Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. NAŠE OBMEJNO ŠOLSTVO. Pri nas se mnogo razmišlja in razpravlja tudi v javnosti o našem obmejnem šolstvu. To pcreče in za naš narod in tudi za državo važno vprašanje tvori v ustroju našega osnovnega šolstva posebnp poglavje. Naši bratje Srbi in Hrvatje ne pozhajo te naše žalosne posebnosti, ker je sami hva!a Bogu nimaio. vsai ne v taki obliki in v takem razmerju. kakor jo imamo žalibog mi. Pred vsem njim v informacijo naj bodo sledeče vrstice. Naš narod je imel pred osvoboditvijo na sedanji severni in severovzhodni meji silno težko stališče. Nemec je stavil most do Adrije. Ta most bi vodil pa le preko naših lepih pokrajin, katere je obdelovala naša dlan in pojil naš znoj že 1500 let Dobro se Pa zavedam. da bode ta most takrat trden in siguren, kadar bode naš narod mora'no in emotno uničen. kadar se ne bode več zavedal ne svotesra rodu. ne svojega jezika. Zato je začel tujec sistematično naš narod uničevati in raznarodovati. V ta peklenski namen so mu bila dobrodošla vsa sredstva. Cel vladni aparat ie upregel v svoj voz in zasedel vsa mesta javne uprave s svojimi ljudmi, ki so bili našemu Uudstvu tuji po duhu in jeziku. Tujec je imel pri nas vso gmotno in moralno moč, narod pa nič. On je bil vsemogočen gospod, naše ljudstvo pa brezpravna raja. S posebno energijo se je pa lotil našega šolstva. sai ie dobro vede!. da Je šola in učiteljstvo glavni faktor v življenju vsakega naroda. Kdor ima šolo in učiteljstvo v svojih rokah, ta ima vse. Zato so Nemci z vladno pomočjo in š pritiskom na naše ljudstvo začeli ponemčevati naše šole. Pošiljali so tja najboljše učne moči, omogočili jim prav dober gmoten obstoi in delili p*osebne nagrade za uspešnoi peklensko delo. Kjer pa tega niso mogli doseči upravnim potom, tam so postavili s pomočio Schulvereina in Sudmarke tvosebne šole ne za svoio. ampak za našo deco. kier se ii ie vlival struo 'in vcepila mržnia do vsesra. kar ie nosilo slovensko ime in značaj. Tako je nastala na naši severni meji sklenjena vrsta nemških šol med našim slovenskim ljudstvom. Ta vrsta pa se pomikala vedno bolj proti jugu in se zajedala v našo kri iin meso Po posameznih prometnih kraiih, trdh in mestih sredj slovenskega ozemlja, pa so nastali potom nemskega uradništva, industrije in schulvereinskih šol nemški otoki, ki so se vedno bolj in bolj širili ter pripravljali pot tuji pošasti. ki se je pomikala sicer polagoma, a nevzdržno proti jugu, proti sinji Adriji. Tako je nastalo naše obmejno šolstvo. Dasi smo se tudi mi borili z vso nam lastno žilavostjo protl nakanam tujca in zadrževali slni naval z najmodernejšim orožjem dovršenega velikana. vendar bi bili morali prejalislej podleči veliki premoči, da ni prišlo do svetovne vojne. ko Je nas rešil dvoglavi beli orel z enim mahom. Zasijala je svoboda in pod njenim toplim dihom se te zrušilo vse dolcoletno peklensko delo gjrabežljivega tujca v prah in pepel. Zrušilo? Mi kot učitelji najbolj vemo iz Iastne skušnje, da se človeka ne vzgoji v enem letu, pa tudi ne v štirih ali petih letih. Treba je silnega napora in mnogo časa, da se odstrani strup. ki je že prešel v meso in kri. Zlasti mora nov, neodložen rad na teh tleh iin tako bodp iPreteklo še mno^ go časa predno se zabrišejo zadnji sledovi setve, ki jo je sejal tujec tlačitelj med naše obineino liudstvo. Zato bodemo čakali in delali napprno še celo vrsto let predno bodemo lahko rekli. da so ti lepi kraji na- ši, naši ne samo vsled državne meje, ki