POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 20. JUNIJA 1957 Leto IX — Štev. 24                 Cena din 10.—
OB LETNI KONFERENCI 00 SZDL
VEČ PRIZADEVANJ
PRI IZVAJANJU SKLEPOV
Konference so se udeležili poleg 111 članov iz vsega Pomurja še gosti, med njimi predsednik LS LRS tov. Miha Marinko, državni podsekretar zveznega Izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, član Izvršnega odbora SZDL Frane Kimovee-Žiga, Rudi Čačinovič, Jože Rus in drugi.
Tovariš Ledinek je v svojem poročilu poudaril predvsem nekatere negativne pojave ob uveljavljanju socialističnih načel v našem gospodarstvu. predvsem pa v zadružništvu. — Prenehati moramo s prakso, da se zadovoljimo in obenem pasiviziramo z malo večjim hektarskim donosom, a v maloštevilnih primerih in z doseganjem neke večje mlečnosti pri nekaj stolkravah. kar pomeni za naš narodni dohodek zelo malo. To ozko samozadovoljstvo nas vedno vleče nazaj. Ob tako nizki mlečnosti je razumljivo, da je mleko drago, odkupna cena mesa nizka, v maloprodaji pa meso še vedno nesorazmerno drago. Čakati pa samo na to, da bi krmsko bazo izboljšali izključno le z melioracijami — kar pa je tudi potrebno — je linija najmanjšega odpora, je oportunizem in zvračanje krivde na nekoga drugega.
Na vasi moramo ustvariti take odnose, kot jih navaja resolucija ZIS o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva. ko pravi: proizvodnja se mora razviti samo preko socialističnih oblik proizvodnje in obratno: socialistične oblike proizvodnje na vasi se morajo razviti samo z razvojem proizvodnje. Nato je tovariš Ledinek govoril o gospodarskem stanju na vasi. — Cene kmetijskih pridelkov so se zvišale: za žitarice od 9 do 17%, za industrijske rastline za 2 do 14%, kar kaže na dokaj ugodno ekonomsko stanje na vasi. Žal, pa to ekonomsko stanje ni odraz večjih hektarskih donosov, temveč posledica neoviranega odtoka viškov v ro-
ke zasebnim proizvajalcem.
Leta 1955 je prispevala vas skupnosti z davkom, gozdno in vodno takso okrog 480 milijonov, lani pa 600 milijonov dinarjev, kar je 13 oziroma 14 odstotkov narodnega dohodka. Da te neposredne obremenitve kmetijskega proizvajalca ob zaostali kmetijski proizvodnji,
nizkem donosu, nizki mlečnosti itd. količkaj dober gospodar poravna skoro brez večje težave, s prodajo dveh kmetijskih tržnih artiklov, kaže naslednja primerjava. Leta 1955 so iztržili kmetje za jajca in mleko 375 milijonov (to pa so bili samo statistično re-
gistrirani podatki) t. j. 71 % obveznih davščin, za leto 1956 pa 65% davščin kmečkih gospodarstev.
Leta 1952 je bilo v okraju 120 KZ. lani pa 65. Število kmetijskih zadrug se je občutno zmanjšalo iz dveh razlogov: šibkejše KZ so se spojile z močnejšimi zadrugami, nekaj KZ pa smo likvidirali. Življenjske perspektive pa nimajo niti prevelike kmetijske zadruge. Vzroki likvidacij KZ so bili skoraj vedno isti: poneverbe upravnikov in poslovodij. Napaka je bila v tem, da nismo takih kriminalcev nikoli dosledno izterjali, čeprav so si na račun skupnosti pripravili lepo premoženje.
Kakor ni zadovoljivo stanje v KZ, kar zadeva članstvo delo posameznih odsekov, posebno strojnih. ki imajo vsako leto zgube, tako mi bilo zudovoljivo to delo. kar zadeva investicije. Od leta 1954 do leta 1956 so imele KZ skupno 105 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, kar pa je pri prometu 8 milijard 206 dinarjev zelo malo. Za nakup proizvodnih sredstev je bilo izdanih 35 milijonov, za dograditev zadružnih domov 7 milijonov dinarjev. Ostala sredstva so bila porabljena: za opremo trgovin in gostiln 15,5 milijona dinarjev, za negospodarske investicije 10.5 milijona dinarjev, za gospodarska poslopja pa le 7,8 milijona di-
narjev. Pa še ta sredstva so bila investirana v glavnem le lani. Nič kaj gospodarske niso bile investicije kmetijskih zadrug v plemenski živini, za kar so porabile kmetijske zadruge V teh letih 27 milijonov dinarjev zadružnih sredstev. Ko z licitacijo plemenjakov naženemo ceno do 200 in celo 300 tisoč dinarjev, se pošteni zadružniki smejejo, češ, če bi licitirali za svoj denar, ne bi šli tako visoko, z družbenimi sredstvi pa lahko tako delajo!
( Nadaljevanje na 2. strani)
Miha Marinko
Prvi občinski praznik v Lendavi
Piša: JOŽE VARGA
Takoj ob združitvi petih bivših občin (Lendava, Dobrovnik, Turnišče, Polana in Gaberje), ki so se povezale v novo gospodarsko, politično in socalno enoto, v novo občino Lendava, novo tudi po vsebini, so člani SZDL načeli tudi vprašanje občinskega dneva. V posameznih krajih so prišli na dan tudi s konkretnimi predlogi, ki so jih utemeljevali z zgodovinsko dokumentacijo.
Sedanja občina Lendava ima več zgodovinskih značilnosti iz obdobja naše ljudske revolucije, na katerih lahko utemeljujemo svoj občinski praznik, prav tako pa tudi zgodovinske značilnosti iz časov nasilja in terorja bivših jugoslovanskih izkoriščevalcev.
Sedanja občina je bila v preteklosti izrazito kmetijska z malenkostno industrijo v Lendavi; socialistična miselnost pa je počasi plamtela med ljudmi in dobivala vedno več pristašev,
To se je začelo vidno kazati predvsem od leta 1934 naprej, ko je oktobra začela izhajati »Ljudska pravica« v Lendavi pod uredništvom našega domačina tov. Miška Kranjca.
Ljudska pravica« je odigrala precejšnjo vlogo v borbi slovenskega delovnega ljudstva — prav tako pa tudi naprednih delovnih ljudi v naši občini in Prekmurju sploh — proti tedanjim izkoriščevalskim režimom. Val demokratičnega
gibanja, ki je v tem obdobju zajel tudi delovne množice v naši občini,  predvsem še v krajih okrog Polane, je dobil v »Ljudski pravici« še posebno oporo. Ljudstvo je dobivalo odgovore in pojasnila zastran svoje bodočnosti in začelo spoznavati gnilobo takratnega vladajočega sistema. Naše ljudstvo je po svoji moči podpiralo tov. Miška Kranjca in njegove sodelavce, predvsem pri raznašanju in razpečavanju »Ljudske pravice« ter tako pomagalo utrjevati napredne socialistične misli, ki so se tedaj postopoma uveljavljale pri izkoriščanem delovnem ljudstvu.
Drugi tak pomeben dogodek za našo občino je bila ustanovitev Okrožnega komiteja KPS za Prekmurje. Ustanovni sestanek je bil avgusta 1938. leta v Lendavskih goricah v zidanici .tov. Miška Kranjca. Za sekretarja je bil izvoljen tov. Štefan Kovač. Med ustanovitelji okrožnega komiteja so bili Štefan Kovač, Rudi Čačinovič, Miško Kranjec itd. Ustanovnega sestanka se je udeležil osebno tudi tov. Edvard Kardelj. To izpričuje, da je delovanje komunistov — članov KPS bilo tedaj v Prekmurju vedno širše in je tako utemeljevalo tudi potrebo po ustanovitvi višjega partijskega foruma, na katerega so se lahko naslonile organizacije (celice) in dobivale potrebne in enotne akcijske naloge.
(Nadaljevanje na 6. strani)
BESEDE SE RAZHAJAJO Z DEJANJI
»Že dve leti razpravljamo o strojno-traktorski šoli v Rakičanu: dosti govorjenja in diskusij, pa malo dejanj. Ali ni posebno značilno za politično delo v našem okraju: polno idej. Še ena ni do kraja izrečena, kaj šele realizirana, a je pametna, že jo povozil druga ideja in prva je pozabljena. Naj mi tovariši delegati ne zamerijo, toda to je rakrana našega dela. da bi, kot pravi Milčinski, ,človek skočil iz kože, pa ne more’.
Samo nekaj primerov, kako je to res. Že pred dvemi leti smo sklenili z navdušenjem: v KZ imamo slabe upravnike. pa bi osnovali šolo za upravnike in to za mladino, ki je stara že nad 20 let. Navdušenje! Prvo leto nobenega vpisa. Lani v jeseni pa se je prijavilo za šolo nekaj mladincev, ki so komaj končali osnovno šolo. Na OO SZDL smo v letih 1955 do 1957 devetkrat razpravljali o kmetijstvu oziroma
zadružništvu. Sprejeli smo pametne sklepe, nekako bi rekel, soglašali s temi lepimi in pametnimi stvarmi. Pa se je neštetokrat zgodilo drugače. Pričela se je nova diskusija okrog sklepov. Na seji OO SZDL v Radencih, lani avgusta, smo zelo jasno postavili principe črpanja skladov za kmetijstvo; bila je ostra diskusija. Po občinah so se ta načela spet sprevrgla in pričeli smo znova: diskusija namesto akcije.
Neskončne so diskusije o zaostalosti našega okraja. V tej zvezi o zapostavljenosti našega predela pri industrializaciji. ker smo pač razbili Kleklovo tezo, da naj v Pomurju — nijedna fabrika ne kvari zraka —. Ni nevarna ta težnja. Nevarno je le to, da imamo nad 100.000 ha rodovitne in celo zelo rodovitne zemlje z nizkimi hektarskimi donosi, da imamo 43.000 krav z zelo nizko molznostjo, da imamo 72.500 goved z izredno nizko klavnostjo itd. itd.«
(Iz referata Miloša Ledineka, preds. OO SZDL na sobotni letni konferenci.)
PRED I. KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
Večjih pravic ni brez večjih dolžnosti
Po uvedbi delavskega samoupravljanja in opustitvi administrativnega planiranja v gospodarstvu so nastali v naših podjetjih novi proizvodni odnosi.
Delovanje delavskih svetov v našem okraju je bilo usmerjeno predvsem k odločanju o proizvodnih planih, razpolaganju s svojimi skladi, skrbi za vzdrževanje osnovnih sredstev in odločanju o tarifni politiki. Pravice odločanja v zvezi s finančnimi sredstvi in sistemom nagrajevanja so bile dokaj omejene spričo objektivnih težav, ki so narekovale, da smo še mnogo sredstev uporabljali za kritje nujnih
splošno-državnih potreb. Materialna osnova delavskih svetov v našem okraju je bila šibka tudi zato, ker nimamo velikih in urejenih obratov, temveč pretežno male in tehnično zaostale.
Kljub tem težavam je delavsko samoupravljanje zabeležilo določene uspehe, ki se zrcalijo predvsem v tem. da delovni kolektivi sedaj že vidijo v podjetju svoje podjetje, da jih zanima, kako je na trgu, da že mislijo o tehničnih rekonstrukcijah in o možnostih za povečanje proizvodnje, da bolje čuvajo splošno-ljudsko premoženje in preprečujejo gospodarski kriminal. To pa so že novi odnosi delavca do svojega dela.
Nadaljnji razvoj teh odnosov je med drugim znatno oviral tudi dosedanji plačni sistem. Za hitrejši razvoj proizvodnje je nujno potrebno, da je delavec, ki več proizvaja, tudi bolje plačan. Naši delavski sveti so pravilno dojeli in povsod sprejeli pravilnike o dodeljevanju premij. Gospodarski instrumenti pa so bili v glavnem taki, da niso ostajala delovnim kolektivom sredstva za plačevanje
premij vzlic večji proizvodnji.
Odnosi podjetja do komune in obratno so zrcalo dosedanjega načina delitve dohodka. Občina je dobivala od podjetij razmeroma malo. Spričo tega so se zlasti v manjših občinah bolj slabo zanimali za razvoj svojih podjetij. V gospodarsko bolj razvitih občinah pa je bilo precej drugače: zavedajoč se, da je samo od večje proizvodnje odvisen hitrejši napredek, so odločno pomagali gospodarskim organizacijam, predvsem pri izboljševanju notranje organizacije in pripravah za tehnično rekonstrukcijo.
Podjetja niso imela domala nobenih sredstev za gradnjo stanovanj in urejevanje komunalnih naprav, zaradi tega pa se tudi ni mogla močneje razviti  enotnost med podjetjem in občino. Podjetje je največkrat stalo ob strani, živelo izolirano od skupnosti, zaprto samo vase. S skupnostjo se je srečalo samo na trgu, ko je vnovčevalo svoje izdelke. Gradnja stanovanj, urejanje komunalnih naprav tin ustanavljali je komunalnih zavodov — to pa so bile stvari, za katere naj skrbi občina in o katerih je proizvajalec govoril kvečjemu še na zborih volivcev.
Zaradi teh dejstev se delavsko upravljanje ni hitreje razvijalo v zadnjih dveh letih. Sindikalne organizacije so premalo storile za izboljšanje delovanja organov delavskega upravljanja. Ponekod so te organe ovirali tudi upravni odbori s svojim birokratskim odnosom do delavcev, ki niso upali posedati svojih kritičnih mnenj. V podjetjih, v katerih so vladali taki odnosi, se delavski sveti niso dovolj odločno zavzemali za intenzivnejše oblike delo-
vanja (komisije), niti niso dobivali pomoči od strokovnjakov, ki bi lahko kolektivu razumljivo  prikazali proizvodne, finančne in druge probleme. Navedene pomanjkljivosti nam odkrivajo analize delavskega upravljanja.
Volitve novih delavskih svetov in konference za volitve delegatov za I. kongres DS so pokazale, da je delavsko upravljanje kot oblika socialistične demokracije že osvojilo našega delovnega človeka; od povečanja materialne osnove, o kateri organi delavskega upravljanja odločajo, pa je odvisen nadaljnji razvoj delavskega upravljanja.
Povsem razumljivo je, da je količina sredstev, s katerimi bodo razpolagali delovni kolektivi, odvisna v prvi vrsti od večje proizvodnje — torej od materialnega in moralnega zanimanja delavca za povečanje delovne storilnosti in razvijanje svojih pobud.
Nova delitev dohodka v go spodarskih organizacijah je hkrati tudi prvi korak k povečanju materialne osnove delavskega upravljanja. Podjetja bodo bolj samostojna pri nagrajevanju in bodo lahko več prispevala za napredek komune, ostalo pa jim bo tudi več sredstev za tehnični napredek. Nagrajevanje po resnično ustvarjenem proizvodu in investiranje v objekte družbenega standarda bo prispevalo k postopnemu povečevanju standarda posameznika.
Ta proces lahko dokaj pospešijo sindikalne organizacije s političnim delovanjem v kolektivih in vzgajanjem članov samoupravnih organov.
Okrajni sindikalni svet že pridobiva predavatelje, ki bodo takoj začeli vzgajati člane novoizvoljenih delavskih svetov. Obravnavali bodo: metode dela organov samoupravljanja, vlogo gospodarskih zbornic in združenj, vlogo socialnega zavarovanja pri razvijanju novih družbenih odnosov in delovni proizvodnosti, delavsko upravljanje v gradbeništvu in na kmetijskih gospodarstvih, finančno politiko in blagovni promet, trg in trgovino itd.
Seminarji bodo pomagali delavskim svetom, da bodo lahko bolje razumeli naloge, ki jih morajo uresničevati v svojem podjetju, in da bodo pravilno dojeli tudi vso našo gospodarsko politiko, kajti le tako bo lahko uspešno njihovo delovanje.
Sida Podleskova
ZORINOVI PREDLOGI in svetovna javnost
Pravijo, da je razprava o razorožitvi, ki traja že enajst let, pravi maratonski tek v prizadevanju Združenih narodov, da bi uvedli o življenje sveta zanesljivost in mir. Ker je problem razorožitve v bistvu združenje oseh mogočih problemov, ki poganjajo življenje na petih kontinentih z različnimi odnosi med državami in z narodi najrazličnejših mišljenj, je razumljivo, da je ta problem v središču pozornosti vsega sveta. Dejstvo, da se oglašajo tisoči znanstvenikov poleg milijonov prebivalcev sveta, ki dvigajo svoj glas zoper orožje, ki jih lahko o rokah brezvestnih politikov hitro uniči, daje misliti vsem tistim, ki so se doslej gluho zavzemali za čimvečjo oborožitev z nuklearnim orožjem. Rezultat prav tega dejstva je zadnji sovjetski predlog, ki je tokrat prost raznih propagandnih prispevkov in prizvokov, tako da ga je treba jemati dokaj resno kot realnega.
Sovjetski delegat Zorin je predlagal na 121. seji Podko-miteja Združenih narodov za razorožitev prekinitev vseh poskusov z nuklearnim orožjem v obdobju dveh ali treh let, sestavo mednarodne komisije, ki bi zagotovila spoštovanje tega moratorija, in vzpostavitev kontrolnih postaj v ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in na Tihem oceanu, da bi tako zagotovili prevzete obveznosti treh velesil.
Svetovni tisk ni mogel mimo pohvalnega sprejema teh predlogov, čeprav obstajajo tudi pomisleki, ki jih izražajo o nekaterih političnih krogih. Predlog je toliko bolj pomemben, kolikor bolj resno bodo o posameznih prizadetih vladah dovolj resno sprejeli dejstvo, naj mednarodna komisija odgovarja za svoje delovanje neposredno Varnostnemu svetu in Generalni skupščini Združenih narodov s tem, da bodo te kontrolne postaje opremljene z znanstvenimi instrumenti, da bodo lahko odkrivali vsakršno kršitev sporazuma.
Sovjetski predlog je tokrat zelo pomemben zato, ker vodi razpravo na realna tla — iz mnogih praznih besed o dejanja.
Ta predlog je sinteza vseh dosedanjih predlogov in ga ne gre označevati za enostranskega, poleg tega pa je dan ta predlog o času, ko so si mišljenja velikih sil že zaradi svetovnega javnega menja najbliže in torej v letih od druge svetovne vojne tako da-
leč, da prvi korak stvarnega razoroževanja pravzaprav ni več nemogogoč. Prenehanje s poskusi pa že samo na sebi zagotavlja bolj mirno in optimistično razpravljanje o razoroževanju v prihodnjih letih. Po tem prvem koraku bo prav gotovo laže priti do nadaljnjih, seveda s pridržkom, če bo ta prvi korak sploh storjen. Tudi razprava o uporabi nuklearne energije v mirnodobske namene je pogojena s takim načinom razpravljanja o razorožitvi. Perspektive so torej privlačne, naravnost vabljive, toda o neki meri so tudi kršitev stare blokovske politike.
Sovjetski predlog sam na sebi tak, kot je in brez do-
polnil, ni dokončna rešitev, noben skrajni napor, temveč razveseljiva pobuda, ki bo dobila svoje prave obrise šele v dobi uresničevanja. Teh obrisov ne moremo slutiti, kajti predlog še ni dejanje niti pri tistih, ki ga dajejo. Ta predlog je torej le zasnova za reševanje problema razorožitve. V današnjem mednarodnem položaju bi pomenila vsaj začasno, četudi enoletno prenehanje z nuklearnimi poskusi, veliko o splošnem napredku. Tega se zavedajo vsi, ki govorijo za svetovno javnost, zato ni mogoče naravnost odklanjati takih predlogov, pa naj jih je dal še takšen nasprotnik. Tega niti ne delajo — ne državniki, ne kdorkoli drugi.
Vlade v Italiji še vedno ni MERZAGORA
Išče »kanal« iz krize
Nedavno je predsednik republike Gronchi zaupal predsedniku Senata Merzagoru dolžnost, da v najkrajšem času opravi dopolnilne konsultacije o možnosti rešitve vladne krize na osnov i morebitnega sporazuma med tako imenovanimi strankami centra (demokrščanska, socialdemokratska, liberalna in republikanska). To je naloga proučevanja konkretnih možnosti, da se mandat za sestavo vlade zaupa nekomu v okviru določene formule štirih strank. Potemtakem je vnaprej izključeno, da bi dobil mandat za sestavo nove vlade Merzagora.
Takšna odločitev govori o
tem, da so bili dosedanji napori za reševanje vladne krize neuspešni, kot je bil neuspešen up, da bo demokrščanska stranka ustvarila enobarvni kabinet. Menijo; da je to konsultiranje le odrivanje odgovornosti za nadaljevanje vladne krize. Predsednik republike torej ni mogel najti primernega izhoda, ker ni mogel odrediti mandatorja na osnovi predložene formule štirih strank in tudi v iskanju izhoda na osnovi drugih formul.
Pri vsem tem je najbolj neprijetno to, da Fanfani kljub neslužbenemu prizadevanju ni mogel ustvariti potrebnega sporazuma med štirimi strankami centra. Merzagora je torej tista osebnost, ki ima popolno svobodo »raziskovanja« in formalno ni vezan na določeno kousultativno proceduro, kot predsednik republike. Od njega torej pričakujejo, da bo uresničil formulo, ki jo je predlagalo demokrščansko vodstvo in, kot kaže, je mož tudi našel ustrezno rešitev, čeprav so teze posameznih strank še vedno različne v različnih vprašanjih, kot je na primer agrarno; toda ob tem menijo, da je potrebna potrpežljivost, dokler ne bo sestavljena nova vlada, ki potrebuje neposredno ali posredno podporo strank centra.
TAGE ERLANDER
(Ob obisku v Jugoslaviji)
Te dni je obiskal Jugoslavijo švedski predsednik vlade Erlander in se zadržal nekaj časa tudi v razgovoru s predsednikom Tilom na Brionih. Tage Erlander s soprogo je na neslužbenem potovanju po Jugoslaviji vendarle našel dovolj časa za izmenjavo mišljenj o mednarodnem položaju in o odnosih med obema državama.
Tage Erlander je že dokaj dolgo švedski premier. Erlander je intelektualec in o njem govorijo, da se je vzdr-
ževal v času šolanja s prodajanjem jagod. Morda je prav zaradi tega v 1945. letu, ko je postal minister za prosveto in kulturo, mnogo izboljšal položaj študentov. Pri tem se je držal načela enakih možnosti za šolanje.
Kot človek z mnogo humorja in dober govornik, je Erlander zelo priljubljena osebnost na Švedskem. V govoru in izražanju je oster in hiter, kar si je pridobil še na univerzi, a izpopolnil v parlamentu, katerega član je že
od 1932. leta. Že nekaj let redno obiskuje univerzo, kjer se je šolal in tak njegov vsakoletni obisk poznajo tamkaj pod imenom »premierov večer«.
Premier Erlander ima zelo rad polemiko in zdi se, da mu je to neke vrste počitek. Zelo se zanima tudi za književnost, seveda vnaša v debate o tej temi politična gledišča strank in tako ocenjuje odnose do književnosti, kar je za književnike, še bolj pa za novinarje, prav posebej zanimivo.
