Oče in sinek.
Starčik slep ob paVci hodi, Deček mlad zvesto ga vodi 5
Ze se toži mu živet'
Ker mu dneva luč ne svet'.
Ve, de ima spomlad cvetje, Sliši v logu milo petje ;
Pa vse to ne veseli,
Ce svetlosti ni oči.
Noč in dan sta mu enaka, Kalna mu je radost vsaka5
Eno je, kar še želi,
Predenj zemljo zapusti.
Tud' ga skerb le ena peče: Se solzi in fantu reče:
»Kdo bo, ljubi sinek moj!
Ko umerjeni oče tvoj ?«
y>Vera mi tolassno pravi:« Dobri Oče je v višavi,
Ki cervička oskerbi,
Srotc tud ne zapusti.
»>,Oče! men7 se %dite slabi, ««
Reče deček — »»tukej vabi Senca hladna počivat In se s kruham pokrepcat.««.
Na otrokove besede
V hlad se truden stare usede,
Mirno dremlje in zaspi,
Pa se več — ne sprebudi!
Sin solzice zdej preliva In v ročice lica skriva;
Pade na merliča h tlarn
In zadremlje tudi sam.
De bi nikdar več ne vstalo, Vbogo dete je zaspalo,
Ker mu mlado serčice
Od britkosti počlo je.
Franc Kraner, učitelj v Rogatcu na Štajarskim.
List 3.