko, to je vpokojeni nadučitelj Koroschetz. Mož je bil od bivšega deželnega šolskega sveta v Gradcu poslan semkaj zato, da pomaga zgraditi ponton za nemški rnost do Adrije in dne 4. julija 1918, torej malo pred prevralcrn, je zasmehljivo govorU okoli ljudem, da ne zna slovenski in se norčeval iz tistih, ki so ustanavljali našo državo. Lansko leto pa je že bil na dr. Roševem shodu med prvimi demokrati. Mož kna torej že vse predpogoje, da poslane dober orjvinec. Demokrati, le vtaknite si ga za klobuk. Po potrebi jih še pride več na vrsto. Zavmjena demokratska lista v občini Marija Gradec pri Laškem. Občinske volitve dne 21. junija se iie vršijo, ker so se na od demokratov predloženi kandidatni listi <jospodarske stranke našli ponarejeni podipisi. Ker je to po državnem zakonu prepovedano, se mora pciskati Ijudi, ki so podpise ponarejali. Za listo so pobirali podpise iiaslednji gospodje: postajni načelnik Mejak vRimskih Toplicah, rudniški uslužbenec Golob iz Trncvega, Supan Karol iz Strenskega, davčni uradnik Matko v Laškem in organist Drolc. Mi slovenski kmetje in delavci si moratno te ljudi dobro zapomniti. Za izvoljeno se proglasi lista Slovenske ljudske stranke. Denvokr-atski ranjenci, to je tisti, ki so ponarejali podpise, pa ne pridejo v bolnišnicor ampak pred sodišče, je že šment, ta vražja postava tako govori: kdor podpise ponareja, ta kaše dobil Na Elsbacherjevi hiši v Laškem je ob priliki pogrebov v Trbovljah in Ljubljani v znak žalosti visela žalna aastava. Samo tega ne vemo, katerim žrtvam je bila namenjena. Vemo Ie to, da v Elsbaoherjevo trgovmo prihaja veliko kmetov in delavcev, a le malo orjuncev. Občina Sv. Krištof pri Laškem. Občinske volitve bodo v soboto, dne 21. t. m. na treh voliščih, kakor zadnjič. Prvo skrinjico inia Jugoslovanska demokratska stranka ali orjunci, drugo Slovenska ljudska stranka. Ko so prvi pokazali svojo krvavo ljubezen do delavca v Trbovljah, zato bomo volili v drugo skinjico, ki je slovenska in ljudska. Volitev se vrši na vseh voliščih celi dan. Demokrati so razpisali volitev ravno na soboto, ko ima kmet največ dela. Odgovor jim damo s tem, da se kljub temu udeležimo volitev ter tako pokažemo neomajeno voljo po slovenski avtonomiji. Demokrati in orjunci pa naj gredo v Makedonijo namesto naših fantov- vojakov. Zaj\imivosti od Sv. Štefana pri Šmarju. Sprejmite* g-. urednik, tudi od nas nekaj vrstic. Najprvo to, da pri nas ne bo občinskih volitev, ker je bila vložena samo ena kandidatna lista SLS. Samostojni stranki je pri nas od3der*kalo, druge pa niso prišle v poštev. Potrjen je stari odbor x malimi spremembami, večina so naši pristaši. — Po 18 letih nas doleti letos velika čast: obišče fias prevzvišeni g. škof dr. Andrej Kariln. Za slovesen sprejem se že pripravljamo. — Zvonov, katere smo že davno naročili, in katere tako željno pričakujerao, še nismo dobilL Tovarna ing. Biihl v Mariboru nam sicer ob- IJublja, da jih v kratkem dobimo, a nas je že večkrat po- ¦ *egnila. Da bi jih le do birme dobilil — DruLgače pa smo pri nas mirni, to se pravi, nimamo nikakih strankarskih bojev. Izvzemši nekaj zaslepljencev, ki še dalje trcbijo v Priiičevičev rog, ali da boste bolje razumeli, v saroostojno-deinokratsko strarvko. Pač pa se je zadnje čase »Domovina« zagnala kakor stekel pes v našega prezaslužnega