Kmet. zadrugo ni delniška družba
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zatem je tov. Ledinek govoril o aktivnosti SZDL pri takih  pojavih. — Zadružni forumi bodo morali postati oni forumi, kjer bo izvajala Socialistična zveza svojo gospodarsko politiko na vasi. Zadružniki in vodstva zadrug morajo sprevideti, da zadruga ni noben servis za kmetijska gospodarstva, da tudi ni strokovno ali stanovsko združenje kmetovalcev, najmanj pa je zadruga delniška družba kapitalističnega značaja. KZ mora postati gospodarska proizvajalna organizacija, kjer sodelujeta kmet in zadruga, vsak s svojim deležem pri proizvodnji. Od 65 KZ jih je letos dajalo že 54 kredite svojim zadružnikom, tako da so ti obvezno prodajali svoje pridelke zadrugi. Prav tako pa bi morali posvečati v KZ več pozornosti vzgoji strokov-
nega kadra. Trenutno je v naših KZ samo pet kmetijskih strokovnjakov. Prav kmetijski strokovnjaki pa bi morali biti nosilci socialistične zadružne misli na vasi.
Občinska vodstva se več ali manj povezujejo s KZ, vendar je to sodelovanje bolj organizacijskega značaja. Vse premalo pa se občinska vodstva angažirajo na odnosih v KZ. Mnoge občine že posegajo v to delo, vendar še vse premalo odločno. Sveti za kmetijstvo pri ObLO delajo napake prav v tem, ker zanemarjajo programsko koncentracijo sredstev. Tudi zbori volivcev se raje pečajo s komunalo.
Lani so občine in okraj razpolagali skupno z 1 milijardo 303 milijoni dinarjev. To je za pol milijarde več kot leta 1955. Če k sredstvom okraja in občin dodamo še sredstva KZ in KG, znaša to
vse skupaj 2 milijardi dinarjev. Ni važno le to, da ta sredstva so, važno je to, kje se ta sredstva pojavljajo in kje jih uporabljamo. Važno je to, če ta sredstva vlagamo v krepitev socialističnih odnosom na vasi.
Zatem je tov. Ledinek obširno orisal društveno in kul-
turno življenje na vasi ter govoril o bodočih nalogah SZDL. O zaključkih Ledinevega poročila, ki jih je sprejel plenum kot sklepe, bomo še poročali. (Izmed diskutantov objavliamo tokrat samo misli tov. M. Marinka, vse ostale pa borno objavili prihodnjič.)
Nalijmo čistega vina
Tov. Miha Marinko je uvodoma dejal, da je gospodarsko stanje na vasi mnogo boljše kot je bilo pred leti. — Toda še bomo imeli opravka z našim kmetom, s kmetijskimi strokovnjaki in političnimi delavci na vasi. Naših kmetijskih strokovnjakov si ne moremo- zamisliti brez pravega pojmovanja osnovnih ekonomskih načel naše družbene ureditve. Pa tudi
kmet sam mora razmišljati, kako bo dosegel blagostanje, ki pa ne temelji še na tako intenzivnem obdelovanju majhnih parcelic, ki so značilne predvsem za kraje ob levem bregu Mure. Ne gre tu za kakršnekoli pogrome, temveč za spoznanje, ali je uspeh, ali je perspektiva v dosedanjem načinu obdelave zemlje na teh razdrobljenih parcelicah. — Nato je tov. Marinko govoril o odkupu v kmetijskih zadrugah in o doslednem izvajanju investicijskih nalog v kmetijstvu. — Predvidevati moramo, da bo vsaka vas neka proizvodna enota. Na tem je treba graditi. Tu se mora pojaviti pravilna investicijska politika kmetijskih zadrug, saj vemo, da kmečkega človeka prepričamo lahko le z dejanji in ne z besedami. Nato je tov. Marinko govoril še o melioracijah in ob koncu poudaril: — povsod, pri vsaki akciji mora biti gospodarski iniciator Socialistična zveza, ki naj naliva ob vsej tej problematiki čistega vina — domačega, pa čeprav je včasih tudi malo kislo —.
Na letni skupščini so izvolili tudi nov 39-članski okrajni odbor SZDL, ki bo imel prvo sejo 24. junija.
-jm
Letos Izseljenski teden v Makedoniji
Za vse izseljence, ki se bodo udeležili proslav v Makedoniji, bodo Izseljenske matice priredile 12-dnevno skupno potovanje po Jugoslaviji z avtobusi. Rojaki bodo potovali iz Zagreba do Beograda, Niša in Skopja, tri dni bodo ostali na prireditvah in se udeležili izletov. Iz Makedonije se bodo vračali skozi zgodovinsko Kosovo in Vrnjačko Banjo, skozi zahodno Srbijo, skozi Romanijo, Sarajevo, Zenico in Banja Luko. V vseh teh krajih si bodo ogledali prirodne lepote, zgodovinske in kulturne znamenitosti in industrijske objekte.
Izseljenska matica Makedonije je kot gostitelj že ukrenila vse potrebno, da bo organizacija prireditev kar najboljša. Proslava se bo začela v Skoplju z odkritjem spominske plošče na novem, modernem kliničnem bloku bolnišnice; zanj je skupnost prispevala čez milijardo dinarjev, makedonski izseljenci iz ZDA in Kanade pa so darovali za njegovo opremo 154.000 dolarjev. Tega dne popoldne bo v Ohridu odprta izseljenska razstava, posvečena jugoslovanskim izseljencem. Zvečer bo ansambel narodnih plesov »Taneč« priredil koncert na čast izseljencem. Za naslednje dni so predvidene baletne in operne predstave Narodnega gledališča in Simfoničnega orkestra iz Skoplja. Čez dan si bodo gostje ogledali športne prireditve na vodi, zvečer pa se bodo lahko udeležili vožnje s čolni po Ohridskem jezeru. Na večer pred zaključkom proslav, 14. julija, bo predsednik Okrajnega ljudskega odbora priredil sprejem za goste.
Na trgu pred pristaniščem v Ohridu bodo vsako popoldne zanimive filmske predstave; predvajali bodo tudi film iz življenja naših izseljencev.
Da bi za prireditve Izseljenskega tedna bilo čimveč zanimanja med
našimi rojaki, ki bodo na obisku v Jugoslaviji, je Turistična zveza Makedonije navezala stike z domačimi turističnimi uradi in našimi turističnimi predstavniki v inozemstvu. Prireditelji so za to priložnost izdali poseben tiskan program z najvaž-
nejšimi informacijami v makedonskem, srbohrvaškem, slovenskem in angleškem jeziku. Izseljenska matica Makedonije bo posvetila Izseljenskemu tednu tudi posebno številko svoje revije »Makedonija«, ki bo izšla tudi v angleškem jeziku.
V Izseljenskem tednu bodo gostje stanovali v novem reprezentativnem hotelu »Jugoslavija« v Ohridu, ki ga bodo odprli za javnost prav v tem času.
Tako bogato in pestro kulturnoumetniško življenje, kot ga pripravljajo v Makedoniji za letošnji Izseljenski teden, naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih in naj bi bilo nekak temelj bodočim festivalom na jugu naše domovine, kjer so že dani pogoji za letovanje okoli 5000 turistov dnevno, katerim pa bo treba posredovati boljše in pestrejše razvedrilo.
Z ozirom na to, da ima Slovenska izseljenska matica veliko izseljencev tudi v evropskih deželah — kar pa ni primer pri ostalih jugoslovanskih maticah — ki prihajajo na obisk v rojstno domovino v avgustu, ko je v Sloveniji tudi največ izseljencev iz prekomorskih dežel, bo Slovenska izseljenska matica priredila zanje sredi avgusta Izseljenski dan v Trbovljah. Tudi podružnice Slovenske izseljenske matice bodo priredile za rojake v svojem okolišu posebne dneve s prireditvami ali pa bodo rojake povabile na proslave, prireditve, odkritja in izlete pod okriljem krajevnih množičnih organizacij. 
Lani 4. julija je Slovenska izseljenska matica na željo rojakov iz ZDA pomagala organizirati proslavo ameriškega praznika — Dneva neodvisnosti — v Kamniški Bistrici. Rojaki iz ZDA so letos ponovno izrazili to željo in zaprosili Slovensko izseljensko matico za pomoč pri organizaciji te proslave, zato je slednja izbrala za praznovanje letošnjega ameriškega praznika Dom na Polževem. Tu bodo ameriški rojaki proslavili svoj praznik »s piknikom« v naravi.
Tudi v Pomurju letos pričakujemo naše rojake — izseljence iz tujine. Podružnica Izseljeniške matice Slovenije v Murski Soboti bo priredila svečan sprejem s kulturnim programom in družabnim večerom v prvi polovici avgusta. Organizirali bodo tudi izlet po rojstni pokrajini.
SAUDSKI KRALJ
se boli zastrupitve
Kralj Saudske Arabije Ibn Sand nikdar ničesar ne poje, če jedi ni pred njim pokusil njegov »pokuševalec jedi«. Tega pokuševalca jemlje kralj s seboj tudi na vsa potovanja v inozemstvo.
Poziv iz Colomba
Govorniki na prvem azijskem zasedanju Svetovnega sveta za mir, ki se je davi sestal v Colombu, so se odločno izrekli za prepoved poskusnih jedrskih eksplozij. Na zasedanju se je zbralo 500 delegatov.
Nekaj vesti v kratkem
V vseh krajih Alžira je prišlo do novih ostrih spopadov s francoskimi enotami. Menijo, da je to začetek spomladanske ofenzive alžirske osvobodilne fronte.
Nova francoska vlada ima načrte s Saharo, ki so v središča njene pozornosti. Za izkoriščanje bogastev Sahare imajo Francozi novega ministra Maxa Lejeunea, ki je socialist. Izjavil je, da mora postati največja puščava sveta v petnajstih letih glavni energetski bazen francoske Unije in steber gospodarskih in političnih zvez Evrope z Afriko.
Ministrstvo za zunanje zadeve Grčije razpolaga z mnogimi dokazi o metodah torture, ki jih uporabljajo na Cipru Britanci, ki sicer zanikajo vsako nasilje nasproti Ciprčanom. Grki menijo, da je arbitraža sredstvo, s katerim lahko rešujejo to pereče mednarodno vprašanje. Seveda Britanci nočejo pristati v tak postopek.
V šestih mesecih je doživela republika Haiti sedmi državni udar, ki ga je izvedel general Cabron. Tega generala je privedel pred dvema tednoma predsednik Figuole.
Predsednik Japonske Nabosuke Kisi se je odločil za obisk v Zdrnženih državah Amerike. Izjavil je, da bo razpravljal o problemih obrambe in tudi o prepovedi poskusov z atomskim orožjem. Odločno je zagotovil tudi, da ne bo sprejel nobenih ameriških ponudb za dobavo nuklearnega orožja Japonski.
Generalni sekretar Atlantskega pakta Paul Henry Spaak se je nedavno izrekel zn uvedbo nuklearnega orožja v armadah zahodnih dežel. »Če še ni prišlo do splošne vojne,« je izjavil bivši belgijski minister za zunanje zadeve, »je to zaradi tega, ker obstoj, orožja za množično uničevanje preprečuje vso državnike v tem. da bi izbrali vojno kot sredsto za reševanje spornih problemov!«
Kaj hočemo
Danes, ko govorimo o storilnosti v industriji in obrti, ne moremo biti hkrati ravnodušni: ob hektarskih donosih naših kmečkih proizvajalcev, saj spadajo k življenjskemu standardu prav vsi pridelki kmetovalca — od povrtnin, žita, do živine za zakol. Ni pa navadna fraza, če trdimo, da si naši kmetovalci včasih celo prizadevajo, da bi pridelali nekaj manj, »da bo dražje«. Če je mleko drago, je marsikateremu živinorejcu to všeč, saj si ob nizki molznosti ustvarja ugoden konjunkturni položaj. Ta ugodnost pa je tudi za kmetovalca samo navidezna, kajti kupna moč potrošnika vpliva na splošno stanje na tržišču, ki o veliki meri prizadene tudi kmečkega potrošnika, saj ta ne more nikoli trditi, da je popolnoma neodvisen od tržišča. Ob takem razumevanju ekonomskih zakonov je samozadovoljstvo ob sedanjih razmerah glede na hektarske donose itd. le pesek v svoje oči. Kot ilustracijo k temu bi lahko navajali storilnost nekega kolektiva, ki proizvaja neki predmet za široko potrošnjo. Ne proizvaja ga le o svojo korist, temveč o korist skupnosti, ki jo predstavljajo tudi potrošniki na vasi.
Če torej govorimo o tem, da naj da vas več pridelkov na trg. to še ne pomeni, da bo kmečki človek pri tem utrpel škodo, pa čeprav bi dajal svoje pridelke na trg znatno ceneje kot dandanes. Ni bojazni, da na trgu ne bi bili sposobni odkupili vseh viškov po cenah, ki bi bile za kmeta spodbujajoče, saj je prav eno izmed načel socialističnega gospodarstva, da ne dopušča o nobeni gospodarski panogi višje proizvodnje, kot so splošne potrebe na trgu, pa naj bo to naš notranji ali pa zunanji trg. Res je pa. da prav ta bojazen povzroča na vasi neupravičeno in nepravilno ekonomsko načelo: čim manj, da bo dražje.
Zato: večja proizvodnja in Dečji hektarski donosi niso navadna aktivistična parola, temveč gospodarska nujnost, ki s svojimi ugodnimi posledicami lahko izboljša življenjske pogoje naših potrošnikov, ne glede na to, ali so ti o mestih, v industrijskih središčih ali na vasi. To hočemo!
-jm
POMURSKI VESTNIK. 20. jun. 1957
2
RAVNOVESJE IN SOŽITJE
Predkongresne razprave niso plod trenutnega razpoloženja ali deklarativne izjave na sestankih in konferencah zastopnikov organov samoupravljanja, marveč plod sedemletnega dela in rasti delavskih svetov. Danes, po sedmih letih, je kazno, da je delavsko samoupravljanje vsaj za korak prehitelo nekatera splošna družbeno-gospodarska načela. Tak primer je dosedanji način delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, pri čimer je bilo dokončno razdeljenih do 90% vseh ustvarjenih sredstev in le z ostankom so smeli organi samoupravljanja razpolagati popolnoma po svojem preudarku. Kljub temum, da organi delavskega samoupravljanja trdijo, da je to neskladje, je bilo neskladje samo na videz. kajti niso bili osamljeni primeri, da so delavski sveti negospodarsko postopali tudi s temi skromnimi sredstvi. Pri pomanjkanju pravilne družbene usmerjenosti organov samoupravljanja bi ob večji pravici pri uporabljanju sredstev po svojem preudarku nesmotrno
investirali, nesmotrno v splošno-družbenem smislu. Te napake pa se lahko pojavijo še sedaj ob novem načinu delitve dohodka podjetij, ko bodo delavski sveti z oso pravico določevali ekonomska razmerja ustvarjenih sredstev, kajti še vedno je živa miselnost, da mora biti podjetje »republika v republiki«, kar zadeva proizvodnjo.
Eden izmed pogojev za večjo ekonomsko samostojnost delavskih svetov je večja proizvodnost. Če kritiziramo na sejah delavskih svetov storilnost posameznikov ali skupin delavcev, iščemo največ vzrokov slabe storilnosti o pomanjkljivi organizaciji dela, nestrokovnosti, nesmotrnem porabljanju surovin, slabem konjunkturnem položaju itd. Če pri slabi organizaciji proizvodnje naletimo na »ozko grlo« ali podobno pomanjkljivost, kaj radi dvignemo na seji delavskega sveta roke in odobrimo investicijska sredstva za odstranitev te pomanjkljivosti. Malokdaj in malokje pa pri tem pomislimo na sodelovanje z drugimi podjetji, saj se radi ponašamo, če so izdelki res »naši«, pa čeprav do zadnjega, brez tehničnih pripomočkov narejenega vijaka. Kooperacijo pa ovirajo tudi tista podjetja, ki hočejo na račun takega sodelovanja imeti dobiček: za sicer malenkostne proizvodne usluge drugemu podjetju zahtevajo nemogočo odškodnino, zavedajoč se svojega monopolnega položaja. Tak odnos ustvarja ugodna tla primitivizmu v proizvodnji. ki ga najbolj občuti potrošnik v ceni izdelkov. Če bi se nam že doslej posrečilo
ustvariti pravilna gledišča v proizvodnji tudi s te strani, bi razumeli delavci za stroji večjo storilnost nekoliko drugače kot doslej, kajti večja storilnost izhaja v praksi še vedno v glavnem le od večjega fizičnega napora delavcev.
Omembe vredno je tudi to, da se delavski sveti preveč hitro zadovoljijo, če je skupni finančni učinek proizvodnje o določenem obdobju za podjetje ugoden, se pravi, če sta dosežena sorazmerno velik promet in dobiček. Ne upoštevajo pa pri tem dovolj vseh sestavnih delov teh finančnih pokazateljev: strukture cen. razmerja med potrošnjo materiala in učinkom dela itd.
Dosedanja praksa o samoupravljanju je nakazala potrebo po večji meri soodločanja delavskih svetov pri uporabljanju ustvarjenih sredstev. Kongres bo brez dvoma dal pobudo za uzakonitev teh teženj. Toda s tem bo moralo stopiti naše samoupravljanje korak naprej: politična in gospodarska razgledanost samoupravljalcev mora postati brez
izjeme popolno skladje z našim splošnim razvojem in potrebami skupnosti. Prav zato, ker je pokazala analiza delovanja organov samoupravljanja v našem okraju predvsem na pomanjkljivo poznavanje gospodarskih predpisov (člani delavskih svetov in upravnih odborov), je izobraževanje iz dneva v dan nujnejše, kajti klic po večjih pravicah se ne bo mogel uveljaviti brez osnovnega ekonomskega znanja upravljavcev.
Popolnoma novi odnosi med gospodarskimi organizacijami in oblastvenimi organi so bili ustvarjeni s komunalno ureditvijo. Kritično pa je treba oceniti odnos nekaterih komun do gospodarskih organizacij na svojem območju. Pri omejevanju proračunskih izdatkov so videle občine v podjetjih vir dohodkov za kritje proračunskih potreb, ki so bile vedno večje kot predvideni proračunski izdatki. Zato so občine dosledno zahtevale od podjetij svoj delež, pri čimer niso bili redki pojavi birokratizma, kar pa ni spodbudno vplivalo na delavsko samoupravljanje in tesnejše sožitje med proizvodnimi podjetji in komuno.
Sedem let samoupravljanja v gospodarskih organizacijah je torej rodilo poleg stoterih uspehov in izkušenj tudi nešteto težkoč in nepravilnosti. Vse to bo ocenil Kongres delavskih svetov in tako postavil še trdnejše temelje nadaljnjemu razvoju samouprave, ki bo odraz politične in gospodarske razgledanosti upravljalcev in ravnovesja subjektivnih sil o podjetjih z našim družbenim razvojem.	-jm
»Pripravljeni smo na večjo odgovornost«
Ob kongresu delavskih svetov smo zastavili dvema predsednikoma DS večjih podjetij v Pomurju naslednja vprašanja:
Kaj pričakujete od kongresa DS —?
Ali bo pravilno, če bodo v prihodnosti tudi člani delavskih svetov materialno odgovorni za delo podjetja —?
Kako se delavski sveti že sedaj pripravljajo na to, da bodo lahko dobro gospodarili tudi takrat, če bodo deležni še večje odgovornosti —?
SLAVKO KLINAR, predsednik DS Pomurski tisk«. — Kongres bo dal brez dvoma pomembne smernice, predvsem kar zadeva pravice DS. In to tudi želimo. Večje pravice se morajo odražati nekje tudi v večji odgovornosti članov DS. Predlog o zaprisegi članov DS je po mojem mnenju zelo umesten. Kongres pa bo moral opozoriti zakonodajalce tudi na to. da bodo vskladili zakone, ki zadevajo delavsko samoupravljanje. Te zakonske predpise naj bi izdali v posebnem priročniku. Mislim
pa, da bi morali biti predvsem predpisi, ki se nanašajo na delitev sredstev v gospodarskih organizacijah, trajnejši, prav tako pa naj ne bi izdajali zakonov z veljavnostjo za nazaj, pri čemer so bili delavski sveti pogostokrat prisiljeni preklicati svoj prejšnji sklep. V političnem smislu to zelo negativno vpliva na člane organov samoupravljanja.
Da bodo člani DS sposobni dobro gospodariti, je potrebna izobrazba. Pri nas prirejamo predavanja za člane DS. Na teh predavanjih se upravljavci seznanjajo z našimi gospodarskimi predpisi, predvsem pa z onimi, ki so specifični za našo stroko.
IVAN POLANC, predsednik DS Slatinskega podjetja Radenci. — Predvsem bo po mojem mnenju treba razčistiti odnose med banko in podjetji, ker bo tudi to pogoj za boljše delovanje DS. Na splošno so naši obeti od kongresa DS precejšnji. Kar
zadeva izobrazbo, bi bilo potrebno uvesti nekaj podobnega, kot je to pri izpitih za strokovne kvalifikacije.
Tudi seminarji za člane delavskih svetov bodo dobrodošli. O izobraževanju članov delavskih svetov razpravljamo pogostokrat tudi pri nas na sejah DS, toda najti bo treba trajno obliko izobraževanja. Vsekakor pa smo pripravljeni na večjo odgovornost —.	-JM
MARIBORSKI PEVCI PRI VIDMU
V nedeljo, 16. junija je priredil moški pevski zbor Planinski oktet« iz Maribora svoj koncert v našem kraju.
Mariborski pevci so zapeli 25 narodnih in umetnih pesmi. Poslušalci so bili z nastopom zelo zadovoljni, saj je moral zbor dodati še dve pesmi k svojemu programu.
Pevci, ki že več let prihajajo gostovat k Vidmu, so obljubili, da bodo prihodnje leto spet prišli.
NAŠA KMETIJSKA ZASTOPNIKA
lng. Milena Milkovič — Alojz Vogrinec
O DEMOKRACIJI
Kako siromašne se nam zde oblike zahodne, to je stare demokracije, kako enostranske, kako zunanje, če jih primerjamo z našo demokracijo. V tujini sicer priznavajo. da je Jugoslavija dosegla največje rezultate v takoimenovani ekonomski demokraciji, trde pa, da je pri njih tako imenovana politična demokracija bolj razvita. Očitna je slabokrvnost take logike, kajti ali je mogoče zanikati, da je prav gospodarska demokracija temelj vsake resnične politične demokracije. Ali ni jasno, da se suha politična demokracija mora izroditi zgolj v pravico do govorjenja in izbiranja med kandidati posameznih partij vsaka štiri leta. Ali ni tam državljanu in proizvajalcu odvzeta osnovna demokratična pravica: odločati o delitvi dobička, predvsem odločati o temeljnih gospodarskih vprašanjih. Ali ni druga velika razlika tudi v tem, da imajo pri nas državljani in proizvajalci pravico, vsakodnevno in neposredno soodločati v organih upravljanja pri reševanju svojih življenjskih vprašanj, ne pa zgolj vsakih nekaj let, kadar so komunalne ali državne volitve.
