V OZD, KLJUB TEŽAVAM TREZNI PRISTOPIIN RAZMIŠLJANJA
V letu 1983 naj se predpisi umaknejo ekonomskim zakonom
ničke, udarae ročice, Utifel plošče, letvice za cev-ke, letvice za čolničke, sušene letvice Utilon itd.«
n.del IZ HOJE
V Hoji računajo, da prihodnje leto ne bo lahko, celo poudarjajo, da bo težko. Predvsem jih skrbi to, da niso jasni in znani gospodarski instrumenti, ki bodo veljali in se tako niti ne morejo prilagodi-ti, vse načrtovanje pa je grajeno na sedanjih razmerah. Vsaka sprememba pa pomeni seveda bistveno drugačne razmere in to lahko poruši načrtovano. Kaj vsebujejo še neodprti paketi ni znano in resolucija za celotno državo tudi v bistvu ni znana. Zato je njihovo načrtovanje v bistvu le interni plan, ki ga bodo morali kasneje prilagajati. Skrbijo jih možni administrativni posegi in pred-pisi, ki bi dušili trg in povzročili težave.
Tujd zbijajo cene
Hojini detavci so letos dvignili produktivnost za 5 odstotkov, finančno pa so v Hoji glede na inflacijo povečali svojo realizacijo za 15 odstot-kov. Izvoz na konvertibilno področje je za 40 odstotkov večji. Hoja pa se srečuje na tujem z velikimi težavami, saj jim kupci zbijajo cene. Utemeljitvi sta v glavnem dve: devalvacija pome-ni za Hojo doma več denarja in zato naj spusti cene in nazadovanje gospodarstva v deželah kup-cev. Zaradi recesije se zahodni trgi zapirajo vedno bolj in zato čakajo Hojo znatne težave. Kljub temu, da bi lahko firma prodajala doma, saj so izdelki iskani, pa vztrajajo na usmeritvi v inozem-stvo.
Na klirinško področje je Hoja izvozila letos za 25 odstotkov več kot lani, uvoz s tega področja pa so celo zmanjšali za 4 odstotke, tako da je indeks
no, torej tudi z meddižavnimi odnosi. Izpad ame-riškega trga je kriv, da bodo v Vinocetu prodali letos na tuje le nekaj med 70 in 80 odstotki tistega kar so načrtovali. Sedaj skušajo nadoknaditi za-mujeno, vendar ne bodo uspeli v celoti. Kljub temu pa so uspehi opazhi, saj so v mesecu novem-bru prodali v ZDA in Kanado več kot prej tri mesece skupaj. Na osnovi te oživitve načrtujejo v Kolinski tudi Vinocetovo gospodarjenje v letu 1983 in to dokaj optimistično. Realna osnova za tak načrt je v tem, da itnajo proizvodnjo prvega tromesečja že prodano. Seveda pa je ob tem še nekaj »če«.
Vinocet izvaža pretežno žvečilne gumije za ka-tere pa so potrebne uvožene surovine. Doma surovin zanje ni in tudi kakšnih izgledov za to, da bi jih začeli izdelovati doma ni. Pred petimi leti bi bila mogoče takšna naložba še možna, sedaj pa zanesljivo ne. Ta uvozna odvisnost pa pomeni to, da bo moral Vinocet dobivati potrebno »bazo« za žvečilne gumije, saj sicer ne bo izvoza.
Za proizvodnjo potrebujejo približno za 1,2 milijona dolarjev vrednosti tako imenovane »ba-ze«, ki predstavlja v žvečilnemu gumiju količin-sko petino žvečke. Če bodo Vinocetu predpisi omogočali uvoz te surovine bodo lahko izvozili precej več denarja kot letos. Devize, ki jih potre-buje Vinoeet si bodo v tovarni zagotovili delno sami s svojim izvozom, delno pa z združevanjem deviz v okviru celotne Kolinske. Kljub izvozni usmerjenosti namreč Vinocet ne zmore sam po-kriti uvoza, saj je odstotek združevanja deviz za skupne potrebe previsok in Vinocetu ostane pre-malo. Če bi se predpisi spremenili, potem bi bilo v Vinocetu deviz več in bi si morda tudi sami zago-tovili potrebno.          .    •   .   *
kost. Kis je namreč zaradi visokih transportnih stroškov in nizkih cen skorajda nemogoče proda-jati kamorkoli dalj od »lastnega praga«. Zato v Vinocetu nimajo načrtov, da bi izvažali kis, če-prav bi ga tudi prodali na tuje, če bi se ponudila ugodna prilika.