g. župnika in pa v občespoštovano upraviteljico tukajšnje pom-ožne pošte. Mi Šentštefančani to nesramno lažnjivo pisarenje obsojamo; urednik »Domovine« pa zasluži, da se ga radi tega postavi na zatožno klop! Dopisunčeku »Domovine«, ki je mojster v laganju, povemo, da ako bo še nadalje napadal našega g. župnika in dnige osebe, se bcmo tudi mi oglasili in povedali, kdo in kaj je in kotiko ima masla na glavil Toliko za danes. Ako bo treba, se bomo še oglasili. Pikal Lepa cerkvena pobožnost v Rajhenburgu. Velike svečanosti smo obhajali 2. julija 1914 pri nas. Pobožno veselo je bil razpoložen tedaj velik del našega naroda. Vršilo se je namreč ta dan slovesno posvečenje veličastnega Marijinega doma, naše prelepe Lurške cerkve, katero je pomagal pozidati malodane ves slovenski narod s svojimi prostovoljnimi denarnimi prispevki. Deset let *orej poteče letos, odkar |e odprt ta bcžji hram pobožnim Temikom, častilcem Marijinim, in odkar deli Marija tukaj zemljanom obilne svoje milosti. Premnog-i so iskali v tem času pri naši Llirški materi utehe in tolažbe. Prenmogi so |i tudi iz srca hvaležni za njeno pomoč. Ob desetletnici posvečenja tega njenega hrama se ji hočemo zopet svečanio pokloniti in ji zopet hvaležnim srcem za^otoviti svojo globoko ljubezen in neomejno udanost. V ta namen se 5>ode obhajal v slovenskem Lurdu, v Rajhenburg\i, cel- tedenski misijon od 25. junija do 2. julija. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji od Sv. Jcžefa nad Celjem. Celi teden bodo torej imeli verniki od blizu in daleč lepo priliko, da se pokažejo pred lurško Marijo, da se navdušijo zopet za njeno čast, se ji zopet posvetijo in izročijo v varstvo. Iz srca želimo, da bi bil omenjeni teden od 25. junija do 2. julija res pravi Marijin teden v Rajhenburgu, da bi lurška Gospa mogla one dni z veseljem gledati na velike množice svojih romarjev in častilcev in da bi bila »rimska procesija« na večer pred 2. julijem veličastna manifestacija naših srčnih čustev velike ljubezni in udanosti do Marije. Detoniiorilka. \x Buč pri Pocičetrtku poročajo: Pri nas in sicer v takozvani Vranski gorci pri Oprešniku (po domače <pri Ključarju) se je zgodil le dni za našo sicer vzgledno župnijo ta le zločin: Hčerka starega Oprešnika Katra se je vrnila pred mesci domov od nekod iz Hrvatske. Doma je postala Katra nezakonska mati, je otroka umorila in zakopala na gnojišču. Nekdo je ovadil detemorilko orožništvu, ki je celo žalostno zadevo preiskalo, odkrilo zločin in izročilo Katro celjskemu okrožnemu sodišču. Slovenski krotilec zverin. Na Dunaju kroti in prodaja najrazličnejša živila neki Čuješ, doma iz Šmarja pri Jelšah. Z živalmi se bavi že 16 let in sedaj ima okrog sebe ves živalski svet od tigrov, krokodilov pa doli do maok in miši. Po licu in telesu je poln prask in brazgotin od zverin, ki jih je ukrotil in dresiral. Po živali se vozi daleč naokrog po svetu, da lahko ustreže vsakemu kupcu, pa naj si bo to kak cirkus, zverinjak, šola, učenjak ali pa stara gospa, ki si želi lepo mačico ali pa kanarčka. Čujcš prodaja leve po 50, leoparde po 18, gorile po 40, krokodile po 5 milijonov avstrijskib kron ter pri tem lepo zasluži. S svojo trgovino pa ima zvezan tudi hotel za živali. Gospod, ki gre na potovanje, mu lahko da svoje pse, ptiče, mačke itd. v oskrbo in