Vzlic vsem tem dejstvom po navadi v tujini še zmerom označujejo naše delavsko upravljanje kot zanimiv eksperiment ali pa celo kot sistem, ki ustreza zaostalim državam. Seveda to zveni prav tako, kot če bi rekli, da socializem ustreza zaostalim državam, kapitalizem pa naprednim. Težko je tudi imenovati še vedno eksperiment nekaj, kar je meso in kri sistema določene majhne države, ki je vzdržala dolgoletni vzhodni oziroma zahodni gospodarsko- politični pritisk v boju za svojo neodvisnost.
(VLADO KRIVIC: — po Ljudski pravici)
Šoferski tečaj v Apačah
Pod okriljem Avtomoto društva Radgona so v Apačah ustanovili sekcijo AMD. ker je v tem predelu živo zanimanje za tovrstno delovanje, zlasti med mladino. Kmalu bodo končali tudi tečaj za voznike motornih vozil, v katerega je vpisanih 24 tečajnikov. Na tečaju so imeli že okrog 20 predavanj, te dni so pričeli s praktičnimi vožnjami na avtomobilu, koncem tega meseca pa bodo opravili praktične vožnje še na motornem kolesu.
DELAVSKI SVETI PREDLAGAJO
Skoraj vsi kolektivi so predlagali, naj bi podaljšali mandatno dobo DS vsaj na dve leti. nekateri pa so predlagali celo triletno mandatno dobo. Zakonski predpisi o delavskem samoupravljanju so bili doslej raztreseni po uradnih listih: prav bi bilo, če bi izšel v kratkem nov, prečiščen tekst teh zakonskih predpisov. Z zakonom naj bi bila določena tudi pristojnost DS in roki, v katerih morajo člani poročati pred svojim kolektivom. Del. sveti manjših podjetij so predlagali, naj bi delavski sveti imeli nekaj pravic tudi pri sprejemanju delavcev v službo. V nasprotnem primeru se dogaja, da vodilni uslužbenci podjetij uresničujejo pri sprejemanju delavcev enostransko politiko in sprejemajo v službo samo osebne prijatelje, znance itd.
Z novim zakonom bi morali določiti oblike delavskega samoupravljanja v združenjih in zbornicah, podobno pa tudi v obrtnih delavnicah kmetijskih zadrug. Vedno bolj poudarjen pomen izobraževanja delavcev — članov DS — bo mogoče urediti tako, da bodo dobili člani DS plačane delovne ure ali dneve, če bodo med službenim časom na seminarjih itd. Nekateri delavski sveti so med drugim predlagali, naj bi z zakonom določili posamezne komisije v delavskih svetih, medtem ko so drugi predlagali obvezen pouk o osnovnih načelih samoupravljanja v srednjih šolah. Nekaj delavskih svetov je predlagalo, naj bi delavski sveti v prihodnosti razpolagali z vsemi ustvarjenimi sredstvi, ki ostanejo podjetjem po plačanih družbenih obvezno-
stih. Ta sredstva bi delili delavski sveti po svojem preudarku. Predpisan pa naj bi bil minimalni znesek skladov. Da pa kolektivi ne bi zašli v nepravilno skrajnost pri določevanju osebnih prejemkov, naj bi bila določena progresivna davčna lestvica za plače.
Nekaj predlogov se nanaša tudi na še večjo sprostitev kreditne politike, v glavnem pa: vsi predpisi naj bodočim bolj jasno formulirani in tako razumljivi vsakemu upravljavcu.
______
POMURSKI
MLADINCI
TABORIJO
V	LJUTOMERU
Letos 14. maja so začeli taboriti v Ljutomeru mladinci predvojaške vzgoje iz vsega Pomurja. Najprej so taborili Ljutomerčani, potem pa mladinci iz občin Cankova, Grad, Petrovci in Martjanci. Z Goričkega je namreč mnogo mladih ljudi odšlo na sezonsko delo in se bodo vrnili šele jeseni. Mladincem — sezoncem so občinski referenti za predvojaško vzgojo izročili odjavnice, tako da bodo lahko izpolnili svojo obveznost pri podjetju, v katerem so zaposleni. Če pa kdo tega ne bo opravil, bo moral v pozni jeseni doma na dopolnilno taborjenje, bodisi na svoje stroške ali pa na občinske.
Taboreči mladinci so zelo disciplinirani, poslušni in željni znanja. Poleg strokovnega pouka imajo tudi politična predavanja. Posebno se zanimajo za šport. Tekmujejo v raznih športnih panogah in disciplinah. Posebno se zanimajo še za delovanje Ljudske tehnike. Letos bodo morala prizadeta društva več storiti, če si hočejo pridobiti potreben naraščaj in svoje bodoče člane.
Učni uspeh je nadvse zadovoljiv. Taboreči mladinci v obeh dosedanjih skupinah so opravili zrelostno preizkušnjo povprečno s prav dobrim uspehom. Samo dva mladinca sta slabo odgovarjala. Pri streljanju so 100-odst. izpolnili določene pogoje, dasiravno niso vsi člani strelskih družin. Najbolje pa so se izkazali Ljutomerčani in Martjančani.
V	opoldanskih urah so se Ljutomerčani pojavili pri oknih. Hrušč, vriskanje in petje ob poskočnih melodijah harmonike je prekinil normalno življenje v mestu. Prihajali so mladi fantje iz soboške občine, ki so nasledili prvi dve skupini tabornikov.
V. B.
Iz Stročje vasi pri Ljutomeru
Kmetovalci so si ogledali zadružna polja
Vodstvo Kmetijske zadruge v Stročji vasi je zadnjo nedeljo organiziralo ogled poljskih rastlin in sadovnjakov. Povabilu poljedelskega odsega se je odzvalo veliko kmetovalcev-zadružniikov in nečlanov.
Zelo zanimiv je bil ogled paradižnikovih nasadov, saj je zadruga nabavila za svoje člane 35 tisoč paradižnikovih sadik. Kmetje bodo sadike, škropiva in umetna gnojila plačali zadrugi v jeseni, ko bodo vnovčili pridelke. Kredit, ki ga je zadruga dobila od Zadružne hranilnice in posojilnice v M. Soboti in ga posredovala kmetom (511.000 dinarjev), jim je zelo dobrodošel. Dobilo ga je 32 zadružnikov.
Zadruga je že poskrbela, da bo vnovčila ves pridelek te rentabilne kulture.
Pri ogledu polj smo se prepričali, da kmetje zelo skrbno negujejo, škropijo, pincirajo in vežejo paradižnike. Ne zaostajajo niti pridelovalci, ki letos prvič gojijo to kulturo. Med ogledovanjem so si kmetje izmenjali svoje izkušnje, kar je zelo važno za nadaljnje pridelovanje. Ugotovili so, katera škropilna sredstva so najboljša, kako je treba obdelovati in gnojiti, da bo uspeh čimvečji. Mimogrede so si ogledali tudi trave, rdeče korenje, belo repo itd., ki jih pridelujejo zaradi semena.
Zadruga tekmuje za večje hektarske donose; krompir ima zasajen na desetih hektarih zemlje. Ogledali so si tudi krompirjeve nasade in dobili strokovna navodila za uničevanje koloradskega hro-
šča in gnojenje z umetnimi gnojili.
Na zemljišču. Splošne kmetijske šole v Podgradju so si kmetje ogledali parcele, posejane s pšenico, ržjo in ovsom ter se seznanili z uspehi poskusništva na travnikih, pri raznih travah in deteljah. Pod povečevalnim steklom so si ogledali tudi ameriškega kaparja, ki je te dni prilezel izpod ščita in so ga lahko razločno videli.
V šolskih prostorih so si kmetje ogledali razne slike,
ki ponazorujejo poskuse z umetnimi gnojili, škodljivce poljskih kultur, sadnega drevja in vinske trte.
Sklenili so, da bodo take oglede ponovili tudi v ostalih kmetijskih strokah:	živino-
reji, vinogradništvu itd. S takimi ogledi namreč lahko mnogo pomagamo kmetom, ki še vedno zaostalo gospodarijo. Napredni kmetje in kmetijski strokovnjaki jim lahko tako neposredno posredujejo svoje izkušnje.
M. Grabrijan
Deset osemenjevalnih postaj v radgonski občini
Na zadnji seji ObLO Gornja Radgona so odborniki glasovali za odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana. Razpravljali so tudi o občinskem zaključnem računu za lani in potrdili odloke o sejmskem in tržnem redu, uvedbi takse na pse, ustanovitvi sklada za štipendije itd.
Občinska gospodarska poslovna zveza bo s 1. julijem dokaj razširila svoj delokrog. Opravljala bo tudi odkupne posle pri kmetijskih zadrugah. Zvezi so dodelili potrebna osnovna sredstva. Odborniki so še razpravljali o pripravah za ustanovitev vodne skupnosti za ščavniško dolino. Glavni projekt bodo sestavili do jeseni.
V občini je 10 osemenjevalnih postaj, ki so se do sedaj dobro obnesle. Sedež te postaje je v Podgorju in ga bodo vključili pod okrilje občinske poslovne zveze. Gradijo tudi poslopje za osemenjevanje, ki bo opremljeno z vsemi potrebnimi veterinarskimi pripravami.
Zbori volivcev so bili dobro obiskani v Apačah, Rihtarovcih. Žepovcih, Grabah, na Murščaku in Račkem vrhu itd. Na zborih so razprav1jali tudi o mnogih krajevnih gospodarskih problemih, premalo ali nič pa o resoluciji Zvezne ljudske skupščine, ki nakazuje smer nadaljnjemu razvoju kmetijstva in zadružništva.
Ika
Knjiga, ki zasluži vso pozornost
Ne v naši in nemara tudi ne v taji publicistiki še nihče ni obdelal več ali manj vsega vprašanja partizanskega bojevanja v zgodovini človeštva. Te nič kaj lahke naloge se je pred leti lotil oficir JLA, polkovnik Franjo Tudjmun, ki se je pred nedavnim predstavil naši javnosti s svojim upoštevanja vrednim prvencem o partizanstvu — z obsežno knjigo »Rat protiv rata« (Vojna proti vojni, založba »Zora«, Zagreb).
Na več kot «800 straneh velikega formata je Tudjman popularno in kultivirano podal bralcu zgodovinsko podobo partizanskega bojevanja na zemeljski obli, posebej pa se je zadržal pri vprašanju narodno-osvobodilne borbe naših narodov. Ko je podal analizo in razvojno pot našega partizanskega gibanja, je obrazložil politični program in pomen NOB, prav tako pa določil tudi njega mesto v okviru druge svetovne vojne. Mimo splošnega orisa osvobodilnih bojev v drugih deželah in narodnopravnega aspekta te «vrste bojevanja zasluži vso pozornost šesto poglavje Tudjmanove knjige, v katerem obravnava opisovanje partizanskih bojev v književnosti in umetnosti; lepo je označil predvsem navzočnost »osnovnega motiva naše zgodovine«
(Krleža) — neprestanih osvobodilnih in revolucionarnih borb jugoslovanskih narodov — v naši stoletni kulturni oziroma umetniški ustvarjalnosti. Avtor v svoji knjigi ni zanemaril niti vprašanja etične strani partizanskega vojskovanja. V poslednjem poglavju, ki mu sledi podrobna in bogata bibliografija, pa je podal tudi nekaj svojih dognanj v zvezi z bodočnostjo morebitnega partizanskega bojevanja v našem atomskem stoletju.
Knjiga Franja Tudjmana »Vojna proti vojni« je veliko pionirsko delo, tako po svoji originalni koncepciji in načinu obravnave kakor tudi po kriterijih vrednotenja dejstev in dogodkov. S tem svojim delom se je avtor lepo oddolžil spominu stotisočev partizanskih borcev, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo domovine, znanstveno, bralce pa je popularno približal in obrazložil v zgodovinski luči najslavnejšo stran naše novejše in s krvjo pisane zgodovine. Zato pa tudi ni nič čudnega, če je kritika nadvse pohvalno ocenila Tudjmauovo knjigo, ki bi tudi sicer morala postati poučno in koristno čtivo naših mladih generacij.
fš
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
3
Ali pridelujemo samo za izvoz ?
Pridelovalci paradižnika v Bistrici nezadovoljni: šest vagonov pridelka so jim odpovedali. — Nadaljujejo z gradnjo nasipa ob Muri. — Četrtina proračunskih sredstev za tuberkulozne bolnike.
V beltinski občini je politično in gospodarsko življenje ves čas razvoja komun tako živahno, da človeka naravnost osupne. Ta okoliš je namreč nekoč veljal za najslabšega v Pomurju, zdaj pa so tukaj vzgled za vso pokrajino. To pa še ne pomeni, da je v tem predelu vse rožnato, zavest prebivalstva na najvišji stopnji in da ni več problemov in trenj. Teh med šestnajsttisočimi prebivalci občine ne more zmanjkati, posebno zategadelj, ker so to večinoma kmetje z majhnim, skoraj neznatnim premoženjem in velikimi družinami. Teh deset tisoč hektarjev zemlje, na kateri živijo beltinski občani; je zelo razdrobljena, včasih celo do nesmiselnosti. Zaradi tega, ker je zemlja dragocena, si pomagajo na razne načine. Dolnjebistričani so se lotili gradnje nasipa, ki bo varoval njihovo zemljo pred poplavami. Tudi Bistričani so se odločili za pridelovanje paradižnika. Sklenili so pogodbo s tovarno »Kalnik« v Varaždinu. Lani so kmetje dobili nad poldrug milijon dinarjev za paradižnik in tako tudi veselje do vrtnarstva. Toda letošnje naročilo — celili šest vagonov — je uprava »Kalnika« odpovedala z utemeljitvijo, da ga ne bo mogla izvažati. Tako je zasejano med ljudmi nezaupanje do novih načrtov in pomislek: ali je res treba samo takrat kupovati pridelke, kadar so namenjeni za izvoz.
Toda trenutno je morda pomembnejši nasip. V njem je okrog 3500 prostorninskih metrov zemlje in toliko prostovoljnega dela, kolikor ga je ta količna zahtevala. Na dveh mestih so vodi zaprli pot na plodna tla, vendar je to le polovica — kakšnih 500 metrov, ostali del pa je treba še zgraditi. Za že dokončana dela so
porabili poldrug milijon dinarjev, potrebovali pa bi še vsaj polovico tega, ker so nekaj sredstev, namenjenih za že zgrajeni nasip, prihranili. Vaščani bi namreč radi zgradili nasip vse do Hotize. To pa je tudi v korist tistih, ki vodijo dela pri regulaciji Mure in imajo potreben denar in strokovnjake.
Da, to so problemi, ki so teni bolj pomembni zategadelj. ker je v tem okolišu vsak dinar dragocen. Davki, ki jih plačujejo kmetje, se stekajo v tako malem znesku, da ne zadostujejo miti za potrebe zdravstva, prosvete in šolstva, a kje so še ostali iz-
datki, ki jih morajo upoštevati v občinskem proračunu. Pomislimo samo na to, da je v beltinski občini kar 1000 tuberkoloznih, na katere je treba računati. Torej so tamkaj odmerili za tuberkulozne kar petino proračunskih sredstev. Potemtakem sploh ni čudno, če kmetje sami ugotavljajo, da jim divjačina, ki jo v tem
okolišu gojijo, lovijo živo in izvažajo v tujino za dragocene devize, dela precejšnjo škodo, medtem ko imajo od tega koristi samo v Ljubljani. Menijo, naj bi nekaj teh sredstev dobili v občinski proračun ...
V. Š.
AKADEMIJA DIJAKOV
ESŠ V M. SOBOTI
Bilanca kulturno-prosvetnega delovanja
9. junija smo dijaki ESŠ v M. Soboti priredili za zaključek letošnjega šolskega leta akademijo za starše. Na njej smo prikazali izvenšolsko delovanje dijakov našega zavoda na kulturnem področju.
Na tej akademiji, ki jo vsako leto prirejamo ob koncu šolskega leta, so nastopile domala vse sekcije MKUD »Dane Šumenjak«, ki so vse leto vadile neumorno. Spored, ki smo ga uresničili, je bil zelo pester. Ženski pevski zbor je zapel nekaj narodmih in umetnih pesmi. Vodi ga požrtvovalni pevovodja prof. Hanjšek, ki vadi že od začetka šolskega leta. Tudi tamburaši so nastopili z deli, s katerimi so sodelovali na soboški akademiji v Tednu mladosti. Ostale več ali manj znane skupine so se tudi predstavile z nekaj točkami. Tako so člani literarnega krožka, ki izdajajo svoje glasilo »Utrinki«, brali nekaj svojih del, večinoma že objavljenih v »Utrinkih . Tudi dramatska sekcija je naštudirala svoj program. Uprizorili so dva skeča. Poleg teh skupin so izvajali svoj program doslej še neznani Veseli fantje, ki jih vodi tov. Flisar. Upajmo, da bodo drugo leto naštudirali že svoj samostojen program in se nam predstavili z uspehom.
-st 
V kapelski zadrugi se zavzemajo
za večji okoliš
Kmetijska zadruga na Kapeli živi v glavnem od dohodkov iz trgovine. V tem okolišu je namreč veliko vinogradniških delavcev, ki nimajo svojih posestev in kupujejo živila in vse ostalo v trgovinah. Okoliš zadruge je vinogradniški in sadjarski, vendar to ni zaključena vinogradniško-sadjarska celota, predvsem zategadelj, ker se zajeda v naravni okoliš kapelske zadruge radenska soseda, nekaj pa zavzema tudi vinogradniško posetvo. Živinoreja tukaj ni kdo ve kako razširjena. Z odkupom si tudi ne morejo zagotoviti dovolj dohodkov ...
O tem precej govorijo na Kapeli. Pravijo, da tedaj, če bi ločili trgovine od zadrug, njihova zadruga ne bi imela gospodarskih pogojev za svoj
obstoj. To je zanimivo ob ugotovitvi, da ima ta zadruga le dve poslovalnici zategadelj, ker imajo na meji kar štiri
poslovalnice dve sosednji zadrugi: videmska in radenska. V isti sapi pa vam povedo, da jim manjka skladiščnih prostorov, kar je zlasti občutno v času odkupa. Tu naj bi pomagala dozidava prostorov k zadružnemu domu, ki ga hočejo prav kmalu dokončati in v njem urediti prostore tudi za kino in ne samo za upravne prostore zadruge.
Zagotovili so si tudi nakup traktorja. Imajo namreč že odobren investicijski kredit.
Če bodo torej zaokrožili v okoliš svoje zadruge še Murščak in Rački vrh, bodo lahko bolje gospodarili tudi brez trgovin in menda tudi kljub temu, da imajo za soseda gospodarsko močnejše vinogradniško posestvo. Seve-
da je potrebno imeti za tak razvoj precej optimizma, ki pa ga Kapelčanom menda nekoliko primanjkuje.
Krajevni prepiri zamegljujejo perspektivo...
Nedaleč od zadružnega doma v Fokovcih je šola, lučaj dalje se začenja vas Selo. Na tem prostoru je tudi naftni vrtalni stolp, ob njem kup peska za bodoči zdravstveni dom in zraven tega je še predviden prostor za gradnjo nove šole.
Tukaj je sporno ozemlje Sela in Fokovec. Že nekaj mesecev nekateri prebivalci obeh vasi žolčno razpravljajo o tem, kje naj bo bodoča kmetijska zadruga, ki naj bi nastala iz zadruge v Selu in zadruge v Fokovcih. Povsem naravno je, da bi bilo najbolj ugodno, če bi združili obe zadrugi v prostorih zadružnega
doma v Fokovcih, ker v Selu nimajo primernih prostorov. Razen tega je zadružni dom v Fokovcih na prostoru, ki je naravno središče ne samo obeh omenjenih vasi, temveč širšega okoliša. Iz tega vzroka je umestno graditi tukaj tudi zdravstveni dom in šolsko poslopje.
Fokovčani ob vseh teh problemih nastopajo pomirjevalno. V Selu pa je nekaj prebivalcev, ki menijo, da so dolžni odločati v škodo sožitja tamkajšnje skupnosti. Za vsako ceno hočejo imeti šolo ali zdravstveni dom nekaj sto metrov dalje, namreč v Selu. Po njihvem naj bi bila ena ustanova na enem koncu, druga na drugem koncu in tretja na tretjem kraju obeh vasi. Menda ne morejo doumeti, da je to nesmisel, da ni bistvo problema v tem, ali bo to ali ono v Selu ali v Fokovcih, temveč v tem, da ima tamkajšnje prebivalstvo čimprej zdravstveni dom, šolo in tudi gospodarsko bolj upravičeno zadrugo.
Ob vsem tem je umestno vprašanje, kakšno je zadržanje tamkajšnjih komunistov ob teh problemih. Med prebivalci je slišati, da si tudi komunisti obeh vasi nasprotujejo in dajejo s tem slab zgled. Ali je pametno razpravljati o tem, kakšen naj bo napis na bodoči združeni zadrugi: SELO spredaj in potem FOKOVCI ali obratno? Ali je pametno v tem smislu razpravljati tudi o šoli in zdravstvenem domu in celo določati pogoje: smo za združitev zadruge, če nam odstopite zdravstveni dom itd.?
Komu koristi takšno razpravljanje? Kje je po vsem tem napredek teh krajev? Dlje bo potekala tako nesmiselna razprava, dlje bo veljal pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tako kot v Prosenjakovcih bodo še kje drugje rekli: »Če vi nočete imeti napredka, pa dovolite, da mi zidamo zdravstveni dom in šolo in tako
končamo prepir.« Škoda je le. da so Prosenjakovci najbolj oddaljen kraj in da niso tako naravno središče tega okoliša, kot so Fokovci na tistem mestu, kjer je zadružni dom.
V KRIŽEVCIH pri Ljutomeru
S strojem nad hrošča
Za to so se odločili v kmetijski zadrugi, ki je v ta namen kupila poseben stroj »Zaprašilec« domače izdelave. S tem strojem je mogoče zelo hitro in uspešno uničevati koloradskega hrošča.
Za škropivo uporabljajo priznani bakreni lindan, s katerim hkrati uničujejo krompirjevo plesen. Škropijo vse njive članov in nečlanov: tako so namreč prebivalci sklenili na zboru volivcev.
Stroški za škropljenje so majhni, saj znašajo za 30 arov poškropljenega krompirišča komaj 30 din. Poleg tega pa je ves proces zelo hiter, ker stroj poganja motor. Poškropili bodo vsa krompirišča v zadružnem okolišu, ki obsega
Tako vzgajamo?
Marsikdo pravi, da ima naša mladina slab odnos do starejših ljudi, da se o javnih prostorih slabo obnaša i. pd. Marsikdaj opominjamo dijake in šolarje: »Ali vas tako učijo v šoli?« Pri tem pa pozabljamo, da se mladi ljudje slabega vedenja največkrat naučijo od odraslih ljudi, katerim je malo mar za to, kakšen vtis naredijo s svojim vedenjem na mladino.
