Boris Debevec
Oglejmo si tobak
Mlinarjev janez spozna tobak
Za vasjo so pokosili senožcti in otroci so prignaii živino na pašo. Malo in veliko, rogato in uhato, vse se je mirno paslo in si ob vročili popoldnevili iskalo zavetnc in iihe sence, da lahko v miru prebavi ter se odpočije. Tudi pastirji, sami krepki dcčki dvanajstih in trinajstih let, so si poiskali sence, kjer so si zanetili ogenj, a ne zaradi gorkote, temveč da si privoščijo dobrili pastirskih slašcic, pečenega krompirja in jabolk. Ko so se Že fiez raero najedli teh obilnih pastirskih dobrot, so prisle na vrsto šale, za njimi igre in na koncu modrovanja.
Pa potegne iz žepa Tinetov Jurček celo viržinko in jo pokaže začudenim tovarišem, češ: >Ali jo vidite? Kdo ima toliko korajže, da jo pokadi?«
Beseda je dala besedo, najglasnejši je bil Mlinarjev Janez, ki potegne Jurčku viržinko iz rok in rece: »Kaj jo kažes, sem jo daj, da si jo prižgem in jo pokadim! Boste videli, kako znam!<
Vsi obcudujejo takega korenjaka. Janez si ob ognju prižge viržinko in začne močno puhati, kakor je videl svojega očeta ob nedeljai, ko je posedel po koncani maši pred hišo v družbi drugih vašČanov.
»Kar dobro gre,< se pohvali Janez in še mocneje puha. Vsi so zbrani okoli njega, niiiČe si skoraj ne upa ditniti, vse ga obcuduje. Viržinka se manjša, konica ji lepo žari, pepel Janez poČasi otresa in fakole proti sredini je že dogorela, ko ni Janez vec pri volji. da bi še močno vlekel iz viržinke. Vedno manj jo daje v usta, vendar okoli stoječi torariši ne opazijo, da bi Janezu bilo kaj hudo. Toda Janez ve, da ni nekaj prav. Pred očmi vidi Čudovite kolobarje, modre, vijoličaste in zopet rumene, vsa drevesa so nekam čudovito zverižena, živina na paši dobiva pošastne oblike, obrazi tovarišev so mu neznani, kaj naj bo vendar vse fo. Tudi v želodcu ga čudno tiŠČi, nekaj ga zavija, preobraČa se, sam ne ve, kaj bo iz tega. Tedaj odloži viržinko, počasi vstaja, toda komaj je pokonci, je že nesreča tu. Postane mu tako slabo, da bljuva, tovariši ga drže. Hitro steče eden izmed njih po vode, da bi Janezu pomagal. Janez pije vodo v dolgih požirkih, toda ae vedno se mu vrti. Le počasi mu postaja bolje. Seveda, vsega je bita kriva 1a presneta viržinka in Janezova bahavosi. Vsi so tihi, samo Janez dobro ve, kaksen je tobak, saj ga je dodobra spoznal. Toda kje ima tobak to moč, da tako škoduje, tega ne ve. Tudi rai smo na to radovcdni, zato fii ga nekoliko oglejmo.
V Evropi spoznajo tobak
Ko so po odkritjih Krištofa Kolumba razni španski osvojevalci v po-želenju za zlatom odkrivali vedno nove pokrajine in jih osvojevali za spanskega kralja, so tudi spoznali življenje ljudi. ki so jih imenovali Indijance. Med temi so bili na najvišji kulturni stopnji Inki v danaŠnjera Peruju in Azteki v današnji Mehiki. Četudi se Špancem ni docela izpolnila
77
njihova nenasitna želja po zlatu, je vendar preteklo sedemdeset let, preden ao spoznali, da je vec kot sulio zlato vredno ono posebuo rastliustvo, ki ga v Evropi Št? niso poznali, a je bilo za prehrano Indijancev izredne važ- ; nosti. V Mehiki, v kraljcstvu cesarja Montezume so Španci spoznali koruzo in kakao, v Južni Anieriki, v današnjcm Peruju, Čile in Boliviji pa krompir in kavčuk, povsod pa neko rastlino podolgovatih zelenih listov, ki ji niso vrdeli pravega imena. Domači prebivalci so jo susili, nato so posušene liste kadili v dolgih cevch, pa tudi v pipah ali zvite v majhnih, današnjim smotkam ali cigarara podobnih tulcib. Mcnili so, da je v tej rastlini zdra-vilna moČ in tudi španci so bili tega ranenja. Ker je bila takrat še latinščina raednarodni občevalni jczik, so to rastlino Špiinci imenovali »Herba pana-cea«, po naše vsezdravilna rastlina. O vsakem svojem odkritju kakor tudi o običajib, Ijudeh, rastlinah in vsem važnem so osvojevalci posiljali poročila svojemu kralju in zraven seveda tudi priložili vzorce nove rastline ali vsaj njeno seme, da jo v domovini spoznajo. Isto pot je napravil tudi tobak, posebno šc, ko je španski kralj Filip II. poslal v novoosvojene kraje nekega Bonzala Hernandeza de Toledo zaradi raziskavanja- Ta je prinesel 1. 1559. v Evropo prve sadike tobaka, kcr so hoteli to »zdravilno« rastlino pridelo-vati tudi doraa. Tako je prisel tobak v Evropo.              (Dalje prihodnjie.)