stanovanje. Zanimivi šmarski rojak hoče spisati tudi svoje spomine pod naslovom: Veselo in žalostno iz življenja zverinskega krotilca. Razbojnik Jovo Čaruga in tovariši pred sodiščem. Dne 5. maja t. 1. se je začela pred sodiščem v Osijeku razprava proti slavonskemu razbojniku Garugi in tovarišem. V preiskavi je Čaruga priznal svoje zločine, a na razpravi je tajil vsa grozodejstva. Njegovi pajdaši so po večini priznali zločine in tudi pred sodišče pozvane priče so Čarugi očitana grozodejstva potrdile. čaruga se je obnašal pri razpravi, ki je trajala od 5. maja do danes, zelo strahopetno in je prišlo veokrat do ostrih spopadov med njim in tovariši. Razprava je sedaj končana in se zaključuje z obtožnim govorom državnega pravdnika in z govori braniteljev. Glasom obtožnice je čaruga sam ubil ali dal spraviti iz sveta 12 oseb. Obtožnica zahteva za Čarugo in 6 pajdašev smrtno kazen, za oslalih 5 tovarišev deloma dosiprtno ječo, deloina 10—20 let, za dvoje zaveznikov ječo od l^—5 let, eden od Čaruginih razbojnikov že sedi, obsojen na 6 let v Lepoglavo, eno od prič pa so zaprli na razpravi, ker je poznal čarugo kot tolovaja, a ga ni ovadil oblasti. Čarugo je zagovarjal odvetnik dr. Bujher. Tudi zagovornik ni branil Čaruginih zločinov ampak je prosil sodišče, naj Čarugo kot žrtev žalostnih družinskih razmer in povojne dobe predloži v pomilostitev na dosmrtno ječo. Za Čaruginim zagovornikom so govorili branitelji njegovih pajdašev. Zač^kom govorov drž. pravdnika in braniteljev je bil čaruga in tovariši še precej dobre volje, a po končnem predlogu državnega pravdnika pa so postali vsi razbojniki vznemirjeni ter razburjeni v zavesti, da jih bo doletela pravična ter zaslužena kazen. Obsodba nad Čarugo in tovariši^bo proglašena v torek. Orlovski odsek v Žičah se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili nedeljske prireditve. Ljudska posojilnica v Cclju, registrovana zjadruga z nejomejerao zavezo, poprej pri »Belem volu«, se je preselila v svojo hišo na Cankarjevi ulici št. 4, poleg davkjarije, pritlično. 749 3—1 LEPOTA? SVEŽOST? MLADOST? Priljubljena manjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano octarelost edino z radjonelniin negovanjem vašega obraza, rašega telesa, vaših las in zobl Izvanrednega delovanja so Ła črez 25 let priljubljeni Eba-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s paokvanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-jpomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza Jilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev) in 10% doplatka, in drugi Elža-preparati kakoT Elza evet za lase, Eba-voda za usta, Elza-Jcolonska voda i. t. d. Adresa: Lekamar EUGEN v. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Pozor zavarovanci Vzajemne zavarovalnice v LjubIjani! S 1. julijem t. 1. bo Vzajemna zavarovalnica vpeljala vplačilo zapadle zavarovalnine pri poverjenikih, oziroma zastopnikih. Vsak zavarovanec bo od krajevnega poverjenika obveščen, kedaj ima zavarovalnino pri njemu vplačati. Ko zavarovanec zavarovalnino poverjeniku plača, hroči mu isto potrdilo, da je zavarovalnino prejel. Sedanje direktno vplačevanje zavarovalnine po pošti bo tedaj s 1. julijem prenehalo. Ako slučajno ne dobi zavarovanec prsvočasno obvestilo od poverjenika, naj se vseeno k njemu potrudi. 773 2—1