Bilo je na vlaku. V kupeju so sedele same ženske. Mojo pozornost so pritegnile s svojim klepetanjem. Na neki postaji vstopi nekaj dijakov. Razposajeno dekle (starejša, mogoče omožena) povabi dijake: »Še je mesta!« Niso se odzvali, ker je bil kupe že poln. Potem pa so zaregljale; letele so besede, ki so bile najmanj primerne za te mladoletnike. Gotovo se niso vprašale, če je bilo njihovo govorjenje vzorno ali ne. In kaj so storili dijaki? Slastno so poslušali, spet so se lahko naučili nekaj novih robatih besed.
Ali niso mogle zamolčati tega, s čimer nikomur ne morejo koristiti, najmanj pa dora-ščajoči mladini?
-uk
17 vasi na Murskem polju.
To je zares lepa spodbuda.
Dokončno urediti Zadružni dom!
To je sklenil letos upravni odbor KZ. Vsa zidarska dela je prevzelo radgonsko gradbeno podjetje. Za domom bodo modernizirali skladišče, ometali poslopje, opravili vsa potrebna inštalaterska dela, betonirali tla pod odrom in pripravili prepotrebno sobo za ljudsko knjižnico.
Vaščani se tega veselimo, saj bodo Križevci veliko pridobili na zunanjem izgledu, posebno zato, ker je dom v sredini vasi, največje in — ko bo urejen — tudi najlepše poslopje v vasi.
Vsa dela bodo plačali s svojimi sredstvi. Torej kljub velikim težavam, ki jih ima KZ z denarjem, le velik uspeh. Obnavljati bodo začeli 15. junija.
Zdravniški pregledi otrok
Prejšnji teden je bilo v Križevcih (pregledanih nad 1000 otrok iz treh domačih šol in iz šol bližnje okolice.
Pri splošnem pregledu je zdravnik ugotovil, da so otroci razmeroma čisti, slaba pa je njihova drža. V dosti primerih je opazil deformirano hrbtenico in prsni koš. Zdravnik meni, da so temu krive predvsem klopi v nekaterih šolah, ki so stare nad 60 let in prav gotovo ne odgovarjajo več sedanjim zdravstvenim predpisom. Psihično bolnih otrok ni odkril, prav tako ne pohabljencev. Več otrok pa ima ušesne bolezni. Posebno skrb bodo morali starši in otroci posvetiti negi zobovja.
Iz vsega tega sledi, da bo treba telesno vzgojo še izpopolniti, šola in tudi starši pa bodo morali še bolj skrbeti za vsestransko vzgojo mladih.
nb
Pred nekaj dnevi so bili polanski gimnazijci na izletu v Savinjski dolini. Čudili so se lepotam naših krajev in gora. Izlet je organizirala tov. Žuntarjeva.
Na Murščaku živijo pridni ljudje
Koristi vaške skupnosti
pred koristmi posameznikov
Stopetindvajset hiš, ki predstavljajo Murščak, je raztresenih na dvestopetinosemdesetih hektarjih gričev v Slovenskih goricah. To je obenem območje krajevnega odbora, ki velja za enega izmed zelo dobrih v tem delu Pomurja. Tukaj živijo v glavnem kmetje in vinogradniki s povprečno tremi hektarji posesti, vendar pa je nekaj tudi takih, ki imajo tudi nad šest hektarjev zemlje. Med vsemi prebivalci pa je le en čevljar, ki se ukvarja s popravili. Več obrtnikov tukaj ni, vključno z gostilničarji, ki jih je v slovenskih krajih povsod dovolj. To morda utemeljuje dejstvo, da je to vinogradniški okoliš z dobro kapljico, ki je tod nikjer ne primanjkuje. Bolj neprijetno pa je to, da tukaj ni niti ene gostilne. Zato pa imajo novo osnovno šolo, ki sicer ni osemletka, kakršno imajo še v stari zgradbi pri Kapeli tudi za Radence, kjer je šola skoraj še nova, prostorna in prijetna.
Trije učitelji, ki delujejo v tem kraju, so zelo aktivni v javnem življenju in pomagajo mladini pri prosvetnem in kulturnem delovanju ob večerih, kot je to tukaj navada že desetletja. Čeprav mladina rada poje in igra in se zato zbira v ustreznih skupinah, pa še vedno manjka primernih prostorov zanjo. Problem je dvorana za kulturne nastope. Nekateri menijo, da bi bila taka dvorana lahko v veliki zidanici, ki je bila odda-
na v času reforme, dobili pa bi jo lahko, če bi jo zamenjali za primerno hišo in posest. Tega krajevni odbor seveda ne more sam rešiti, niti osnovna organizacija Socialistične zveze, vendar je menda predlog tudi uradno že odromal na občino. Treba bo le še majčkeno potrpeti.
Sicer pa so v zadnjih letih tod že itak veliko storili, če računamo gradnjo nove šole, pa napeljavo vodovoda, ki ga
je bilo treba seveda najprej zgraditi. Iz vodovoda zajema vodo enaindvajset hiš in so ga začeli uporabljati lansko jesen. Okrog tega vodovoda je bilo dokaj težav med ljudmi in tudi zaradi nekaterih strokovnjakov, ki so menda izkoriščali zaupanje dobrih prebivalcev...
Težave so ob vsaki taki priložnosti, ko nastaja v nekem kraju nekaj novega, vendar je napredek, kot sta nova šola in vodovod, v takih hribih že tako pomemben, da pri razumnih ljudeh zasenči malenkostno dojemanje. Na Murščaku pa ljudje že dolgo niso tako malenkostni, da ne bi razumeli tega, da so koristi njihove vaške skupnosti dostikrat večje od koristi tega ali onega posameznika, ki jih pa tudi ne marajo zanikati. V splošnem kaže, da so ti ljudje že davno doumeli to, da brez njihovega sodelovanja v družbenem življenju ni pomoči in skrbi od družbe. To je tudi motiv, ki je prevladoval tedaj, ko so odločali ljudski odborniki o tem, ali na Murščaku upravičeno zahtevajo šolo ali pa ne.
V Gradišču imajo svojo zadrugo
Zadružniki Gradišča ob Muri so bili doslej včlanjeni v KZ M. Črnci, vendar pa niso bili zadovoljni s poslovanjem te zadruge. Zato so si pred kratkim ustanovili svojo zadrugo.
Na ustanovnem občnem zboru so ustanovili tri odseke: sadjarskega, živinorejskega in čebelarskega, ustanoviti pa nameravajo še poljedelskega. S pomočjo teh pospeševalnih odsekov bodo načrtno usmerjali kmetijstvo v svojem okolišu k še večjemu napredku, katerega zarodki pa se kažejo že sedaj: kmetovalci imajo zasajenih 25 hektarjev zemlje z deteljnimi in travnimi semeni, obnovili so že okrog 5 sadovnjakov, zavzemajo se za izbiro plemenske živine in večjo molznost krav, uvajajo znane kokoši štajerske pasme, v vasi je tudi precej dobrih čebelarjev itd.
Kakor ®o se dogovorili na občnem zboru, bodo v novi zadrugi zaposlili sposoben kader, ki bo skrbel predvsem za napredek kmetijstva, posredovali članom kakovostna semena, prodajali pridelke samo v svoji zadrugi in si s prostovoljnim delom uredili potrebne prostore za nemoteno poslovanje.
800 nastopajočih telovadcev v Gornji Radgoni
Tudi v radgonskem okolišu se pripravljajo na I. festival telesne kulture v Ljubljani; pred kratkim so priredili v Gornji Radgoni sektorski letni nastop na novozgrajenem, stadionu.
Nastopilo je 800 aktivnih telovadcev s prostimi zletnimi vajami in z vajami na orodju. Nastopili so vsi oddelki. Prireditev je pokazala, da se je TVD Partizan« v Gor. Radgoni vsestransko pripravilo za ta nastop. Dobra organizacija, uspešno prikazane vaje in množičnost so otipljiv dokaz, da je uredništvo »Ljudske pravice« lani pravično podelilo radgonskemu kotu pokal za prvo in drugo mesto v Sloveniji.
Sodelovali sta društvi Apače in Radgona. Odsotnost Vidma je delno zmanjšala uspeh nastopa.
Prireditev si je ogledalo okrog 1000 ljudi.
A. T.
»UTRINKI«
so se zopet utrnili
Za zaključek šolskega leta so tudi člani literarnega krožka na ESŠ v M. Soboti po dolgem času le izdali 2.-3. številko svojega literarnega glasila »Utrinki«. S to dvojno številko so »Utrinki« zaključili svoje tretje leto in tako ohranili tradicijo tej edinstveni mladinski literarni publikaciji v Pomurju.
Vsebina te številke je dokaj pestra. Na 25 ciklostiranih straneh v nakladi »70 izvodov se vrste proza, poezija in poročila mladih sodelavcev, ki žele svoja mišljenja in nazore napisati v vezani in nevezani besedi. Zato ne smemo biti preveč kritični, če kakovost prispevkov ni taka, saj je treba pohvaliti že samo voljo mladih do svojega glasila.
V tej številki objavljajo svoja dela Alfred Matiš (proza — Bodi prekleta), Igor (pesmi), E.-st. (pesmi), Mariju Horvat (pesmi) in France Cvetkov (pesmi). Na koncu še dvoje poročil.
Zahvala, da se »Utrinki« sploh utrinjajo, velja glavnemu uredniku Jožetu Olaju in pa nekaterim sodelavcem, ki žrtvujejo svoj prosti čas za to, da bi »Utrinki« kar največkrat izšli in bili tudi vsebinsko dobri.
Želimo, da bi se »Utrinki« drugo leto zopet pojavili med nami, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo, in da bosta njihova vsebina in kakovost še boljša, kar bo najlepše plačilo mladim sodelavcem za njihov trud.
-st
Elektrifikacijski odbor v Hotizi nazaduje v zadnjem času. Hotižani so že postavili drogove za visoko in nizko napetost, medtem ko Ložič še čaka . . .
Ložič je prednaselje Hotize in spada k njej. Sedaj bi radi hotiški odborniki, ki so v elektrifikacijskem odboru, da bi si Ložičani sami napeljali omrežje. To pa se ne bo moglo zgoditi, saj je vsak Ložičan plačal tri tisoč pet sto din prispevkov več kot povprečno vsak njihov vrstnik v Hotizi.
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
4
V letošnji sezoni je bilo dosti duševne hrane
Tako pravimo v Križevcih. To, kar trdimo, je čisto upravičeno. Samo malo poglejmo, pa boste verjeli.
Domače prosvetno društvo je med drugim naštudiralo znano kitajsko dramatsko pravljico »Krog s kredo« in imelo z njo velike uspehe doma in po vseh večjih krajih Prlekije. Poleg domačih uprizoritev smo imeli v tej sezoni štiri gostovanja Ptujskega gledališča, ki so zagotovo dosegla svoj namen, saj je bila dvorana vedno polna. Tudi koncerte smo imeli. Pri nas so gostovali pevci-mladinci iz G. Radgone, kvintet Radia Ljubljana in Beltinčani z dobro naštudirano spevoigro »Vaška komedija«, ki pa je bila, žal, zelo slabo obiskana, kar pri nas ni navada. Med pomembnejša gostovanja sodi tudi nastop dramatske skupine ljutomerske Svobode z igro »Inšpektor na obisku«. V zadnjih 14 dneh pa smo imeli dve najboljši predstavi; gostovali sta skupina iz Murske Sobote z opereto »Oj to lectovo srce«
 in iz Ljutomera z opereto F. Leharja »Zemlja smehljaja«. Krivico bi storil enemu in drugemu, če bi trdil, da smo bili z eno teh dveh operet bolj zadovoljni kot z drugo. Če so nam Sobočani posredovali prijetno instrumentalno glasbo s priljubljenimi domačimi pevskimi točkami in dueti, so nas
Ljutomerčani popeljali na Dunaj v zibelko evropske klasične glasbe. Kakor nam bodo ostali v spominu prelepi dueti in terceti iz Lectovega srca, ki so pridobili na svoji vrednosti predvsem zato. ker se je vse dogajalo v naši lepi Gorenjski in ker opereta obravnava prav zapleteno zgodbo
treh mladih zaljubljenih parov, ne moremo mimo prekrasno zapete arije v Zemlji smehljaja«, ki jo je zapel Ljubič kot gost iz Varaždina. Predvsem nam je tudi ugajalo, da je opereta vsebinsko
zadovoljila vse občinstvo, posebno tam, kjer smo v dramatskem zapletljaju pričakovali, da ljudje ne bodo več ljudje, pač pa neki podivjanci. Zato se ne bom zlagal, če trdim, da sta nas Ljubič in Vika Trbižan, ko sta odpela zadnjo arijo, spravila do ga-
njenosti in mnoge tudi do solza.
Te moje besede pa naj ne veljajo kot kritika, saj hočem samo povedati, da je naše občinstvo navdušeno nad lepo glasbo, da znamo ceniti kakovost in da naš človek, čeprav večinom kmečki, čuti potrebo po duhovnem razvedrilu. Posebno je treba pohvaliti delovni kolektiv opekarne v Borečih. ki je obema gostujočima ansambloma omogočil brezplačen prevoz, kar je res velika žrtev, saj bi si naše prosvetno društvo tega ne moglo privoščiti. To je zadosten dokaz, da tudi naš delavec ceni kulturo.
Jaka Majcen
Bralna vaja križevskih igralcev
Ljudski poslanec Franc Kimovec
v Krogu
Pred kratkim je bil v Krogu zbor volivcev. Na njem so razpravljali o razvoju kmetijstva in o predlogu za ustanovitev novih šolskih okolišev. Razprava je bila dokaj živahna.
Predvideno je, da bi naj bila bodoča osemletka v Bakovcih. S tem predlogom se kroški volivci niso strinjali, predvsem zaradi tega, ker je v njihovem kraju prav toliko šoloobveznih otrok kot v Bakovcih, ker imajo tukaj že šolske prostore in bo Krog v prihodnosti tudi gospodarsko središče z močno zadrugo, ki bo združevala nekaj vasic ob Muri. Krožani so se izrekli za slednji predlog in odločno nasprotovali, da bi njihovi otroci hodili v bakovsko šolo, ker imajo sicer bližje v Mursko Soboto in vodijo tja tudi boljše poti. Tako pa menijo tudi vaščani Murskih Črnc in Satahovec.
Na zboru je bil navzoč tudi ljudski poslanec Franc Kimovec, ki je volivcem povedal marsikaj koristnega o kmetijstvu in šolski reformi. Izrazil je tudi upanje, da bodo verjetno ugodili želji Krožanov zastran novega
šolskega okoliša. Volivci so se zavzeli tudi za gradnjo vaškega doma (kulturnega ali gasilskega ali zadružnega), ki ga zelo potrebujejo. Tovariš poslanec je bil naklonjen njihovemu prizadevanju, vendar pa je poudaril, da bodo morali vaščani tudi sami krepko prijeti za delo in tako opravičiti morebitno pomoč.	Feri
Ljutomerski vajenci
so razstavljali
V	soboto, 15. junija popoldne so v Ljutomeru svečano odprli razstavo izdelkov, ki so jih izdelali učenci v gospodarstvu. V novem obrtnem domu je prireditev odprl predsednik šolskega odbora Anton Semenič.
Razstave pa niso odprli zgolj zaradi tega, da bi vajenci prikazali svoje izdelke, saj so razstavljene predmete tudi ocenili. Strokovna komisija je ugotovila, da so izdelki na letošnji razstavi kakovostno mnogo boljši kot so bili v prejšnjih letih. V času ocenjevanja so posamezni učenci tudi odgovarjali na vprašanja, katera jim je posredovala komisija.
Smelo lahko trdimo, da je razstava povsem dosegla svoj namen. Kolektiv vajenske šole pa se ne odlikuje samo po dobrih izdelkih in prizadevanju pri učenju, saj je tudi mladinska organizacija dokaj aktivna. Prav tako so vsi vajenci, ne glede na lastniški sektor, včlanjeni v sindikalno podružnico in imajo pod njenim okriljem posebno skupino.
V	času razstave, ki je trajala v soboto in nedeljo, so se vajenci poslovili od svojih predavateljev in obljubili, da bodo svoje znanje obnavljali tudi v času počitnic.
Najboljši strelec: T. Fišer
iz soboške občine
Kakor vsako leto, tako so se tudi letos obvezniki pred vojaške vzgoje pomerili v tekmovanju za občinska prvenstva. Vsaka občina v Pomurju že ima svojega prvaka.
Letos je bilo strelsko tekmovanje ob Dnevu mladosti. Tekmovali so pri Gradu, v Murski Soboti in Ljutomeru. Občinski odredi so na svojem tekmovanju izbrali deset najboljših mladincev-strelcev, ki so potem zastopali svojo občino na okrajnem strelskem tekmovanju. Izostaja je samo občina Cankova, ki ni poslala svojih zastopnikov na tekmovanje pri Gradu, čeprav so bili mladinci za to pripravljeni.
Najboljši uspeh na okrajnem tekmovanju je dosegel dijak Teodor Fišer iz M. Sobote (90 krogov — 60 %); na drugem mestu je Franc Skuhala iz občine Ljutomer (80 — 53 % na tretjem mestu Anton Kajdič iz Gornje Radgone (70 — 47%); na četrtem mestu Jože Horvat iz Martjanec (64 — 45 %); na petem mestu Janez Vlaj iz občine Petrovci (65 - 42 %) itd.
Rezultati niso posebno razveseljivi, čeprav se mladinci predvojaške vzgoje zelo zanimajo za streljanje. Povsod pa tudi nimajo pogojev za ta šport. Lanski rezultati so bili enkrat slabši. Naše družbene organizacije se bodo morale bolj odločno zavzeti za ustanovitev strelskih družin v večjih središčih, kajti stremeti moramo za tem, da bo vsak mladinec predvojaške vzgoje včlanjen v strelsko družino. Potem bodo tudi strelski rezultati boljši.
Pokrovitelj strelskega tekmovanja je bil predsednik OLO Franc Rogl, ki je primerno nagradil občinske prvake. Iz njihovih vrst — pridružili so se tudi nekateri mladinci srednjih in strokovnih šol — so osnovali okrajno skupino, ki bo
v nedeljo, 25. junija zastopala Pomurje na republiškem tekmovanju v Ptuju. Skupina so že pridno pripravlja za tekmovanje pod vodstvom predsednika OSZ Tome Raduhe.	VB
SODOBNO GOSPODINJSTVO štev. 4
Uvodne strani novega zvezka te naše strokovne gospodinjske revije napolnjuje daljša, izčrpna študija o otroški prehrani tja do šestega leta, ki ji mnogi starši ne posvečajo toliko pozornosti, kot zasluži zaradi vpliva na otrokov kasnejši razvoj.
Tehten in hkrati ekonomsko utemeljen je prispevek, ki opozarja na nerentabilnost gradnje stanovanjskih hiš na samem. Gradbeni stroški, predvsem kanalizacija, napeljava vodovoda in elektrike, se pri taki hiši tako povečajo, da daleč odtehtajo edino njeno prednost — mir pred okolico.. Pisec, strokovnjak, je v članku opozoril tudi na težave in na nepotrebne izdatke, ki jih imajo družine zaradi oddaljenosti od šole, službenega mesta in raznih športnih igrišč in kulturnih ustanov.
Gospodinje bo zanimal tudi daljši članek o zatiranju moljev in informacije o novih modernih kuhalnikih na dve grelni plošči, ki jih je začela
proizvajati tovarna TOBI v Bistrici pri Mariboru in za katere daje enoletno jamstvo, dalje kratko opozorilo na prednosti v CZNG preizkušenih steklenih strgalnikov za sadje in brzosekačev za čebulo. Vsem, ki se ukvarjajo s kuho, bo marsikaj novega povedal tudi članek »Znate pravilno kuhati?«. Avtorica govori o fizikalnem procesu med kuhanjem in opozarja, kako naj ravnamo s tem ali onim živilom, da bo tudi kuhano ohranilo prijeten okus in čimveč hranilnih snovi.
Poleg jedilnikov za pomladne dni boste v 4. številki »Sodobnega gospodinjstva« brali tudi navodila za vlaganje jajc in za pripravljanje okusne hladilne pijače iz bezgovega cvetja.
Zvezek zaključujejo kratke informacije o novem vrtnem orodju in njegovih prednostih ter odgovori na vprašanja naročnic SG, ki bodo nedvomno koristili tudi drugim bralcem.
Drobne zanimivosti
PES - ŠOFER
Na paradi ameriških enot v Nemčiji, ki je bila pred kratkim v Münchenu, so prikazali tudi dresirane pse. Posebna senzacija je bil pes, ki je vozil džip. Seveda je cesta bila temu primerno široka in ravna.
SMRT POD TOVORNJAKOM
S težkim tovornim avtom je v začetku junija vozil šofer Jernej Anžel hlodovino po kolovozni poti na Zagajskem vrhu. Ko se je avto že pomikal, se je hotel povzpeti nanj 50-letni Peter Srd iz Polic pri Radgoni, delavec tamkajšnje cestne uprave, pa mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je šel težko naložen avto z zadnjim kolesom čez njegovo glavo. Peter Srd je bil takoj mrtev.	
ČIŠČENJE UR
Ultrazvočne valove na novo uporabljajo. V nekaterih tovarnah čistijo z njimi ure. Na ta način očistijo v najkrajšem časa tudi najbolj drobne dele ure.
Ali bomo sejali ajdo?
Že nekaj let ne uspeva ajda v Pomurju. Večina kmetovalcev je sploh opustila setev ajde. Pred leti so kmetje še na veliko sejali ajdo, mnogo jih je bilo, ki so je pridelali tudi nad dvajset stotov.
Nekateri govorijo, da ajda ne obrodi več zaradi tega, ker sejemo oljno repico in sadimo sončnice. Tega pa ne moremo trditi, ker smo že pred leti sejali semena obeh kultur — oljne repice še več kot sedaj — pa je ajda vendarle dobro obrodila.
Lani sem posejal ajdo na sedmih arih (več nisem imel semena) v močno laporno zemljo. Ajdo sem posejal takoj, ko sem požel rž — okrog 10. julija. Pognojil sem ji s
superforsfatom (na 7 arov 50 kg) in pridobil 92 kg prvovrstnega pridelka. Na hektaru bi potemtakem pridelal 15 stotov ajde.
Če bi kdo od bralcev tega ne verjel, mu lahko dokažem, koliko je bilo pridelka in na kako veliki parceli.
Zaradi tega ne morem verjeti, da se je ajda izrodila. Tudi letos jo bom sejal. To pa bodo storili verjetno tudi drugi kmetovalci, saj je ajda tako rekoč naša narodna in kulturna rastlina.