Z novim letom pa v viškem Vinocetu ne bodo več delali Kolexa. Ta proizvod (gre za mesne začimbe) bodo odstopili brezplačno bratskemu tozdu v Slovenjgradcu, kamor bodo prenesli tudi stroje. Izdelovanje Kolexa je predstavljalo v proi-zvodu Vinoceta le pet do šest odstotkov, saj so ga naredili le 200 ton. Za slovenjgraški TOZD pa bo ta program dragocen.
IZ UTENSILIE
Avtomontažin TOZD Utensilia je posloval uspešno in brez večjih težav do letošnjega junija, ko so začeli veljati novi predpisi o devizah. Ti predpisi so povzročili Utensilii niz težav in tudi zaustavljanje posameznih delov proizvodnje. Vsa izvozna usmerjenost pri tem ni pomagala, saj je bil delež deviz, ki so jih morali po zakonu oddati le preveljfc, Zaradi junijskega odloka se je na primer ustavila grebenarna, ki izdeluje grebene za izvoz. V tovarni so morali sproti premeščati de-lavce k izdelovanju tistega za kar so imeli material in na tiste delovne procese, ki so pač v danem trenutku lahko tekli, ker so bile možnosti za to.
Presegli plan izvoza
Le izrednim prizadevanjem kolektiva Utensilie gre zasluga, da vse te motnje niso pahnile firme za nekaj let nazaj. Brez dvoma je lep uspeh, da so v Utensilii dosegli letos za 15 odstotkov večji celot-
V Utensiliji zatrjujejo, da se leta 1983 ne boji-jo, če bodo lahko ohranili zase polovico deviz, ki jih dobijo za prodajo na tujem. V tem primeru bodo lahko nemoteno delali in tudi izvažali.
IZŽIČNICE
Direktor Žičnice SBLVO KOMAN zatrjuje: »Plan, ki smo si ga zastavili za letos bomo dosegli. Za prihodnje leto pa so naši načrti še smelejši in to predvsem za prodajo na tuje. Zaradi izvoza bo sicer nekaj manj naših izdelkov na domačem trgu, vendar je to v bistvu skladno s sedanjim povpra-ševanjem, ki j_e manjše kot je bilo prej: Manjše zanimanje je posledica naložbenih omejitev in zato moramo prodajati v izvoz. Ker se je to oboje ujelo računamo, da ne bo težav.«
Kolektiv Žičnice bo na tujih traščih nastopii s [ ponudbo dveh povsem novih strojev, ki jih izdelu-jejo v tej tovarni. Prvi stroj je za izdelovanje zobotrebcev, drugi pa za izdelovanje palčk za mlečni sladoled - lučke. Ta drugi stroj je v bistvu večnamenski, saj je mogoče izdelovati z določeni-mi prilagoditvami na njemu tudi lamelni parket in še kaj. Oba stroja sta za tuje kupce zanimiva in tudi cena, ki so jo dosegli na tujem je dobra. Ta dva stroja bosta znatno povečala izvozne možno-sti.          .
Zobotrebd in palčke iz ostankov
Stroj za izdelovanje zobotrebcev zmore 30.000 kosov na uro. Izdeluje rezane trikotne zobotrebce in ne strugane, ki so bolj razširjeni. Oba stroja uporabljata lesne odpadke in sta zato še toliko bolj zanimiva. Stroj za izdelovanje palčk za lučke iz odpadkov lesa pomeni bistven prihranek pri proizvodnji teh palčk. Takšen stroj bi morali ku-piti tudi domači proizvajalci, ki sedaj režejo te palčke iz furnirja kar je scveda bistveno dražje.
Kar bo ostalo pri obeh strojih še kot ostanek pa je mogoče stisniti v brikete in je tako lesna masa izkoriščena do konca.