je potegnjena za njimi. ampak naši tudi po čuvstvovaiiiu in 11a2ir.an.iu ljudstva. Iirkdo bode opravil to veliko za narod in državo prekoristno delo, če ne on, učiteli in vzgojitelj! Iz vsega tega je razvidno, da je službovanje v takih krajih silno težavno in trudapolno že samo po sebi. Delo zunaj šole ni nič manj važno in celo nujnejše kakor delo v šoli. Razun tega zahteva tako delo povsod celega moža, cele žene in ne prenese nobenega polovičarstva. K vsemu temu pa pride še okolnost, da so naši obmejni kraji precej hriboviti in oddaljeni od prometa. kar otežkoča preskrbo živil in drugih potrebščin v sedanjih dragih razmerah. Zato ni zavidanja vreden, kogar zanese usoda v take kraie za več let. Na eni strani ga morijo po tujcu okužene razmere, na drugi strani pa trka na njegova vrata vsakdania gmotna skrb s svpjo trdo pestjo. Kljub vsem tem težkočam pa se naše obmejno šolstvo razvija v splošnem še lurecei povolino in ie z'asti zadnia leta mnogo napredovalo, kjer so že količkaj urejene razmere. Napredek pa bi bil lahko še dosti lepši, če bi našlo obmcjno učiteljstvo več razumevanja, moralns. kakor tudi gmotne podpore pri upravni oblasti. Zakaj še danes se dobijo posamezne občine, ki so po razmejitvi pripadle nam, a nimajo še sedaj ne urejenega gospodarstva. Občine morajo vzdrževati šolo. a ne pobirajo nikakega davka, ker še ni izvršen prenps po upravni oblasti. In pri tem seveda trpi šola. trpi ljudstvo, trpi pa tudi moč in ugled države. Naši nekdanji tlačitelji in sedanji sosedi tam preko mejnih kolov vse to dobro vidijo in izkoriščajo v svoje namene. Dasi se njihova država nahaja v neprimerno mizernejšem položaju nego naša, vendar skrbijo za osnovno šolstvo na meji z vso razkošnostjo. Tja pošiljajo v dobro opremIjene in z vsem preskrbljene šole najboljše učne moči. katere pa dobivajo za to še nosebne nagrade. Zato ria seže njihov vpliv često tudi na našo stran preko mejnih kolov. Kakšen je ta vpliv. si je lalko misliti. Na vsak način je v interesu države, da niena uDrava oosveča vso oozornost našemu obmejnemu šolstvu in učiteljstvu. Na te težavne postojanke morajo priti najidealnejši prosvetni delavci iz naših vrst in morajo biti prosti vseh gmotnih skrbi, da lahko vse svoje moči posvetijo delu v šoli in zunaj nie. Zakaj državno mejo šč'ti eosoodarsko podprto, narodno zavedno in lastno državo Ihibeč^ liudstvo bolj. kakor vsi bajoneti in topovi. Hren. —r »Zveza slovenskih učiteljskih društev« za neodrešeno domovino je zborovala letos v Gorici dne 9. in 10. itilija. Isjtočasno je priredila Zveza v Gorici velik koncert, čigar moralni vspeh je bil po poročilih časop_isov iz neodrešenega ozemlja naravnost velikanski. —t Učiteljsko društvo za gorški okraj je praznovalo petdesetletnico svojega obstoja v Gorici dne 8. julija. Na zboroyanju UJU — poverjeništvo LjubIjana v Ptuju dne 7 t. m. se je spomnil naš strokovni tajnik R. Dostal slavnostnega zborovanja bratskega goriškega društva s sledečimi besedami: »Ravno te dni. ko zborujemo mi tukaj, zborujejo naši primorski tovariši in tovarišice v Gorici. Goriško učiteljsko društvo prazmije svoj jubilej, 501etnico svojega obstpja. Vaše slavje je skromno, pač kolikor v danih razmerah dopustno. Dobro razumemo, koliko neizgovotjenih misli leži v Vaših dušah. kotfko iatentne sile je zaklenjene v Vasih src;h. koiiko ie treba samozataievanja v Vašem delu in življenju. Vsi. ki smo Vaši eo krvi in imenu. Vaši bratie in sestre Vam kfičemo: »Vztrajajte. tud Vam vstane dan odrešenia!«