Jože Gider
Dramska skupina madžarske narodne manjšine m Dobrovniku
Litino je  zamenjal za železo
V torek, 11. t. m. sem peljal k »Odpadu« nekaj starega železa. Med železnimi odpadki sem imel tudi nekaj litine. Navadno železo so takoj
stehtali. Ko pa sem prinesel z vozička litino, mi je odkupovalec zatrjeval, da to ni litina, temveč navadno železo. Ker sem bil prepričan, da to ni res, sem odnesel litino h kovaču. Tam so mi rekli, da je zagotovo litina, a za dokaz mi je pomočnik s kladivom odkrhnil kos kovine.
Nato sem zopet natovoril voziček in se vrnil nazaj k »Odpadu«. Odkupovalec je vzel sekiro in začel z njo udrihati po kovini. Dejal je: »Če je to res litina, se bo razbila.« Razbil pa je ni, ker je tolkel preslabo. Ponudil mi je liter vina, če jo bo raztolkel. Jezen sem vzel litino in odšel z njo nazaj h kovaču. V delavnici sem jo položil na nakovalo.
S težkim kladivom je pomočnik nekajkrat udaril po »železu« in litina se je razpolovila. To je dokaz, da je bila res litina in ne navadno železo. Kljub temu pa mi je še vedno ni odkupil.
Za navadno železo pa litine nisem hotel dati, ker bi dobil precej manj denarja, kot pa je bila vredna. Na odrezek, ki sem ga prejel za drugo železo pa je odkupovalec napisal napačen datum.
F. S.
SMRTNA NESREČA ELEKTROMONTERJA
Elektromonter Peter Horvat, star 55 let, doma iz Lendavskih goric, zaposlen pri Elektro-Maribor, obrat M. Sobota, je imel posla z elektrovodno žico na visokem drogu v Dolini pri Lendavi. Drog je bil pri zemlji že zelo trhel, česar pa Horvat ni opazil, zato se je nenadoma prelomil in Horvat je padel na tla tako nesrečno, da si je zlomil lobanjo in dobil še druge težke poškodbe, katerim je podlegel v bolnišnici kmalu po prevozu.
Z MOTORJEM V ŽELEZNIŠKE
ZAPORNICE
Na križišču železnice in ceste v Radgoni se je pred kratkim v večernih urah zaletel z motorjem v spuščeno zapornico Martin Žižek, upravnik mlina v Apačah. Pri udarca je k sreči dobil motorist le lažje poškodbe, zlomil pa je zapornico in tudi motor je poškodovan. Zaradi neprevidne vožnje in poškodovane zapornice bo imel Žižek še opravek na sodišča.
PRIJATELJ TUJE LASTNINE
NA VARNEM
Okolico Vidma si je izbral za področje svojega nečednega posla šele 27 let stari Slavko Toplak iz Grabšinec, ki je desetkrat vlomil v tuje prostore in odnesel, kar mu je prišlo pod roke. V okolici Juršinec pa je izvršil tri vlomne tatvine.
Prizadeti so oškodovani za okrog 60.000 dinarjev.
Nekaj časa mn je šel posel dobro od rok, končno pa je le prišel v roke varnostnim organom.
Toplak je bil zaradi vlomnih tatvin že kaznovan. V zaporu je sedel enkrat 1 in pol leta, drugič pa 4 leta.
Zanimivi anketni podatki
Statistika govori o Ciganih
Bedno življenje Ciganov, posejanih po vsem Prekmurju v bornih naseljih, nas spremlja povsod. Ciganov je dovolj, da jih lahko opazimo v množici kmečkih prebivalcev, dovolj, da razmišljamo o njih kot socialnem problemu, ki ga je potrebno začeti odstranjevati.
Kadar stopiš iz kmečke vasi v naselje Ciganov, te prevzame občutje, da te obdaja kos divjine. V ciganskih naseljih je ozračje dokaj neprijetnega vonja. Kako tudi ne bi bilo: pri njih je vse neurejeno in nima pravega smisla za čistočo. To je vpliv starega rodu. Mladi rod se tega že otepa, vendar komaj opazno. Kljub vsej skromnosti in neurejenosti življenja pa so otroci Ciganov okrogli, dobro rejeni, dokaj zdravi in odporni — vse dotlej, dokler jih ne zaloti nalezljiva bolezen (trahom, TBC itd.). Tisti, ki so se več ali manj že oddaljili temu okolju in ubrali boljšo pot v življenje, so Cigani samo še po govorici in zunanjem izrazu. Toda to niso več črnolasi ljudje, kajti mnogo je že družin z »mešanim« zakonom: kmečki fantje so se poročili s Cigankami ali pa so ciganski fantje »vzeli« kmečka dekleta. Njihova ljubezen je premagala trnjevo pot predsodkov, ki uzakonjujejo razliko med Cigani in kmeti.
V tej borbi so Cigani zmagali. Pot za nadaljnje zbliževanje je torej odprta. »Mešani« zakoni niso več redki, čeprav tudi niso preveč številni. V zadnjem času smo zabeležili osem takih zakonov. Ljubezen na zbližuje kmečke in ciganske mlade ljudi zlasti na deloviščih, posebno še kmetijskih posestvih, kar pa ni nič čudnega, saj je med Cigani mnogo lepih
ljudi in njihova naselja so pravzaprav podaljški naših vasi.
V soboški občini je 89 ciganskih hiš. 41 hiš je dokaj velikih in še kar dobro urejenih, 27 hiš pa je srednjih in so stanovanja zelo slabo urejena. 27 hišic (bolje: kolibic) pa je spletenih iz vejevja in zamazanih z blatom.
Ciganske družine živijo na zelo pičlo odmerjenem prostoru (2,5 kvadratna metra na osebo). V že itak tesnih stanovanjih prebiva tudi po pet ali več družin. V ciganskem naselju Kuštanovci sploh nimajo studenca ali pitne vode. V tem okolišu je 145 ciganskih družin, od katerih je 28 brez stanovanjskih prostorov. V vsaki hiši stanuje povprečno osem članov družine. Vseh Ciganov pa je sedaj v soboški občini 742.
Do 15 let starih Cigančkov je 519, ki obiskujejo šolo. V uk se želi vključiti 7 moških in 8 žensk. Dela-zmožnih Ciganov je 552. V glavnem pa so zaposleni samo sezonsko — čez poletje. Če bi bili ti ljudje stalno zaposleni, bi lahko mnogo več ustvarili, in če bi te družine bile pripravljene sprejeti stalno zaposlitev kjerkoli v državi (zaposlili bi jih lahko v večjih tovarnah in podobno), bi v Pomurju tudi ne bilo tega socialnega problema. Sedaj je na sezonskem delu v kmetijstvu in gradbeništvu 195 ljudi. 7 jih je stalno zaposlenih, med njimi 2 ženi. Zaposlitev išče še 15 moških in 22 žensk.
Anketa med Cigani (opravila jo je posebna komisija ObLO Murska Sobota) je pokazala, da bi se 55 ciganskih družin takoj odselilo in zapustilo revščino pod pogojem, da bi dobile primerno prebivališče in stalno zaposlitev. Med Cigani je tudi nekaj starejših, ki ne morejo več sprejeti zaposlitve (81). Nekateri Cigani pa so se že v rani mladosti oprijeli težavnega dela, zato je med njimi tudi 12 delovnih invalidov ali drugače delanezmožnih. 14 Ciganov se bavi izključno z brusaštvom in 1 s kovaštvom, kar so ohranili še iz preteklosti, ko so njihovi pradedi potovali na vozovih od gozda do gozda.
V Prekmurju je tudi precej ciganskih godb. Večina godcev sicer ne sodi v kavarne, temveč na kmečke veselice in družinska slavja. »Polnokrvnih« godbenikov je 12. med njimi tudi 1 ženska, ki se zelo dobro spozna na violino. Med Cigani je tudi precej takih, ki hodijo po vaseh in priložnostno pomagajo kmetom pri delu.
Ti Cigani nekaj dni delajo, potem pa jih prime stara bolezen in začnejo spet prosjačiti od hiše do hiše (24 moških in 84 žensk). Ljudski miličniki resno preprečujejo njihove slabe navade. Tudi kaznujejo jih včasih in resno opozarjajo, da si je potrebno z delom služiti kruh. Nekaj Ciganov je zaradi težjih kaznivih dejanj v kazensko-poboljševalnih zavodih (pet). Njihove družine so izpraševalcem odločno zatrdile, da so se pripravljene izseliti, če bo ljudska
oblast izpustila njihove poglavarje. Prav tako zatrjujejo, da takih dejanj ne bodo več ponovili.
Večina družin se preživlja z zaslužkom posameznika v družini, bodisi da je na sezonskem delu ali pa stalno zaposlen. Mladi Cigani si želijo izobrazbe, ki pa je bila do sedaj pomanjkljiva; mnogo bolj bi se morali potruditi, da bi jih izšolali in odvadili slabe družbe v njihovih naseljih. Tudi med starejšimi jih je 98, ki so pismeni in so v večini obiskovali redno šolo. Nekaj pa je samoukov. Mladi izražajo željo po izobraževanju na tečajih, ki jih prirejamo za kmečko mladino. Pri njih bi prišli v poštev predvsem analfabetski tečaji (začetniški in dopolnilni). Večina delazmožnih Ciganov zatrjuje, da so se vrnili iz dela zaradi konca sezone, precej pa je tudi takih, ki vztrajajo pri tem. da bi se zaposlili tudi čez zimo, če jih podjetja ne bi odpustila. 25 ciganskih družin se je izreklo za najetje skupinskega posojila za gradnjo stanovanjskih hiš — ne v ciganskih naseljih. Imajo pa še več dobrih zamisli, ki jih bo potrebno zbrati in Ciganom odločneje pomagati, čeprav se mnogi posamezniki take pomoči še vedno branijo.
Občinski ljudski odbor v M. Soboti se dokaj resno ukvarja s tem socialnim problemom. Potrebno pa je, da bi tema vprašanju posvetil večjo pozornost tndi OLO in republiški činitelji. Le z družnim zanimanjem in sodelovanjem bomo laže odstranili ta problem. Poglejmo samo eno rešitev: vsaka tovarna naj bi zaposlila enega Cigana in mu omogočila, da bi si lahko postavil stanovanjsko hišo, ki bi jo potem sam odplačeval. Pa tudi droge možnosti so.
F. F.
Pismo ubežnika
Dragi Edi,
prej kot ti kaj napišem, te prav prisrčno pozdravim, tudi tvojo sestrico in starše. Res je že dolgo časa, odkar nismo skupaj. Veš, Edi, oprosti mi. da ti tako dolgo nisem pisal. Vem. da ti je težko po meni, ker sva bila res tako dobra prijatelja. Dobil sem od mamice pismo, pisala mi je, naj se vrnem nazaj. Veš, tudi mojim sestricam in staršem sem naredil težavo. Odšel sem bos in brez obleke. Zdaj sem pa že tako dolgo tukaj, pa še nimam nobene obleke. Zdaj vem, kaj je življenje, ker moram delati kot živina. Zdaj vem, kako gre takšnemu, ki ni ničesar izučen: mora trpeti v takšni daljavi, brez staršev — moraš biti suženj.
Dragi Edi, prosim te, odpiši mi, kako naj naredim, da bi se lahko vrnil. Ni dolgo odkar sem dobil pismo, da se lahko odpeljem v Ameriko, pa sem ga odložil. Veš Edi, ne bi rad zapustil tebe. Če slučajno ne dobim dobre službe in če bom moral odpotovati iz Avstrije. Tukaj sem pri kmetu, ki ima gostilno in je zelo velik bogataš, pa mi plača na mesec 250 šilingov. Zdaj mi je že bolje, ker se vsaj vem pogovoriti. Edi, saj še ni prepozno, še se bova igrala, čeprav nama tečejo leta. Veš, tega ne bom pozabil, koliko smo se igrali in si en drugemu pomagali.
Zdaj pa zaključim svojih par besed. Prosim te, pošlji mi kakšno svojo sliko. Še enkrat pozdrav od Zvonimira!
H. Zvonimir, Rudersdorf, Burgenland, Ostereich
Pripis: Fant je star petnajst let.
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
5

I. OBČINSKI PRAZNIK
V LENDAVI
(Nadaljevanje s 1. strani)
V tem obdobju (1936—1939) ugotavljamo močnejši razmah »Društev kmečkih fantov in deklet«, kljub temu, da je predvsem v okolici sedanje občine močno oviral njihovo delovanje župnik Klekl in kričal na ves glas, da so komunistična itd., samo da bi odvrnil mladino od njih. Čeprav niso dovolili registracije teh društev, pa je mladina vedno bolj sodelovala — pod okriljem gasilskih društev, ki so marsikje prevzela poslanstvo DKFID. Mladina je spoznala podrepniško politiko Klekla do vladajoče klike in je tudi kričanje s prižnice ni moglo odvrniti od sodelovanja.
Vsebina političnega delovanja v letih tik pred drugo svetovno vojno je postajala popolnejša in val ljudskega gibanja bolj množičen. Ljudstvo je bilo poučeno o nevarnosti, ki je grozila od fašizma. Zgodnje ure 6. aprila 1941 pa so naše ljudstvo močno presenetile, predvsem zaradi tega, ker je korumpirana peta kolona domačih izdajalcev vodila okupatorje v naše vasi in mesta.
Začeli so se črni dnevi pod svobodnim soncem. Nemški okupator je ostal na naših tleh do 16. aprila in tega dne odstopil Prekmurje fašistični Hortijevi hordi. Sprejem madžarske vojske v Lendavi je bil sicer na zunaj dokaj svečan, kakor pravijo domačini. Lendavska gospoda, predvsem madžaroni (pomadžarjeni Slovenci in Hrvati) so zelo svečano sprejemali tujce, da bi se jim čimbolj prikupili in lahko še vnaprej obdržali svoj gospodarsko-vplivnostni položaj. Madžarski delovni ljudje in kmetje iz bližnjih vasi pa niso biti posebno navdušeni do »osvoboditeljev«, temveč so bili bolj opazovalci. Niso pričakovali, da se bo njihov položaj izboljšal, ker so precej dobro poznali razmere na Madžarskem (fevdalni vpliv in velik prepad med gospodo in delovnim ljudstvom). Čez nekaj tednov so doživeli razočaranje. Kmetje in delavci iz notranjosti Madžarske so v dveh do treh tednih pokupili vse blago po trgovinah (manufakturno blago, kolesa, usnje itd.). Nastalo je splošno pomanjkanje blaga, predvsem
od leta 1942 naprej, a leti 1943 in 1944 sta bili še posebej gospodarsko in politično neznosni za Madžare v naši občini.
V prvih dneh okupacije sta bila organizatorja političnih priprav za NOG v Prekmurju tovariša Miško Kranjec in Štefan Kovač. Bilo je več sestankov v Polani in bližnji okolici. Začele so se sabotažne akcije. Že junija so v Lendavi porezali telefonske žice.
Tovariši v Polani se spominjajo, da je bil pomembnejši sestanek 22. junija 1941 v Polani — v trnjskem gozdu na polanski strani ob mlinu. Na sestanek so prišli napredno usmerjeni fantje iz Polane, vodila pa sta ga tov. Miško Kranjec in Štefan Kovač. Tov. Miško Kranjec pravi: »Spomnim se na sestanek v Polani, katerega sva imela s Kovačem in na katerem so bili sprejeti med ostalimi sklepi: nujno je pospešiti delo v političnih pripravah za NOG, kajti napad Nemčije na ZSSR je pomenil poslednjo odločitev.« »Tega dne,« pravi dalje — »je bil sestanek s sodelujočimi fanti v Polani«. Več prvoborcev — organizatorjev NOG v Prekmurju se spominja na te sestanke v Polani in na množične akcije, ki so jih uresničevali tudi v okolišu sedanje občine. Politične priprave so bile vedno močnejše in med ljudmi tudi uspešnejše. Izpadi proti okupatorju so bili v vseh vaseh. Val upora se je naglo širil. Posebno uspešno je bilo delovanje skupin Osvobodilne fronte —
trojk, tudi v neposredni bližini Lendave, kjer sta delala Ludvik Rapoša in Ludvik Vlaj. Okupator si je prizadeval na vse načine, da bi dobil v roke organizatorje in gibanje zadušil. Prišlo je do izdajstev in precej tovarišev je bilo aretiranih (iz naše občine: Ludvik Vlaj in pokojni Štefan Huzjan, ki je bil tedaj v Murski Soboti). Večina organizatorjev je morala v ilegalo, kar pa ni omrtvičilo gibanja, temveč ga je še bolj omnožičilo. Posebno veliko vlogo pri krepitvi tega giba-
nja je imel pokojni narodni heroj Štefan Kovač. Kljub temu, da je bil v ilegali, se je tudi pri belem dnevu pojavil v Lendavi, Soboti, na Goričkem, vsepovsod, kjer so se zadrževale in delovale skupine OF.
Prišli pa so usodni in pretresljivi dogodki izdajstva, kateremu so kaj hitro sledile množične aretacije in še hujša izdajstva; madžarski detektivi in žandarji so 18. oktobra 1941 pri Gančanih iz zasede ubili narodnega heroja Štefana Kovača.
Smrt Štefana Kovača je močno prizadela prebivalstvo naše občine, prav tako pa tudi vsega Prekmurja. To pa upora v Prekmurju ni zadušilo, marveč ga je za dokaj časa zavrlo — vse tja do leta 1944.
V prvih dneh okupacije je okupator vse Slovence, ki niso bili rojeni v Prekmurju, izgnal iz Lendave. 22. junija 1942 je množično izselil vse primorske Slovence — kmete, okrog 600, ki so prišli v našo občino med 1921. in 1925. letom. Pregnal jih je iz njihovih domov in posestev v taborišče Šarvar. Strašna je bila usoda teh ljudi. Komaj so se vsaj malo gospodarsko posta-
vil na noge, že so izgubili vse kar so si pridobili v 20 letih dokaj bednega življenja.
Vse to je močno sejalo mržnjo do Hortijevik madžarskih oblastnikov. Gniloba Hortijevega sistema je trohnela od prvega dne okupacije. Vse pošteno delovno ljudstvo se je zbliževalo, ne glede na narodnost. Slovenci in Madža-
ri so v pretežni večini obsojali nesramne ukrepe madžarskih oblastnežev. Posamezni pošteni madžarski kmetje so celo odhajali na domove slovenskih primorcev in se z njimi dogovarjali, da bodo prevzeli živino in drugo njihovo premoženje v varstvo vse dotlej, dokler se ne bodo vrnili iz pregnanstva na svoja posestva. Pošteni delovni Slovenci in Madžari so v teh najhujših dneh pomagali eden drugemu, oboji pa so hrepeneli po svobodi. Izdajalci, pristaši fašizma, pa so bili med enimi in drugimi — kakor med madžarskimi prebivalci tako tudi med slovenskimi v posameznih vaseh (predvsem zagriženi so bili v Kobilju, Berden s svojimi pomagači, ki je padel pod svinčenko Rdeče armade).
Plamenica narodno-osvobodilnega gibanja je močno in množično plamtela tudi v naši občini — v jeseni 1944. leta. V našem ljudstvu že leta 1941 posajeno, je spet postopoma poganjalo korenine, ki so postajale vse krepkejše. V zgodnji jeseni leta 1944 je prišla v »Cimerov log« pri Polani partizanska skupina Djemsa iz Štajerske. Fašistični hlapci iz Lendave so šli haj-
kat, vendar so se vračali bledi in z dolgimi nosovi. Djemsova skupina se je taktično umaknile čez Raščico, po strehovskem potoku »Gyondridol« na Goričko. Ko so borci še pred sončnim zatonom ponosno korakali v koloni ob potoku, so ljudje še bili na njivah. Sejali so žito. Ženica, ki je z roko sejala žito, je začudeno gledala vojsko, ki ni bila prav nič podobna madžarski; to so bili fantje nasmejanih obrazov in povrhu tega so se pogovarjali slovensko. Visok mož, postaven, kot se je potem govorilo od hiše do hiše nekaj dni, z malo puško okrog vratu, s torbo in »rešpeterom« (daljnogledom) jo je nagovoril: »Mamica, sejte, sejte, želi boste že v svobodni Jugoslaviji!« Kmalu so dobili ljudje odgovor na te besede. V nekaj urah so v Strehovcih in Filovcih množično govorili, da se bliža konec vojske, ker so bili to naši partizani. Proti večeru so se madžarski žandarji in njilaši podili okrog in poizvedovali, toda izvedeli niso ničesar.
Djemsov pohod skozi vasi naše občine je vzbudil pri ljudeh naklonjenost in pripravljenost za sodelovanje z borci — partizani. Val partizanskega gibanja se je pomikal od vasi do vasi. K temu je v precejšnji meri prispevala skupina tov. Jožeta KramarjaJuša in Daneta Šumenjaka, ki pa je bila uničena v Murski Soboti oktobra 1944. leta ob kapitulaciji Hortijeve Madžarske.
V začetku decembra 1944 je prišla partizanska skupina, ki jo je poslal Okrožni komite KPS za Štajersko pod vodstvom tov. Atene; skupina je štela 6 ljudi. Prvo noč je prebila v Turnišču pri Pergarjevih, kjer je bila takrat obveščevalna postojanka. Takoj drugi večer je že bil sestanek v Strehovcih — z napredno usmerjenimi ljudmi, večinoma mladinci. Ta skupina je v nekaj dneh bivanja v naši občini ugotovila, da je strehovska vas zanesljiva in precej varna ter da so tudi dobre postojanke v goricah. Bilo je odločeno, da bo tu v goricah, v Trajbarovi zidanici konferenca aktiva OF za Prekmurje, ki je tudi bila od 18. do 21. decembra 1944. Konference se je udeležilo 18 aktivistov in
je bila po svoji vsebini in sklepih izredno uspešna, kar se je izkazalo že v nekaj tednih.
Največ borcev prve partizanske čete je bilo iz vasi naše občine. Tudi pri žrtvah smo bili najbolj prizadeti. Padli so tovariši: Jože Čeh iz Nedelice, Jože Zadravec in Štefan Raj iz Turnišča, Leček iz Kapce. Razen tega smo izgubili mnogo simpatizerjev in aktivnih sodelavcev po zaporih in internacijskih taboriščih, a mnogo so jih pobili fašisti doma pred svojci, samo da bi zastrašili naše ljudi in jih tako odvrnili od sodelovanja z NOG.
Naši ljudje pa se niso ustrašili zaporov, ne internacije, pa tudi ne streljanja pred pragom rojstne hiše. Nasprotno: val množičnega gibanja je zajel vse poštene ljudi in jih združil v organizacijo OF. ki je zadnje mesece pred osvoboditvijo odločilno pripravljala delovno ljudstvo za prevzem oblasti.
Občinski ljudski odbor Lendava je na predlog Občinskega odbora SZDL proglasil 22. junij za občinski praznik. To je datum, ki je za našo občino zgodovinsko pomemben: tega dne, 22. junija 1941, so se naši politični voditelji NOG in domačini iz občine — narodni heroj Štefan Kovač, Miško Kranjec in še drugi — sestali v Polani in sprejeli pomembne odločitve za NOG v naši občini in Prekmurju. Razen tega se naše ljudstvo spominja še strašnega in usodnega 22. junija 1942, ko je fašistični okupator izselil okrog 600 primorskih Slovencev iz petih vasi v naši občini.