Omenjena stroja sta rezultat razmišljanj slo-
96. Uvoz s konvertibilnega področja pa je bil večji za pet odstotkov v primerjavi z letom 1981.
Izvoz preslabo spodbujamo
V  Hoji ocenjujejo, da so izvozne spodbude še vedno premajhne in da prihajajo z velikansko zamudo.  Izvoz se zaradi tega dohodkovno ne splača, vendar se kolektiv Hoje zaveda potreb naše celotne družbe po izvozu. Pri proizvodnji pa povzroča težave Hoji nabavljanje nadomestnih delov za stroje.
V  januarju, februarju in tnarcu v Hoji ne bo težav z zasedenostjo strojev, saj imajo za vse tri mesece že naročila in sklenjene pogodbe. Raču-najo, da tudi kasneje ne bo težav.
Hoja prodaja na tuje lesno galanterijo (pred-vsem obešalnike), precej je tudi lesne opreme, ki jo tudi tnontirajo in v Polhovem Gradcu izdeluje-jo po naročilu okna in stavbno pohištvo, kar gre tudi na tuje. Pri tem se Hoja povezuje z drugimi proizvajalci v državi.
IZ KOLBNSKE - TOZD MNOCET Naše žvečke so drage
V Kolinski TOZD Vinocet, ki izdeluje žvečilni gumi in kis gledajo sedaj precej bolj optimistično v leto 1983, kot so še pred kratkim. Vinocet je imel namreč letos občutne težave, saj so krepko zaostajali za planom. To zaostajanje je bilo celo za polovico in vse je kazalo, da bodo končne številke zelo slabe. V mesecu novembru pa se je položaj spremenil, ker se je spet odprlo ameriško tržišče kamor prodajajo žvečilni guini. Ameriški trg je bil za Vinocet letos lep čas nedostopen in to ne po Vinocetovi krivdi, temveč je šlo za omeje-vanja s strani ZDA, ki pa so bila pogojena politič-
Težje do domačih surovin kot do uvoženih
Delavci Vinoceta morajo prodajati na tuje po dvakrat nižji ceni kot velja doma. Če bi kdo pričakoval, da je zato žvečilni gumi Kolinske na tujem trgu poceni, se je zmotil. Kljub dvakrat nižji ceni kot je dorria, je ta žvečilni gumi na tujem trgu za .njihove pojme še vedno mnogo predrag.
Zato izvažajo z izgubo.  -
Kljub temu pa je Vinocet zaradi domačih cen eden najakumulativnejših TOZD v Kolinski. V prihodnjem letu bo delež Vinoceta še toliko po-membnejši, saj je v tem času začela proizvajati nova proizvodna linija žvečilnega gumija. Ta na-ložba v povečanje proizvodnje žvečk bi morala sicer obroditi sadove s tem, da bi začela delati že v marcu ali aprilu, vendar so se dela zavlekla. Na-ložba pomeni izdelovanje dveh vrst žvečilnih gu-mijev: soft in polnjeni žvečilni gumi. Vseh žvečk bodo naredili v Vinocetu v prihodnjem letu 950 ton, torej enkrat več kot letos. To pomeni, da; bodo lahko v kolektivu več prodali na tuje, če se ne bodo tamkajšnji trgi spet umetno zapirali.
»Pri teh načrtovanjih proizvodnje upoštevamo sedanje razmere in po naših ocenah ne bi smelo prihajati do zastojev. Računamo, da bo izdelova-nje teklo normalno in da resnejših težav, vendarle ne bo. Bojimo pa se kako bo z domačimi surovi-nami, saj so z nakupom le teh večje težave, kot z nakupom uvoženih. Kot zveni to paradoksalno, je to res in je posledica pretrganih vezi na dotnačem trgu. To pa bi morali seveda urediti mi sami doma, vendar na ekonomskih osnovah, ne pa administrativno,« pravi LOVRO UŠENIČNIK, vodja plansko analitske službe Kolinske.