Občinski praznik, 22. junij, naj postane naš ljudski praznik, vsakoletna manifestacija kulturno-političnega in gospodarskega napredka v občini, kakor tudi utrjevanja demokratičnega mehanizma v našem komunalnem sistemu.
Ludvik Vlaj
Odkritje spominske plošče na Miškovi zidanici v Lendavskih goricah
Jože Varga
Kmetijstvo v lendavski občini
je krenilo naprej
V	gospodarskem pogledu je kmetijstvo, razen Nafte, glavna panoga v lendavski občini. Okolica Lendave je vodoplavni okoliš, ki meri okrog 3500 hektarjev zemlje, kar je ena izmed glavnih ovir za hitrejši razvoj kmetijstva.
V	lendavski občini sta glavni kmetijski stroki poljedelstvo in živinoreja, v okolici Lendave pa še vinogradništvo. Glavne kulture v poljedelstvu so: pšenica, rž in koruza, potem krompir, detelja, krmske in vrtne rastline.
Za kmetijstvo lendavske občine je značilna razkosanost zemljišč, ki močno ovira ure-
sničevanje strokovno preizkušenih agrotehničnih ukrepov. Prevladujejo kmetijska posestva s povprečno tremi ha zemlje. Uvajanje moderne in gospodarsko rentabilne kmetijske proizvodnje na tako malih kmetijskih posestvih je zelo otežkočeno zaradi razkosanosti in oddaljenosti parcel.
Od skupnega narodnega dohodka odpade na kmetijstvo 25,9 odst. delež.
V občini deluje sedem kmetijskih zadrug, ki so lani zabeležile 132 milijonov 423 tisoč din prometa in pri tem 9 milijonov 531 tisoč din čistega dobička.
Kmetijske zadruge so zadnja leta, predvsem še lani, usmerile svoje delovanje tudi na področje kmetijstva. Pospeševalni kmetijski odseki delujejo v vseh zadrugah. Naj navedem samo nekaj primerov. Vinogradniški odsek pri lendavski zadrugi si je dolo-
čil svojo osnovno nalogo: kompleksno obnovo vinogradov, ne glede na lastniški sektor. Za določeno vinogradniško ozemlje je naročil skupni obnovitveni načrt oziroma kompletni investicijski program, ki temelji na načelu, da bodo posamezni vinogradniki iz obnovitvenega okoliša morali obnavljati svoje vinograde v skladu s tem načrtom in se držati predpisanih podlag in ostalih strokovnih smernic.
Samo tako se bo posrečilo
lendavski zadrugi, da bo s pomočjo ostalih činiteljev uresničevala tudi obnovo privatnih vinogradov. Obnavljati pa je potrebno in tako zagotoviti večje pridelovalne uspehe v vinogradništvu. Ta ukrep je samo ena izmed neštetih možnosti za kooperacijo zadruge in zasebnih kmetovalcev.
Lendavska zadruga ima v vsem okraju največ kmetijskih strojev: 3 traktorje, 2 mlatilnici, 2 motorni škropilnici in druge priključke, ki so močan gospodarski činitelj za izboljšanje kmetijske proizvodnje in spreminjanje družbenih odnosov na podeželju, saj se zasebni kmetovalci zelo radi poslužujejo zadružnih mehanizacijskih sredstev.
Tudi ostale zadruge v občini so lani zabeležile vidne uspehe in imajo vse pogoje, da letos dosežejo še večje, seveda, če bodo svoje delovanje usmerile prvenstveno k napredku kmetijstva.
V občini je dokaj močan tudi socialistični kmetijski sektor. Lendavsko kmetijsko gospodarstvo se je v zadnjih letih razvilo v dokaj urejen kmetijski obrat z ugodnimi pridelovalnimi in finančnimi uspehi. Nobenega poslovnega leta še ni zaključilo z izgubo. Nasprotno: lani so dosegli domala najboljše rezultate pri semenski pšenici.
Glavna naloga tega posestva je v tem, da prideluje za vso občino semensko žito in trsni material za obnovo vinogradov ter redi plemensko živino.
Lendavsko kmetijsko gospodarstvo ima precej vodoplavnih in zamočvirjenih zemljišč, na katerih pa pridelujejo žlahtno vrbo. Na posestvu izdelujejo iz vrbovih šib razne pletarske izdelke, ki jih večinoma pošiljajo v Ameriko. Tako dobijo na teh vodoplavnih zemljiščih lepe dohodke, celo večje od onih, ki jih dajejo najbolj rodovitna zemljišča.
Zadružna ekonomija pa je še v Turnišču. Je komaj v začetku svojega razvoja in bo v prihodnosti imela veliko vlogo na področju pridelovalnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci. Razvila se bo lahko v urejeno in gospodarsko rentabilno kmetijsko posest.
Razen tega je v občini še delovišče Selekcijskega posestva Beltinci (v Žitkovcih in Ginjevcu). Na tem delovišču pridelujejo predvsem prvovrstna semena in so dosedaj (Nadaljevanje na 7. strani)
Pomembni kulturno-prosvetni dosežki in še neizčrpane
možnosti
Lendavska občina spada med večje občine, a tudi med narodnostno najbolj pestre v Sloveniji. V njej se prepleta slovenski, madžarski in hrvaški živelj. Vsak ima svoje posebnosti. Tudi prizadevanja na ljudsko-prosvetnem področju naj bi enakopravno upoštevala in zadovoljila težnje vseh narodnosti.
V ospredju je DPD »Svoboda« iz Lendave, ki ima v svojih »vrstah več sto članov — delavcev in nameščencev. Po vsej verjetnosti je najbolj množično društvo v Pomurju. Dokaj aktivno delujejo številne sekcije. Pevski zbor, v katerem poje okrog 50 pevcev. Tamburaški zbor, v katerem so razen požrtvovalnega upokojenca v glavnem dijaki, vendar pa je že nastopil na mnogih prireditvah in dosegel lepe uspehe. Slovenska dramska skupina je v zadnjem času dala na oder povprečno samo eno odrsko delo na leto, vendar pa so uprizorjena dela dokaj dobro naštudirali. Lani so se lotili zahtevne drame Celjski grofje«, letos pa veseloigre »Kam iz zadrege?«. Dokaj aktivna je tudi madžarska dramska skupina, saj se ponavadi vsako leto predstavi z dvema igrama. V godbi na pihala se sicer nekaj časa niso mogli sprijazniti s tem, da spadajo pod okrilje »Svobode«, vendar pa si sedaj s številnimi nastopi uspešno utirajo pot. Če bodo pomladili svoje vrste, se bodo lahko uvrstili med najboljše godbe.
zadnjem času pridno vadi tudi orkester; upamo, da ga bomo lahko že v kratkem prvič ocenili. Delavci sodelujejo samo v godbi, v ostalih sekcijah pa prevladujejo nameščenci, kar vsekakor ni prav. Lendavsko »Svobodo«, ki ima mnogo članov, čakajo velike naloge, saj bo morala
v prihodnosti pridobiti še več delavcev za kulturno delovanje in se zavzemati za tesnejšo povezavo mesta z delavskim naseljem. Za seboj že ima pomebne uspehe, saj je lendavska skupina s folklornimi plesi že navdušila mnogo gledalcev, pa tudi pevski zbor, ki ga je izuril požrtvovalni prof. Močan, je že dobil mnogo priznanj, ko je nastopal v raznih krajih Pomurja.
Ljudsko-prosvetnih društev sicer ni mnogo v občini. V nekaterih krajih so njihovo vlogo prevzeli mladinski aktivi. Vse pogoje za uspešno delovanje imajo društva v Polani in Turnišču, saj imajo tudi lepe dvorane. Turniška dramaitska skupina bo ob občinskem prazniku uprizorila v Lendavi komedijo »Matiček se ženi«. V Dobrovniku deluje madžarsko ljudsko-prosvetno društvo, ki je zlasti aktivno na področju dramatike. Velik delež pri izobraževanju naših ljudi imajo tudi ljudske knjižnice.
V Lendavi deluje centralna ljudska knjižnica za vso občino. Ima čez 8000 knjig, slovenski h in madžarskih. V večjih krajih ima ta knjižnica svoje sezonske podružnice, katerim posreduje knjige za določen čas, zlasti še pozimi. Podružnice ima v Gaberju, Hotizi, Polani. Dobrovniku in Turnišču, v jeseni pa bodo odprli podružnico še v Kobilju.
Tako delovanje knjižnice se je zelo obneslo, saj lahko brajci stalno izbirajo nove knjige. Težji problem pa so čitalnice. Niti v Lendavi nimajo primernih prostorov, v podružnicah pa smo zabeležili na tem področju komaj malenkostne uspehe. Upamo, da
bomo lahko v jeseni odprli vsaj tri čitalnice. Na to se že pripravljamo.
Ljudska: univerza je v pretekli sezoni zabeležila enega svojih najlepših dosedanjih uspehov, saj so imeli v sleherni vasi vsaj eno, če že ne več
predavanj, ki so bila tudi dobro obiskana. Predavanja je organiziralo občinsko vodstvo oZDL po svoji komisiji in so bila uspešno opravljena v slovenskih in madžarskih vaseh.
Lendava ima zelo dobre pogoje za še večji razmah ljudsko prosvetnega delovanja. Ima kar štiri dvorane, pa tudi materialne in subjektivne možnosti za ta razmah še zdaleč niso izčrpane.
Ivo Orešnik
Tu je bil prvi sestanek OF v polanskem okolišu — prvoborcev NOG Prekmurja in domačinov
POMURSKI VESTNIK. 20. jun. 1957
6
Po uveljavljenju šolske reforme
se bo v lendavski občini marsikaj spremenilo
Povsod mnogo govorimo o šolski reformi in novih osemletkah. Ljudje imajo o tej reformi dokaj različna mnenja. Večina ljudi že razumeva, da bomo z njo vskladili šolo z vsem našim družbenim dogajanjem in jo povsem postavili na osnovo socialistične družbe.
Sedaj deluje v lendavski občini 26 šol — od tega 2 gimnaziji in 18 osemletnih šol. Domala v vseli osemletkah je kombiniran pouk, nekaj pa jih je celo enorazrednic. Razen tega delujeta v Lendavi še vajenska šola in otroški vrtec.
Na teh šolah poučuje 96 prosvetnih delavcev in 6 vzgojiteljev. Učitelji in vzgojitelji so večinoma mlajši ljudje. Vse šole so iz 19. stoletja, poslopje pa, v katerem je turniška šola, je staro nad 300 let.
Na štirih šolah je pouk v madžarskem jeziku, na šestih v slovenskem in madžarskem, v ostalih pa slovenski učni jezik.
Inventar večinoma ni dosti mlajši od šolskih poslopij in je že v razpadajočem stanju. Izredno težak položaj je v Turnišču, kjer je sicer stalo lepo šolsko poslopje, a ga je okupator razrušil. Prebivalci te vasi in okolice so nabavili že precej materiala za novo šolo. vendar pa sami ne bodo mogli zgraditi novega poslopja. Zato se upravičeno sprašujejo, ali so res sami dolžni popraviti to vojno škodo in ali pa morda niso upravičeni, da bi dobili pomoč od republike, kot so je bile deležne mnoge, v zadnji vojni požgane šole. Sedaj se otroci stiskajo v nek-
danjih samostanskih celicah, ki jim sicer pravijo učilnice, toda v vlažnih in pozimi za-
kajenih prostorih se turniški šolarji bolj mučijo kot pa dobro počutijo.
Kakšno bo šolstvo v lendavski občini
po uveljavitvi reforme?
S tem problemom se že nekaj mesecev ukvarja svet za šolstvo in tudi posebna komisija, ki skupaj s političnimi činitelji pripravlja načrt. Sta-
ra težnja — v vsaki vasi šola — še sedaj živi v nekaterih krajih. Toda z reformo hočemo posredovati vsem otrokom enako znanje, tako znanje, da bo lahko pozneje kjerkoli uspešno nadaljeval šolanje.
Pri organiziranju novega šolskega omrežja nam povzročajo največje nevšečnosti že omenjene težave s šolskimi
prostori in inventarjem, temu pa se pridružuje še novi problem: dvojezičnost.
Svet za šolstvo pri ObLO Lendava predvideva, da bo v
okolišu pet popolnih osemletk (dve v Lendavi, po ena pa v Polani,Turnišču in Dobrovniku).
Lendavski osemletki bi naj bili narodnostno mešani. V njih naj bi bil pouk v obeh pokrajinskih občevalnih jezikih:	slovenskem in, madžar-
skem. Zamisel o eni slovenski in eni madžarski osemletki ni bila potrjena, predvsem zaradi tega, ker se obe narodnosti ne grupirata, marveč složno sodelujeta. Ena osemletka bi delovala v poslopju sedanje nižje gimnazije, druga pa v gradu. V okoliš obeh osemletk bi spadale še takole predvidene šole: petrazredna šola v Dolini (madžarski učni jezik), Gaberju (madž.) in Pince Marofu (slovenski učni jezik), tri razredne šole v Čentibi (slov. in madž.), Petišovcih (slov. in madž.) in Kapci.
Svet za šolstvo meni, da bi naj to omrežje obveljalo že v jeseni. Tako bi vsi učenci sedanjih višjih razredov osemletk, ki še sedaj obstajajo, nadaljevali in končali šolo v Lendavi. Potrebni pa bodo avtobusi. Začasno bi lahko vsaj delno pomagalo podjetje Nafta s svojimi avtobusi.
V Dobrovniku bi naj prav tako bila dvojezična osemletka z podružnično petrazredno šolo v Kobilju in Genterovcah ter trirazredno šolo v Radmožancih.
Polana ima dobre pogoje za močno slovensko osemletko s podružnično trirazredno šolo v Hotizi.
Končno pa tudi osemletka v Turnišču s podružničnima tri-
razrednima šolama v Gomilicah in Nedelici. V Turnišču pa je pred nami problem: kam z učenci, ko pa ni učilnic. Menimo, da je že letos treba poskrbeti za načrte in prihodnje leto začeti graditi, če ne drugače, pa vsaj postopoma — v etapah. Morda pa bi se dalo najti še kako gostilno, ki bi jo bilo moči spremeniti v šolo. A kaj, ko pa je bilanca o prometu aktivna in tako bo šolstvo še naprej ostalo v Turnišču boleč problem.
Predvidevamo ukinitev dijaškega doma v Lendavi, predvsem zaradi premajhnega števila dijakov (povprečno okrog 30). Sedanja vajenska šola pa bi naj postala stalna šola kovinarske stroke s svojim internatom.
Na sestankih množičnih organizacij in zborih volivcev bodo naši občani še povedali. ali je zamisel o novem šolskem omrežju pravilna, ali pa bo treba morda še kaj spremeniti. Vsekakor pa je reforma neke vrste revolucija v šolstvu, zato pričakujemo še mnogo razprav tudi v lendavskem okolišu. Ivo Orešnik
Folklorna skupina v Lendavi
Šahovski prvaki
Slovenije
Pred tremi leti smo na lendavski šoli ustanovili pionirski šahovski krožek. Zdi se nam. da je to bilo že davno, čeprav se dobro spominjam vseh onih pionirjev, s katerimi sem pozneje prebil mnogo ur pri šahovnicah. Mnogi so sedaj že na gimnaziji, vendar pa šahovske igre niso opustili.
Delo v krožku je bilo vedno bolj zanimivo in je tudi dobro napredovalo. Leta 1955 smo si priborili naslov občinskega prvaka. Prvo mesto nam je pripadlo tudi na okrajnem tekmovanju za prvenstvo. Nekaj dni pred republiškim tekmovanjem za prvenstvo v Ljubljani so v Murski Soboti ugibali, ali bi se nas izplačalo poslati na tekmovanje. Končno smo bili v vlaka in se z njim peljati proti beli metropoli. Nismo jih razočarali. Drugo mesto z eno točko manj za prvim moštvom je bil vsekakor velik uspeh. Po tem uspehu se je priglasilo v šahovskem krožku še več pionirjev. Leta 1956 smo si drugič priborili naslov občinskega prvaka — pionirji in pionirke. Pionirke so bile tudi okrajne prvakinje, ki so spet časno zastopale Pomurje na republiškem tekmovanju za prvenstvo in osvojile drago mesto. Vsako jesen so dobri šahisti odhajali na gimnazijo in privabiti je bilo treba nove.
Pravijo, da v tretje rado gre. Tudi letos smo postali občinski prvaki. Že pred odhodom na okrajno tekmovanje za prvenstvo smo sklenili, da se bomo še posebej potrudili. Naša želja se je tudi uresničila. Obe skupini sta si priborili naslov okrajnega prvaka. Pionirke niso na tem tekmovanju izgubile niit ene partije. Pred odhodom v Ljubljano je bilo še bolj živahno po pouku. Partija za partijo. Problem za problemom. Poglej! Zakaj ne paziš! Mar misliš, da bodo v Ljubljani igrali tako? Slišali smo lahko vse, kar so zmogle in vedele majhne glavice o šahovski igri.
Napočil je težko pričakovani dan. Pred odhodom v Ljubljano je pionirje sprejel predsednik občine tov. Slavko Lindič in jim želel mnogo uspeha. Toda kaka smola! Sprevodnik nas je hotel izgnati iz vlaka že na prvi postaji, češ da nismo dobili pravilnih kart. Nismo se dali ugnati v kozji rog.
V nedeljo, 26. maja smo vstali sveži in pripravljeni, da se odločilno pomerimo z najboljšimi skupinami iz vse Slovenije. Borba je trajala od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Roke so drhtele, čas pa je hitel in točke so se grmadile. Pionirke niso hotele prepustiti nobene točke. Od 28 možnih točk so izgubile samo eno proti Ptuju. Igra mladih pionirk je bila res vredna občudovanja. Pionirji so imeli sicer težji posel s svojimi nasprotniki, vendar pa so ga dobro obvladali, saj niso doživeli poraza od nobene okrajne skupine. Od 40 možnih točk so jih osvojili 30 in — prvo mesto.
Pionirje Pomurja bo gotovo zanimalo, kdo so ti pionirji. Za skupino pionirjev so nastopali: Jožef Galič,
Jožef Tompa, Hrabroslav Lindič, Bogdan Male in Vlado Kovač. Pionirke pa so igrale v naslednji postavi: Ivunka Vohar, Nataša Huzjan. Anica Pučko in Terezija Donko. Zanimivo je, da so vsi ti pionirji in pionirke med najboljšimi učenci na šoli. Pionirske šahovske prvake je pozdravilo okrog 200 pionirjev in številni odrasli gledalci. Dobili smo dva prehodna pokala in 8 šahovskih garnitur za nagrado.
Ob prihodu v Lendavo sta nas na postaji pričakali pionirska častna četa in godba na pihala. Pozdravili so nas predstavniki ObLO. Štirje prehodni pokali so sedaj v lepo urejeni izložbi, ob kateri se vsak dan ustavljajo mladi in stari.
Pri pionirjih je najboljši igralec Jože Galič, pri pionirkah pa Ivanka Vohar. Oba sta tudi okrajna prvaka.
Pionirji osnovne šole v Lendavi pridno šahirajo tudi sedaj. Prihodnje leto se bodo zagotovo borili za najvišji šahovski naslov v ožji domovini.	Franjo Bobovec
LENDAVSKI TABORNIKI
Že v jeseni leta 1953 smo začeli v Lendavi razmišljati o tem, da bi ustanovili svojo taborniško organizacijo. In res: ustanovili smo jo decembra na nižji gimnaziji. V neposredni bližini Lendave vrtajo zemljo in iščejo nafto beli rudarji, zato smo na občnem zboru sklenili, da se bo naša organizacija imenovala po njih. Organizacija naj bi združevala mladino in odrasle, ki ljubijo prirodo, in jih vzgajala na partizanskih tradicijah v dobre člane socialistične domovine.
Sprva je družina štela 35 Članovučencev nižje gimnazije in dva učitelja, ki sta vodila mlade tabornike. Čez zimo smo tabornike razdelili pa tri vode: Zvite lisice, Hitri jeleni in Rdeči nageljni ter jih tako pripravljali za polaganje prvega izpita in poletno taborjenje, ki smo ga imeli pri Lenartu v Slovenskih goricah. Taborjenja se je udeležilo 15 članov. V jeseni tega leta so se začele širiti vrste tabornikov. Pristopilo je tudi več odraslih članov in zato smo ustanovili »Klub visokih topol«.
Naslednje leto smo taborili v Motvarjevcih in bili deležni velike pozornosti tamkajšnjih domačinov, ki so bili z nami zelo zadovoljni. Najuspešnejše taborjenje pa je bilo lani v Logarski dolini. Na tem taboru je že bilo 35 članov in članic. Spoznali smo zelo lep del slovenske zemlje in se seznanili tudi z zgodovino NOB teh krajev. Lani se je število članov povzpelo na 100. V jeseni pa so nas
zapustiil naši prvi in najboljši taborniki, ki smo jih vzgajali tri leta, in se preselili v druge kraje. Večina od njih je v naši organizaciji pridobila precej znanja in sposobnosti. Domala vsi so opravili tudi drugi izpit. Nekateri so v drugih enotah vodniki vodov ali pa funkcionarji.
Lani si je naša enota omislila na kredit 10 novih šotorov-šestercev. Brez te opreme si kajpak ne moremo zamisliti organiziranega taborjenja.
Do sedaj smo sodelovali na vseh zletih in akcijah, ki jih je organizirala SU ZTS v času od ustanovitve naše enote. Potrebovali bi veliko prostora, če bi hoteli natančneje opisati vse akcije, zato samo o najvažnejših. V Turnišču in Lendavi smo organizirali samostojni propagandni tabor. Pod okriljem Pomurskega taborniškega sveta smo se udeležili prvomajskega propagandnega tabora v Gornji Radgoni. Okrog 30 članov se bo udeležilo drugega zleta ZTOJ, ki bo od 7. do 16. avgusta v Palah pri Sarajevu, še pred tem bomo organizirali pohod v Motvarjevce. Naša družina ima levji delež tudi pri izdajanju glasila pomurskih tabornikov »Taborniško bratstvo«. Omislili smo si aparat za razmnoževanje.
Po zadnjih podatkih šteje družina 84 članov, od tega 13 medvedkov in čebelic v starosti od sedmega do enajstega leta, največ tabornikov in tabornic je starih od 11 do 15 let (56), najmanj pa od 15. šlo 18. leta. Prvenstveno pogrešamo delavsko in vajensko mladino. Odraslih članov je 13.
31 članov je opravilo prvi izpit, drugi izpit pa 10. Posamezni vodje, ki jih je sedaj šest, se redno sestajajo in prirejajo izlete v bližnjo okolico. Skupina mlajših tabornikov se bo udeležila taborniškega mnogoboja in povorke ob I. slovenskem festivalu telesne kulture v Ljubljani.
Naša družina je zelo pomagala pri ustanavljanju »Družine umetnega jezera« v Dobrovniku. Darovala jim je celo rabljen šotor za deset oseb. Vodstvo te družine je iz vrst lendavskih tabornikov .
Taborniško gibanje v Lendavi je že globoko pognalo korenine in bo prav gotovo rodilo tudi obilo sadu.
V. Svetec
Kmetijstvo v lendavski občini je krenilo naprej
(Nadaljevanje s 6. strani)
že dosegli prav lepe uspehe na tem področju.
Eden osnovnih problemov kmetijstva v občini je takoimenovano »lendavsko vozlišče ali vodoplavno območje. Mnogo kmetijskih zemljišč je, kot sem že omenil zgoraj, podvrženih vsakoletnim poplavam, ki povzročajo prebivalstvu milijonsko škodo. Zaradi tega je zelo potrebno, da bi začeli čimprej urejevati vodne razmere v lendavskem kotu. Z odstranitvijo tega problema bo kmetijstvo lahko zabeležilo zaželene rezultate.
Značilen problem v lendavski občini so takoimenovane bivše urbarialne skupnosti — v glavnem pašniki, ki merijo okrog 650 ha. Na teh zemljiščih gospodarijo zelo ekstenzivno. Ti pašniki ne dajo niti polovico tega, kar bi morali dati. ObLO se dosedaj ni posrečilo, da bi zadovoljivo odstranil ta problem. Bivšim udeležencem je namreč treba povedati, da je to splošnoljudsko premoženje, ki ga lahko še v naprej izkorišča-
jo, toda ne po starih načelih — »jogih« — ampak tako, da bi ta zemljišča spremenili v dobre čredinske pašnike, ki bodo dali mnogo več paše in krme, kar bo samo koristilo kmetom in vsej družbi.
Družbena gospodarstva in kmetijske zadruge v občini imajo vse pogoje, da z različnimi oblikami pridelovalnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci dosežejo še večji napredek v kmetijstvu in tako odločneje prispevajo za spreminjanje družbenih odnosov na vasi.
Pavel Korošec
BREZOVICA
Pred leti so se potegovali za elektriko, ko pa se jim je uresničila želja, so začeli graditi gasilski dom. Pri vseh vaških akcijah prednjačijo gasilci.
MED CICIBANI V LENDAVSKEM OTROŠKEM VRTCU ...
Bele šotore so tokrat postavili na dvorišču. Okrog njih je bilo zelo živahno. V zadnjih tednih, ko pritiska vročina, jih lendavski cicibani večkrat postavijo. Z njimi gredo tudi v naravo. Pred kratkim so taborili ob Kobiljskem potoku. Večkrat jih sprejmejo v objem tudi lendavski vinogradi.
Vsakodnevno pestro delo potrjuje, da ta predšolska vzgojna ustanova uspešno opravlja svoje poslanstvo v Lendavi. Vrtec obstaja že deseto leto. V tem času je bilo v
njem že okrog 600 cicibanov — mnogi so obiskovali vrtec tudi več let. V obeh lendavskih vrtcih je sedaj 180 otrok. Bilo pa bi jih še več, če ne bi primanjkovalo prostorov in vzgojiteljev. Zaradi tega v zadnjem letu niso mogli sprejeti nad 30 otrok. Za ti vzgojni ustanovi je veliko zanimanje v vsej lendavski okolici, posebno še med občani madžarske narodnostne manjšine, od katerih mnogi želijo, da bi se njihovi otroci naučili tudi slovenskega jezika.
Zadnje mesece so bili lendavski cicibani še posebno aktivna. Nastopili so večkrat in priredili maškerado, katero si je ogledalo nad dva tisoč ljudi. Sedaj pripravljajo poseben program za zaključek bivanja v vrtcu, zato je v njem večkrat živo tudi v popoldanskih urah.
Srečujejo pa se tudi s problemi. Prostori za delovno sobo, igrišče v Lendavi in telovadnica v vrtcu pri Nafti — vse to je v bodočih načrtih.
Pri poslovanju vrtca je mnogo pomagal tudi šolski odbor, ki sodi med najaktivnejše v občini.
Za to ustanovo vzorno skrbi tudi občina. Z njeno pomočjo je poslopje dobilo lani lepši notranji in zunanji izgled.
Vrata so se znova odprla in skozi nje so prihajali malčki, katere so na cesti čakale mamice. Napeto sem jih opazoval in si pri tem mislil: »Lepo je v naši domovini biti mlad.« -jo
KADAR GOVORI SRCE ...
Ste že bili na lendavski železniški postaji? Sicer pa so menda prizori ,na oseh postajah enaki: veselo snidenje, žalostne ločitve, objemi, solze veselja ali žalosti. Toda lendavska postaja ima neko posebnost: je namreč edina železniška postaja na Dolinskem — začetek in konec. Od tu odhajajo Marki vsako spomlad d Baranjo, Banat in Bačko, da se lahko na jesen ponovno vrnejo.
Velika Polana, Mala Polana, Brezovica, Hotiza pa vse tja do Lendavskih goric — to so vasi, o katerih žive mali ljudje z velikimi stvarmi.
Pojdite v Veliko Polano in vprašajte, koliko je družin v vasi, ki nimajo sorodnikov nekje v tujini, pa vam na prste naštejejo te družine.
Da, o tujini so. Odšli so pred dvajsetimi, tridesetimi in še več leti. Odšli so za kruhom in pustili doma siromaštvo, otroke ali pa otroci starše. Odšli so takrat, pa tudi sedaj gredo. Zakaj? Saj ni težko odgovoriti na vprašanje, toda težko je oditi in zapustiti del samega sebe.
Vsak dan pripeljejo vlaki na lendavsko postajo, vsak dan odpeljejo z nje. Dolinci potujejo d svet ali se vračajo. Njihove oči blagoslavljajo raztresene postave, ki v poletnih dnevih pridno vihtijo o ro-
kah kose, motike, vile in srpe. Od nedelje do nedelje se ponavlja ista slika in samo o nedeljo počivajo ljudje in polje. Delati je potrebno dan in noč, saj zemlje primanjkuje in še ta, kar je je, zajema včasih tudi po petdeset in še več parcel. Družina pa je velika in zahtevna, otroci rastejo kakor gobe po dežju, zahtevajo obleko in kruh: živeti hočejo.
Prekmurje je lirika, sem bral nekje in nisem bil zadovoljen. Kako plehko povedano. Saj je. ne trdim. Vabljivo šumijo sadovnjaki' na Goričkem, krasen je občutek umirjenosti oh zahajajočem soncu na bregovih Mure, lepe so Lendavske gorice in dobri so ti ljudje s svojimi navadami. Drobno mežikajo okenca vaških hišic in za slovenskimi nageljni gorijo oči. Tiho, tiho je na vasi: utihnili so to uro tudi psi, ki lajajo po vseh dvoriščih in se vlačijo na dolgih verigah. V takih nočeh prižigajo srčeca lučke, da gorijo v očeh in zadremljejo še pred soncem.
»Ali ste se vrnili, očka!«
Oj, kakor da je smrt prišla, ko ste odšli!
Amerika! Amerika! Francija in druge daljnje dežele sveta. Koliko dobrih in skrbnih prek-
murskih očetov, mamic, bratov in sester je našlo tam novi dom, toda ne DOMOVINO.
»Težko vam je bilo po tej zemlji...«
Vsi se vračajo. Ge živi ne, pa mrtvi, da obiščejo polja, ki več niso grofova, in se razgovarjajo s šumečimi vzdihi goričkih smrek in hrastovih gozdov.
Oh, mamca, očka! Ali je res? Saj ne more strohneti srce tam v Ameriki ali Franciji!
Kako bi strohnelo, ko nikdar ne umre v njem koprnenje po tej zemlji.
»Umiri se, draga! Še več ti povem.«
Kaj? Kaj?
»Oh, ti — ti! Saj že rdiš!«
»Pa kaj, očka?«
»Gostüvanje bo!«
»Da, da. Pote je prišel iz Francije.«
— Ona je rasla v domovini in zato jo želi, želi imeti domovino o domu. Brez domovine ni mogoče živeti.
*
No vidite: tu se neha lirika in začenja življenje ljudi te lirične po-
krajine ob Muri. Kaj vse so doživeli ti ljudje do 22. novembra 1924, ko se je v bivši kraljevini združilo Prekmurje s Slovenijo. Pa pozneje do osvoboditve ... Odhajali so, prihajali in trpeli. Ženili so se in potovali v bajno Ameriko. kjer kujejo stroji iz krvi zlato. Za dva pluga zemlje so tekla dolga leta. Hrbet je postal ukrivljen in lica zgubana. Mladost je minila in srce je hrepe-
nelo: vabila ga je domovina in vabi ga vsak dan bolj ljubeče, iskreno, kakor zna samo ona.
In prihajajo. Vsako leto več jih pride. Ste morda gledali njihova srečanja s svojci? Ne samo na lendavski, tudi na drugih postajah. Oče in mati sta poljubljala hčerko, ki sta jo pustila doma staro šest mesecev. Sedaj ima dvajset let. Solze teko po njihovih licih in vsi prisotni imajo solzne oči.
Vrstijo se nepozabni prizori.
To je povest ljudi in pesem čustev te lirične pokrajine.
»Da, mama! Že dvajset let sem na svetu, pa ti še nisem pogledala v oči. Nisem ti še razodela, da že tudi sama poznam življenje!<t
Le kje je beseda, ki lahko pove vse?
Lendava.
Lendavske gorice in grad, ki že dolgo let strmi s svojimi okni po
Dolinskem in daje Lendavi svojevrstno podobo, katere ni lahko pozabiti. Ta Lendava proslavlja svoj prvi občinski praznik.
Dragi sorodniki, znanci in prijatelji v daljnih tujih deželah, prav iskreno želimo, da bomo naš drugi občinski praznik v čim večjem številu praznovali že skupaj!
Ivan KRAMAR
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
7
Ob 22. juniju — občinskem prazniku občine Lendava pozdravljamo delovne ljudi občine in želimo še nadaljnjih uspehov in delovnih zmag v skupnih prizadevanjih za gospodarski in vsestranski razvoj občine.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOB OBČ. SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS
LENDAVA
Ob občinskem praznika naše čestitke!
OPEKARNA
LENDAVA
Izdelujemo vse vrste zidakov, strešne opeke, votlakov itd.
TRGOVSKO PODJETJE
„PAN0NIJA“ LENDAVA
Kolonialno in špecerijsko blago, alkoholne in brezalkoholne pijače, keramiko in kozmetične predmete kupite ugodno in poceni v našem podjetju
NAJ ŽIVI
OBČINSKI
PRAZNIK!
TOVARNA
DEŽNIKOV
„HEROJ ŠTEFAN K0VAČ“
LENDAVA
želi ob občinskem prazniku vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in prebivalstvu občine Lendava obilo uspehov pri nadaljnjem delu!
SPLOŠNA
MEHANIKA
L E N D A V A
OPRAVLJAMO VSA POPRAVILA MOTORJEV IN POLJEDELSKIH STROJEV, IZDELUJEMO MANJŠE IN PRECIZNE STROJE K OBČINSKEMU PRAZNIKU ČESTITA KOLEKTIVI
Tekstilno blago, konfekcijo, usnje, sedlarsko in jermenarsko blago kupujte redno le pri
TRGOVSKEM PODJETJU
»IZBIRA« LENDAVA
in v naših poslovalnicah v Dobrovniku in Murskem Središču
Pridružujemo se čestitkam k občinskemu prazniku občine Lendava
KMETIJSKO GOSPODARSTVO
LENDAVA
ISKRENO ČESTITA PREBIVALSTVU OBČINE LENDAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
KMETIJSKA ZADRUGA Lendava
sc pridružuje čestitkam k občinskemu prazniku občine Lendava
Kolektiv
OB OBČINSKEM PRAZNIKU POZDRAV
BELIH
RUDARJEV
KOLEKTIV
PROIZVODNJE
NAFTE
LENDAVA
ČASOPISNO IN ZALOŽNIŠKO PODJETJE „POMURSKI TISK“ MURSKA SOBOTA
KNJIGARNA IN PAPIRNICA »VESNA« LENDAVA
CELOTNI KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU IN ŽELI VSEM PREBIVALCEM OBČINE LENDAVA TUDI V NADALJE MNOGO POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH USPEHOV
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Občani jugovzhodne občine v Pomurju bodo letos že drugič praznovali svoj praznik. S skupnimi močmi in napori so v zadnjem letu mnogo storili za procvit svoje socialistične domovine. Slovenci in Madžara se strnjeno, ramo ob rami, borijo za uresničevanje skupnih smotrov.
Nekaj o delu in uspehih posameznih vasi v zadnjih mesecih, samo listo, kar je naš sodelavec videl in slišal, ko se je s svojo beležnico eno popoldne sprehajal po občini.
LENDAVA
Središče komune je v zadnjih mesecih vidno spremenilo svojo zunanjost. Najbolj aktivni so bili na komunalnem področju. Razširili so park, dogradili dvonadstropni stanovanjski blok v Cankarjevi ulici, napeljali vodovod v Zdravstveni dom itd. Med društvi prednjači »Partizan« z nad 200 aktivnimi člani. Zelo uspešno delujejo letos tudi člani avto-moto kluba. Šoferski tečaj obiskuje nad 50 bodočih vozačev.
LAKOš
Prav mladina je razgibala to majhno madžarsko vasico, saj je zadnjo nedeljo uspešno nastopila z veseloigro »Mačko«.
TURNIŠČE
Lepo urejeni prostori krajevnega urada, ureditev kino dvorane in aktivnost mladih na dramskem področju —vse to dokazuje, da so aktivni tudi v tej vasi. Težko že čakajo na dovoljenje, da bi lahko tudi v svoja dvorani vrteli filme. Pohvaliti je treba tudi nogometaše, ki kljub materialnim težavam uspešno nastopajo v Pomurski nogometni ligi.
KOT
Čeprav so posamezna vaška društva in organizacije neaktivne, pa vaščani vendarle niso med zadnjimi: so zelo redni davkoplačevalci in tudi tako prispevajo svoj delež za skupnost.
HOTIZA
SZDL, mladina in krajevni odbor so že našli svoje delovno področje. Slednji zelo skrbi . za popravila vaških cest in mostov. V prihodnosti pa bodo morali bolj sodelovati z zadružnim vodstvom.
GABERJE
Elektrika: vaščani že imajo pripravljeno transformatorsko postajo, drogove, žico ... Mnogo truda so vložili v to delo. Njihova želja se bo bržčas uresničila že letos. Elektrifikacijski odbor pa bi moral biti bolj prizadeven. Pohvaliti je treba zlasti aktivne člane RK.
KAPCA
Pred leti so vaščani samo sanjali o novem gasilskem domu, pred dvema tednoma pa so se že zbrali na otvoritveni svečanosti. Za majhno vasico je to poslopje velika pridobitev. Poleg gasilcev zaslužijo pohvalo tudi aktivni člani mladinske organizacije.
RADMOŽANCI
Letos so v vasi ustanovili organizacijo SZDL, zato pričakujejo večjo aktivnost tudi v ostala h društvih.
NEDELICA
Čeprav niso brez težav, delo dobro napreduje. Zadnje tedne so premostili nove težave, tako da bo v rojstni vasi narodnega heroja Štefana Kovača že 23. junija prvič zasvetila električna luč.
GOMILICE
Napredni kmetovalci — zadružniki so se pridružili številnim borcem za večje hektarske pridelke širom po domovini.
RENKOVCI
Ko so v vasi dobili elektriko, je dokaj popustilo delovanje organizacij in društev. SZDL bi morala biti bolj aktivna.
DOBROVNIK
Kulturno-prosvetno delovanje se je dokaj razmahnilo in napredovalo v zadnjih letih. IZUD »Šandor Petöfi« uspešno opravlja svoje poslanstvo. Dokaj aktivni so tudi gasilci.
GENTEROVCI
Posredujte nam nasvete in več pomoči, pa bomo tudi mi marsikaj prispevali za skupnost — so vaščani govorili pred meseci. Sedaj pa lahko s svojimi dejanji zgledujejo vsem krajem v Pomurju. S svojimi sredstvi in prizadevanji so dozidali k šoli še eno učilnico. Občina je plačala samo strokovnjake. Dokaj aktivna je tudi vaška mladina, ki je pred nedavnim uprizorila madžarsko igro.
MOSTJE
Vaščani so se že prepričali, kako potrebna jim je kmetijska zadruga. Pred leti so bili še mnogi proti njej, sedaj pa z njeno pomočjo že napredujejo pri kmetovanju. V vasi je zelo aktivna tudi mladina. Uprizorila je slovensko in madžarsko igro. Zadnje tedne so se pomerili tudi v odbojki in streljanju.
TRIMLINI
Vaščani se ogrevajo za izobraževanje. Kljub pomanjkanju prostorov in strokovnih vodij so letos uspešno uprizorili igro v madžarskem jeziku. Imeli so tudi več dobro obiskanih zdravstvenih predavanj. Med najaktivnejšimi so člani RK.
DOLINA
Največ uspehov so zabeležili na kulturno-prosvetnem in komunalnem področju. Uspela kulturna prireditev in priprave za elektrifikacijo vasi — to prav gotovo ni malenkost.
KOBILJE
Mladina aktivno deluje v klubu mladih zadružnikov. Skupno s SZDL odstranjujejo mladi vaščani številne probleme. Potrebujejo pa primeren prostor za shajanje in izobraževalno delo.
VELIKA POLANA
Najaktivnejši organizaciji sta SZDL in gasilska. Gasilci so zadnjo nedeljo praznovali svoj dan. Vaška organizacija SZDL in krajevni odbor dobro
sodelujeta. Vaščani pa so najbolj zadovoljni takrat, ko jih obišče lendavski zdravnik, kar imajo za pomembno pridobitev. Obišče jih redno vsak teden.
MALA POLANA
Malopolonski gasilci se pripravljajo na proslavo ob 10-letnici obstoja svojega društva.
Pripravljajo številne gasilske vaje. v načrtu pa imajo tudi dramo.
Letos se je včlanilo v gasilsko društvo kar precej mladincev, kar je dokaz, da je društvo aktivno.
Malopolanski gasilci so se tudi zelo dobro odrezali v Polani ob Dnevu mladosti.
*
V Mali Polani je bil zelo slab »Logarov most«, katerega so stalno
uporabljali, toda nihče ga ni popravljal.
Pred nekaj dnevi pa so prišli delavci in mojstri in ga popravili. Most je dobil tudi ograjo, ki je prej ni imel. Vse stroške je plačala lendavska občina.
PINCE VAS IN PINCE MAROF
Madžarski in slovenski prebivalci v lendavskem kotu si mnogo prizadevajo, da bi čimprej dobili elektriko. Pridni vaščani so z delom svojih rok zgradili gasilski dom v Pince vasi in še lepši zadružni dom v Pince Marofu. Vaščani Pince marofa in Benice, ki jih je okupator pred petnajstimi leti interniral, spet svobodno orjejo in žanjejo na svoji zemlji ter skupaj s prebivalci madžarske nar. manjšine ustvarjajo srečnejšo prihodnost bodočim rodovom.
-jo
NOVICE OKROG ROGAŠEVEC
V zadnjem času vse več govorimo o elektriki. Elektrifikacijski odbori, ki bodo skrbeli za gradnjo transformatorskih postaj, so že začeli delovati. Goričke vasi pa so zelo raztresene, zato bo tudi več omrežja. Odbori bodo morali najeti tudi letna posojila, da bodo tako laže zbrali okrog sebe čim več interesentov.
*
Koloradski hrošč vse bolj ogroža krompirišča. Najbolj ogroženi so nasadi v Sotini, kjer so jih začel« kmetovalci tudi že škropiti. Vedno pa še najdemo posameznike, ki ne vidijo te nevarnosti, toda posledice bodo lahko občutili že v jeseni.
*
Kmalu bo minilo leto dni, odkar so se v Rogaševcih in sosednjih vaseh odločili za
krajevni samoprispevek v prid kulturnemu domu. Dosedaj pa tozadevni odlok še ni bil objavljen v okrajnem Uradnem vestniku«. Kdo je
kriv, ni znano.
*
Ni dolgo od tega, ko smo v našem časniku pisali o turistični postojanki v Nuskovi, Ostalo pa je zgolj pri besedah na papirju. V sedanjih vročili dneh ljudje zelo pogrešajo slatino. Upajmo, da se bodo vendarle zganili.
*
16-letni Franc Knaus iz Nuskove se je pred kratkim vrnil s sezonskega dela, od koder je prinesel tudi nekaj streliva. Ko se je nekega dne igral z njim, je nastala eksplozija in mu hudo poškodovala roke. prsi in oči.
Strelivo pa res ni igrača!
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
8
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 1. do 7. junija 1957
Poročili so se:	Jožef Mitkovič,
uslužbenec DOZ in Pavla Osterc, uslužbenka DOZ, oba iz M. Sobote; Karel Bedič, mehanik iz M. Sobote in Marija Morčič, šivilja iz Rakičana; Alojz Nemec, čevljarski mojster iz Murskih Črnec in Jožefa Novak, tovarniška delavka iz Kroga; Franc Činč, strojni ključavničar iz Satahovec in Veronika Meolic, šivilja iz Kroga.
Rodile so: Ida Gomboc iz Satahovec, deklico; Ana Zver iz Rogaševec, deklico; Matilda Geld iz Lipovec, dečka; Jožefa Pavlinjek iz Skakovec, dečka; Terezija Kumin iz Kroga, deklico; Marija Pučko s Slamnjaka, deklico; Katarina Smej iz Beltinec, deklico; Frida Rauter iz Radgone, dečka; Ivanka Kutnjak iz Razkrižja, deklico; Marija Korec iz Bodonec, dečka; Kristina Sukič iz D. Slaveč, dečka; Ana Ritlop iz Črensovec, dečka; Marija Ozmec iz Melinec, deklico; Pavla Škafar iz Melinec, dečka; Cilka Hajdinjak z Ivanjševskega vrha, dečka; Zora Luk iz M. Sobote, dečka; Ana Lesic iz Trdkove, dečka; Marija Kolarič s Kapelskega vrha, dečka; Regina Jošar iz G. Petrovče, dečka; Ana Kardoš iz Polane, deklico in Marija Bečan iz Veržeja, dečka.
Umrla sta: Mirko Hül iz G. Ščavnice, star 58 let in Marija Drvarič iz Iranec, stara 2 leti.
Rojstva in smrti od 8. do 15. junija 1957
Rodile so:	Magdalena Jur-
kovič iz Banfija, dečka; Marta Videtič iz Fikšinec, deklico; Bara Vučko iz Sr. Bistrice, deklico; Irena Legen iz Noršinec, dečka; Marta Horvat iz Beltinec, deklico; Marija Kranjec iz Pečarovec, deklico; Milka Vinko iz Šafarskega, deklico; Terezija Belec iz Sulinec, dečka; Ana Bočkor iz Markovec, deklico; Terezija Virag iz Rakičana, dečka; Veronika Horvat iz M. Sobote deklico; Irma Horvat iz Gradišča, dečka; Irma Flisar iz Vaneč, deklico; Murija Nemeš iz Dolenec, dečka; Irena Vereš iz M. Petrovče, dečka; Kristina Kepe iz Gaberja, dečka: Emilija Gabor iz Mlajtinec, deklico; Šarika Merica iz Predanovec, deklico; Ana Gomboc iz G. Slaveč, deklico in Ana Zver iz Lipovec, deklico.