V Kolinskinem TOZDU Vinocet so prodali letos v ČSSR nekaj kisa, vendar je bila to malen-
ni prihodek. Ne to ni vpliv cen! Cene Utensilie so ostale nespremenjene in so za omenjeni odstotek resnično povečali proizvodnjo. V prihodnjem letu pa računajo glede na cevke in čolničke, da bodo naredili še pet odstotkov več kot letos in to verjet-no v fizičnem obsegu. Marsikaj je odvisno seveda od predpisov in administrativnih posegov. V Utensilii načrtujejo v prihodnjem letu tudi 1 od-stotek večjo zaposlenost.
Letošnji rezultati tega kolektiva so lepi. Celotni prihodek bo ob koncu decembra 370 milijonov dinarjev. Več kot 36 odstotkov vse proizvodnje so prodali na tuje. Na konvertibilni trg pa je šlo skoraj 27 odstotkov vse proizvodnje. To so seve-da podatki v denarju, po fizičnem obsegu pa je Utensilia dosegla prodajo 15 odstotkov vsega na-rejenega na konvertibilni trg. Izvoz je vreden 1,999 milijona dolarjev, po srednjeročnem planu pa so si zadali kot cdlj izvoziti za 1,990 milijona dolarjev. To pomeni, da so plan presegli pri izvo-
Utensilia pa potrebuje nujno 50 odstotkov deviz, ki jih zasluži na tujem, če naj izvaža kot je doslej. Brez takšnega deleža namreč ne morejo delati, ker morajo marsikaj uvoziti. Izvoz pa je za Utensilio dohodkovno zelo zanimiv, saj na tujem dosegajo boljše cene kot doma.
Čolničke prodajajo na Jutrovo
LOJZE SLABE iz komerciale Utensilije nam je povedal, da bodo tudi v letu 1983 ohranjali tradicionalne poslovne partnerje v tujini. »Izvaža-mo na Bližnji vzhod v Iran, Irak in Egipt, v Evropi pa v Veliko Britanijo, ZRN, ČSSR in DDR. Tja prodajamo izdelke, ki jih potrebuje tekstilna in-dustrija za svoje stroje. Izvažamo predvsem gre-bene, lučalnice z očkatni za tkalne stroje, alumini-jaste tkalne liste, lamele, mikelnike, cevke, čol-
venskih inovatorjev. Izuipitelji so prodali licenco za stroje v Švico in švicarski kupec lkence je naročil izdelovanje teh strojev pri Žičnici.
Za izdelovanje obeh strojev potrebuje Žičnica 70 odstotkov domačih surovin, diugo pa je uvože-no. Tistih 30 odstotkov, ki jih nimamo doma se nanaša predvsem na pnevmatiko, ki je pri nas nimamo ali pa ni ustrezna zahtevnim zahodnim normam. Zato pnevmatiko Žičnica uvaža in vgra-juje v izdelke za izvoz. Verjetno pa se bo v pnhodnjem letu odločil za začasni uvoz teh pnev-matik. Ce bodo pri tem težave, bodo poslali tujim kupcem izdelane stroje in bodo kupci sami dopol-nili stroj s tem, da bodo montirali pnevmatiko. Takšen način pa bo le izhod v sUi.
Tudi v letu 1983 nameravajo v Žičnici nadalje-vati z dosedanjitn izvozom, ki je usmerjen pretež-no v ZRN. Tja prodajajo lesno obdelovalne stroje in rezkarje.
Stroj za velike gume
Vodja kadrovske službe Žičnice JOŽE PER-KO pravi, da se bodo trudili obdržati nivo zapo-slenosti v firmi kljub manjšemu povpraševanju na domačem trgu. Kljub vsemu izvazu bo za Žičmoo zelo težavno vprašanje zaposlovanje vseh ddav-cev, če bodo naložbe v Jugoslaviji še naprej tako drastično upadale. Naročila bodo namreč še bolj usahnila kot so že in to lahko povzroči težave.
Zato so v Žičnici pripravili za prihodnje leto §e nekaj novosti. Mednje šteje kombiniran mnaniti stroj m stroj za montažo in demontažo gim naj-večjih dimenzij. Poskusni primerki teh strojev že obratujejo in to z uspehoin. Z novimi proizvodi računajo v Žičnici, da bodo nadomestiii izpad dosedanjih naročil in da bodo lahko zaposiib vse zmogljivosti polno.
MILOVAN DIMITRIČ