Umrli sta:	Rozalija Kovač iz
Trnja, stara 1 leto in Neža Norčič iz Kroga, stara 48 let.
PRI NKLADANJU SENA na voz je spodrsnilo 55-letnemu Alojzu Makovcu iz Razkrižja pri Ljutomera; padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko nad komolcem.
ŽELEZNA TRAVERZA je padla na desno nogo 49-letni Frančiški Štefanec iz Grlave pri Ljutomeru in ji jo hudo poškodovala.
KRAVE SO SE SPLAŠILE in zbezljale, pa je prišel pod voz 44-letni Zoltan Gal iz, Krplivniko pri Hodošu. Kolo mu je nalomilo več reber.
NOGO SI JE ZLOMILA v gležnju 42-letna Marija Sobočan, ko je na trati po nesreči padla.
ČESTITKA
Dragemu tovarišu in preds. DS SLAVKU KLINARJU se v njegovem očetovskem veselju — rodil se mu je prvi sin! —pridružujemo tudi mi z željo: s Teboj, s Tvojo ženico in mnogimi bodočimi — tudi mi vsi v še lepše dni!
Kolektiv
»Obmurskega tiska«
Huda nesreča zidarja
Pri obnavljanju fasade pri hotelu in kavarni »Platana« v M. Soboti je 31-letni zidar Štefan Bagari iz M. Sobote po svoji neprevidnosti prijel za elektrovodno žico. Električni tok ga je zavrtel in vrgel z zidarskega odra 6 metrov globoko, kjer je obležal v nezavesti. Obe roki ima močno ožgani in so ga takoj odpeljali v domačo bolnišnico, od tam pa v mariborsko, kjer imajo potrebne priprave za zdravljenje tovrstnih opeklin. Pri padcu pa k sreči ni dobil težjih poškodb.
Poletno škropljenje
sadnega drevja
Breskve
Breske so po cvetenju zelo občutljive in jih zato ne smemo škropiti niti z bakrenimi pripravki niti z žvepleno-apneno brozgo.
Breskve prenašajo edinole ob tem času DITHANE (0,25 do 0,30%), ki se lahko uporablja sam zase ali pa še bolje v kombinaciji s COSANOM (0,25 %).
Tako kombinirano škropivo je zelo učinkovito proti raznim glivičnim boleznim breskev (listna luknjičavost, Ustna kodravost, pa tudi proti moniliji — sadni gnilobi). Če se na breskvah pojavijo škodljivci, jih zatiramo z Lindan-oljem (0,10 %).
Slive, češplje,
češnje, višnje
Proti glivičnim boleznim (n. pr. listna luknjičavost) uporabimo sredstva:	Žvepleno-
apnena brozga (2%) ali Sumbarit (1 %), še bolje pa Dithane (0,30 %) ali Cosan (0,30 %). S sredstvi:	Lindan-olje (0,10
odst.), Fosferno (0,03%) dosežemo dobre uspehe posebno pri češpljah in slivah proti češpljevim grizlicam, češpljevemu kaparju in listnim ušem, medtem ko se je proti rdečemu pajku kot najboljše pokazalo zaščitno sredstvo Systox (0,05 %) ozir. Metasystox (0,10%).
Uporaba sredstva Pantakan (l%) je posebno učinkovita za zatiranje češnjeve muhe in češpljevega zavijača.
Okrajni ljudski odbor
Kmetijska inšpekcija Murska Sobota
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 25. junija 1957.
Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo ima od 24. do 30. junija dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanujoča na cesti Štefana Kovača.
KRVODAJALCI
OD 10. DO 16. JUNIJA 1957
Julija Cagran iz M. Sobote, Frančiška Pučko, Ivan Raduha in Angela Domanjsko, vsi s Kapelskega vrha; Karel Rantaša iz Kocjana; Marija Plut in Janez Zemljič, oba iz Paričjaka; Janko Knez iz KobilšČaka; Ivan Vajs, Mirko Domanjko in Pepca Bagari, vsi z Radenskega vrha; Anton Vogrinec, Franc Vogrinec in Franc Zatler, vsi iz Gornjega Kocjana in Mirko Divjak s Kapele.
OBVESTILO
Upravni odbor Avto-moto društva »Štefan Kovač« v M. Soboti obvešča vse .člane, ki so polagali šoferske izpite iz kategorije za osebni avtomobil v mesecu novembru preteklega leta, kakor tudi letos, in želijo polagati izpit tudi iz kategorije za motorno kolo, naj še oglasijo 24. junija 1957 v prostorih šole v Titovi ul. v Murski Soboti zaradi dogovora glede praktičnih voženj in polaganja izpitov.
Odbor
RAZPIS
Upravni odbor trgovine z mešanim blagom Grad razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE
za trgovsko poslovalnico v Kuzmi. Pogoji: trgovski pomočnik z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo s kratkim življenjepisom poslati do 30. junija na naslov: Trgovina z mešanim blagom Grad.
VREMENSKA NAPOVED od 19. do 30. junija 1957
V tem tednu nestalno vreme s pogostimi padavinami in nevihtami ter hladno. V prihodnjem tednu bo prevladovalo lepo in toplo vreme, le krajevne nevihte še možne. Med 28. in 29. junijem bodo v Sloveniji kratkotrajne nevihtne padavine s prehodno ohladitvijo, toda takoj nato bo zopet lepo vreme.
Dr. V. M.
V MLAKI JE UTONIL Ivan Šebula iz Bučkovec je bil že 78 let star, a je na svojem doma še vedno pomagal pri delu. Ko je pred kratkim imel posel v bližini mlake, je po nesreči padel v njo in utonil.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 23. junija — Kresnica Ponedeljek, 24. junija — Janez Torek, 25. junija — Jaroslav Sreda, 26. junija — Gruda
Četrtek, 27. junija — Ema	
Petek, 28. junija — Zoran Sobota, 29. junija — Peter
KINO
MURSKA SOBOTA — od 21. do 25. junija angleški barvni film; »Pariz, mesto zaljubljenihc, od 25. do 27. junija ameriški film: »Ne bodo mi verjeli«.
LENDAVA — od 21. do 23. junija mehiški pustolovski film: »Rdeči Kongo«, od 25. do 26. junija francoski dramski film: »Sužnji«. SLATINA RADENCI - od 23. do 24. junija ameriški pustolovski film »Roberta«, 27. junija ameriški kriminalni film: »Po temnih ulicah«.
GOR. RADGONA - 22. in 25. junija nemški barvni film: »Zgodba o malem Muku«, 26. in 27. junija bolgarski film: »Pod logom«. LJUTOMER — od 21. do 23. junija ameriški barvni film:	»Saskače-
van«, od 26. do 27. junija italijanski film: »Nesmrtne melodije«. BELTINCI — 22. in 23. junija madžarski film:	»Kvišku glavo«.
VERŽEJ — 22. in 23. junija ameriški barvni bilm:	»Povratek na
Broadway«, 27. junija jugoslovanski film: »Koncert«.
VELIKA POLANA - 23. junija angleški film: »Rang«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 22. in 23. junija nemški film:	»Sanjave
ustnice«.
ČEPINCI — 23. junija ameriški film: »Tujec na begu«. Žurnal (Železarna Jesenice).
MALI OGLASI
ČESTITKA. Na elektro-oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani je diplomiral tov. Jože Gorza iz Rakičana. Čestitamo!	M-569
POŠTENO DEKLE, za vsa gospodinjska dela, iščem. Plača po dogovoru. Lemerje, štev. 56.
M-555
BELO POSTELJO, dvokrilno omaro in nočno omarico prodam. Ogled v M. Soboti, Lendavska cesta št. 19 (novi blok), pritličje št. 2
M-556
MIZARSKO ORODJE, kompletno, prodam. Vprašati: Karolina Bürmen, Prosenjakovci št. 67, Štefan Zelko, občina, Murska Sobota.
M-564
STAVBNA PARCELA v mirnem predelu Sobote, nedaleč od centra, naprodaj. Informacije v pisarni odvetnika dr. M. Sijanca.
M-566
ENODRUŽINSKA UDOBNA HIŠA z lepim vrtom v središča Ormoža, takoj vseljiva, naprodaj po ugodni ceni. Realitetna agencija M. Sobota.	M-567
KOLESELJ (španik), generalno popravljen, cena 23.990 din, prodam. Franc Vrbnjak, Gaberje 120, p. D. Lendava.	M-568
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti zamenjam za enako ali večje. Stanovanje je sabo in sončno. Vprašati:	Miloš Velnar,
Pomurska tiskarna, M. Sobota.
M-570
TRAKTOR, znamke »Monapolis«, prodamo za 350.000 din. Inferesenti naj se javijo do 1. julija na pravi za likvidacijo KDZ Ljutomer.	M-571
Truplo v vodnjaku
Po šestih letih so odkrili, da Ivan Nemec iz Serdice v Prekmurju ni pobegnil v Ameriko, temveč da ga je ubil njegov, takrat 19 let stari sin. Po naključju je sosed potegnil iz opuščenega vodnjaka kost v zarjaveli žični zanki. Ivan Nemec je priznal svoje dejanje.
Ko je Karel Lang iz Serdice v Prekmurju minuli petek zvečer iz starega, opuščenega vodnjaka potegnil vedrico vode, se je nemalo začudil: iz vedrice je molela močna kost, ki je tičala v zanki iz zarjavele žice. Ko je Lang zatem iz
vodnjaka potegnil še eno, prav takšno kot prvič, je prepričan, da je to človeško okostje, o najdbi obvestil sosede, slednji pa preiskovalne organe TNZ.
V vodnjaka so res našli popolnoma razpadlo moško truplo, ki je bilo po vsem videzu sodeč že več let v vodi. Po najdenih predmetih so ugotovili, da gre za pred šestimi leti izginulega Ivana Nemca, gostilničarja iz Serdice. Za Nemca so takrat govorili po vasi, da je zaradi družinskih prepirov pobegnil čez mejo v Avstrijo, od tam pa da je odšel v Ameriko, kjer bi ga naj
videli celo nekateri rojaki. Ker je bil Nemec  mladih letih nekaj časa v Ameriki, je bila verjetna domneva o njegovem pobega čez mejo. No, najdba v starem vaškem vodnjaka pa je že pozabljeno zadevo osvetlila v novi, strašnejši luči. Po zvezanih nogah in kupu kamenja na truplu je bilo namreč očitno, da je bil Nemec ubit, njegovo truplo pa skrbno zakrito.
Osumili so mladega Ivana Nemca, ki po očetovi smrti vodi z materjo gostilno v Serdici. Pod težo zbranih dokazov je Nemec priznal, da je sam ubil očeta. Povedal je, da je očeta ubil nekega poletnega večera pred šestimi leti, potem, ko so iz gostilne odšli zadnji gosti in se je Nemec starejši spravil nad sina. Pokojni Nemec je bil v vasi
znan kot surovež, ki je v pijanosti večkrat pretepal ženo, pa tudi sina Ivana, kateremu je bilo takrat 19 let.
Ivan zatrjuje, da ga je tistega usodnega večera pred šestimi leti oče napadel v kuhinji z nožem, on pa da ga je prestregel z močnim udarcem težkega ključa, tako da se je starejši Nemec onesvestil. Onesveščenemu je sin s kuhinjskim nožem prerezal vrat, nato pa truplo, povezano z žico, zalučal v opuščeni vodnjak ter nanj nametal kamenja in vejevja. Doma je skrbno poribal tla in zakril vse sledove, sosedom pa povedal, da je oče najbrž
pobegnil čez mejo. Od takrat je minilo šest let, ne da bi kdo zaslutil, da se v navidez mirnem fantu skriva ubijalec svojega očeta. Sicer pa bo nadaljnja preiskava verjetno še podrobneje osvetlila njegovo dejanje in okoliščine, spričo katerih je pri šlo do njega. Vest o najdbi Nemčevega trupla je do dobra razburila okoliške prebivalce.
Puščica kaže hišo, v kateri je sin ubil očeta, v ospredju (X) zapuščen vaški vodnjak
Ivan Nemec, storilec
Kmetijska zadruga Berkovci
proda
TRAKTOR
»Farmal« v dobrem stanju za pogon. Pri nakupu imajo prednost državna in zadružna podjetja; kolikor navedenih interesentov ne bo, imajo možnost za nakup traktorja privatniki brez faktur. Interesenti naj se javijo oz. obračajo na upravo Kmetijske zadruge z o. j. Berkovci, p. Videm ob Ščavnici. — Pogoji so ugodni!
OBRTNIKI, UPOKOJENCI  POZOR!
Enonadstropna hiša z vrtom, udobnim stanovanjem, takoj vseljiva, zaradi preselitve ugodno naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji! — Ciril Senčar, Ljutomer, Prešernova 16.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored „3/11. — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjov drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v Morski Soboti št. 641-T-608 - Tisk Pomorske tiskarne v M. Soboti.
MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM
EDGAR WALLACE	17
»To je zato, ker se stalno vozite z avtomobilom,« je zaničljivo dejal. »Delo na vrtu je najboljše za ohranitev mladosti. Vi, Cressler, ste predebeli, in vi, Merryweather, ste v zadnjih letih preveč na veliko živeli.«
»Prihranite si vaše moralne pridige zase,« je grobo odvrnil Merryweather.
Simon Hopkins se je tiho smejal.
»Vi pozabljate, da imam brata, ki je bil Včasih župnik! Nekaj tega mi je ostalo!«
Merryweather ni odgovoril. Stopil je h kameniti ograji, od koder je dobro videl v mesto. Na Temzi in postaji Victoria je ležala lahna megla in tu in tam so se zasvetile prve svetlobne reklame, čeprav je bilo še svetlo. ,Big Ben' je oznanjal pravkar šesto večerno uro in cerkveni zvonovi so zazvonili.
»Zdaj bo Falmouth že vse vedel,« je mrmral Merryweather predse in gledal proti Tottenham Court Roadu. »Ali bo to škandal!«
»Revizorji bodo imeli mnogo dela,« se je hihetal Simon Hopkins. »Posebno moja tekstilna tovarna v Manchestru jim bo delala preglavice. Mnogo bi dal, če bi lahko bil zraven!«
»No, vse boste lahko prečitali v časopisih,« je odvrnil Merryweather in se obrnil. »Policija bo poslala ves svoj aparat, da bi nas ujel.«
Cresslerjeve misli pa so hodile po drugih poteh.
 »Kako bomo prišli iz Anglije?« je stokal.
»Za zdaj sploh ne,« je odgovoril Hopkins in Cressler se je zdrznil. »Na vsem svetu ni boljšega skrivališča kot je London. Tu so — imenujmo otroka s pravim imenom!—živeli zločinci mnogo let, ne da bi jih policija lahko prijela. Falmouth pa ni nobeden čarovnik. Kako bi našel Torringtonovo pralnico? Zapustili nismo nobenih sledov!«
» Razen našega osebnega opisa,« se je vmešal Merryweather. »Ali naj do konca življenja stanujemo v tisti stari luknji?« je osuplo vprašal Cressler.
Simon Hopkins se je spet zahihital.
»Vi pa imate velike zahteve, Cressler! Seveda se moramo izogibati dnevne svetlobe, kot to lepo pravimo. Drugače pa ne bomo ničesar pogrešali. Vi boste lahko celo vsak dan opravili svoj dnevni sprehod, kot je to v navadi skoraj po vseh zaporih.«
»Pustite neumne šale,« je godrnjal Merryweather. »Kako dolgo bo po vašem mnenju trajalo, preden bo zadeva pozabljena? «
»Čez štirinajst dni bo policija prenehala z iskanjem,« je prepričljivo odvrnil Hopkins. »Potem vaju bom odpeljal v Islington Vale, ker imam majhno hišo.«
Merryweather je začudeno zmajal z glavo.
»O tem še niste nikoli pripovedovali! Kaj pa se bo zgodilo potem — po Islington Valeu?«
»Da, kaj potem,« je ponovil Cressler.
»Potem se bo že našla kakšna pot, da bomo zapustili ta prekleti otok!« Hopkins je naenkrat postal divji. »Sem mar jaz kriv za vajino smešno življenje?« je zasikal.
»Vi ste nama skuhali to kašo,« ga je zavrnil Cressler. »Zato pa je vaša naloga, da naju spet spravite iz zagate. Vi ste vodja.«
»Hvala,« je odvrnil Hopkins porogljivo. »Dobro, jaz vaju bom spet rešil iz tega položaja.« Bil je pripravljen storiti to na poseben način in zanj ter za njegova pajdaša je bila sreča, da misli ni bilo treba izgovoriti.
Cressler si je najprej oddahnil, ker je bil prepričan, o Hopkinsov! spretnosti in moči, potem pa ga je spravila neka druga misel znova v strah in obup.
»Dekle bo v kakem časopisu prečrtalo naš oseben opis,« je vzkliknil. «Kaj potem? Šla bo na policijo.«
»Grace Singleton vaju ne bo videla,« je odvrnil Simon Hopkins.
»Toda vas!«
Simon Hopkins se je glasno zasmejal.
»Ali bo naznanila svojega moža? Toda — da boste mirno spali, Cresler, vam povem, da nikdar več ne bo zapustila hiše v Coram Streetu!«
Pralnica Arthura Torringotna je bila že dolgo zapuščena. Kotli so zarjaveli in po zidovih se je nabrala plesen. Tudi v dograjeni stanovanjski hiši ni bilo nič bolje. Edino udobje, ki je tu bilo, je bila električna žarnica, ki je visela pod stropom.
»Tu naj stanujeva?« se je zgrozil gospod Cressler. Tudi Merryweather ni bil videti nič kaj navdušen.
Simon Hopkins je skomignil z rameni.
»Nisem mogel predvidevati, kako se bodo stvari razvijale,« je dejal. »Sicer bi naročil najboljšemu arhitektu v mestu, naj uredi prostor. Toda saj ne bo trajalo dolgo. Hiša v Islington Vale pa je urejena z vsem udobjem.«
»V kakšnem zaporu bi bilo gotovo udobneje,« je mrmral Merryweather.
»Morda, toda mnogo bolj neprijetno,« je menil Hopkins in tokrat v njegovem glasu ni bilo norčevanja. »Če mi bo čas dopuščal, vaju bom obiskoval. Tudi s časopisi vaju bom preskrbel. Imata še kakšne želje?« Nalahno se je priklonil.
Merryweather je stopil k edinemu oknu in pogledal na zapuščeno in zanemarjeno dvorišče.
»Kdo je bil pravzaprav Torrington?« je vprašal.
»Arthur Torrington?« Hopkins se je smehljal. »Kdo? Živi še in — njegov brat, Simon Torrington stoji pred vami.«
»Vaš brat je imel pralnico?« je presenečeno vprašal Cressler.
Simon Torrington je prikimal.
»Da, potem ko se je častitljivi Torrington umaknil iz duhovniškega poklica, je pral namesto umazanih duš umazano perilo. Ko pa sem se jaz vrnil iz Sidneya, je obesil tudi ta poklic na klin. Naključje je hotelo, da je bila pozneje naprodaj hiša v Coram Streetu in jaz sem jo kupil nazaj.«
»Nikdar je še nisem videl,« je dejal Merryweather. »Vi pa me nikdar niste povabili. Gotovo je lepa hiša. Ves čas, odkar vas poznava, Hopkins, ali- bolje rečeno Torrington, ste imeli več sreče kot midva.«
Torringtonu-Hopkinsu te ugotovitve ni bilo mar. Naenkrat pa se je udaril po čelu.
»Skoraj bi pozabil!« je vzkliknil. »Pojdite, še enkrat v pralnico!«
Oba sta mu »sledila. Torrington je prižgal luč in pokazal na velik kotel, ki je stal tik ob vratih.
»No,« je dejal nekoliko porogljivo, »ne bi vaju rad prestrašil ali motil nočnega miru. Dvomim, da bo Falmouth našel sem. Toda tudi v tem primeru obstaja izhod: če odpreta vrata tega kotla, bosta prišla v široko, cev, ki vodi v majhno sobico. Tam je dvoje vrat, ena vodijo v hodnik, ki vaju bo popeljal dalje v Slansdde Lane. Tam bosta prišla v neko zapuščeno garažo.«
»Prijetne perspektive,« je godrnjal Merryweather. »In druga vrata?«
»Tam boste našli nekega znanca!« se je hihital Torrington. »Jacka Willingsa! Enkrat na teden ga obiščem in mu prinašam jed in pijačo. Čeprav torej nič ne pogreša, ga je le nekoliko vzelo.«
Cressler ga je presenečeno pogledal.
»Zakaj pa ga niste — spravili s sveta?«
Simon Torrington se je obrnil, da bi odšel.
»Tega je kriv moj brat,« je dejal. »Sovraži ubijanje — če že ni neobhodno potrebno.«
Že drugi dan sta se Merryweather in Cressler pritoževala nad skrivališčem.
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
9
22.
in 23. junij je praznik naših železničarjev. Pred petdesetimi leti je namreč prvič pripeljal vlak iz Madžarske v Mursko Soboto. To je bil dogodek, kakršnega dolgo prej in pozneje ni bilo. Vrli Prekmurci, ki so dotlej hodili dvajset kilometrov daleč na naj bližnjo železniško postajo v Monošter, so se veselili sopihajoče Elze in Mariške, ki sta vlekli brente zdaj v to, zdaj v ono smer.
Mi praznujemo petdesetletnico otvoritve proge Hodoš— Murska Sobota, toda proga je bila takrat grajena iz Körmeda. Gradnja se je začela že 1905. leta spomladi, a končana je bila v jeseni leta 1906, vendar so otvoritev odložili na naslednjo pomlad. Dela na tej progi so bila, tako pravijo zdaj že stari graditelji proge, prvi zaslužek za revne Goričance — namreč prvi zaslužek doma. V tistih časih so hodili za zaslužkom v Avstrijo in na Madžarsko. Iz Avstrije so prinesli prihranjen denar, iz Madžarske pa žito. Tako so pač že tedaj blodili sezonci po svetu. .
Gradnja proge je torej pomenila siromakom kruh. Domačini pa so opravljali le navadna težaška dela, kajti kopanje predora v Mačkovcih je bilo poverjeno Italijanom, ki so se lotili dela hkrati na obeh straneh hriba. Ti delavci so bili skoraj enkrat bolje plačani, kot pa domači težaki. Tudi na nasipih niso delali domačini, temveč delavci iz Madžarske. Bilo pa je nekaj delavcev tudi iz Koroške in celo iz Makedonije.
Vse gradivo, ki so ga rabili pri tej veliki gradnji, so dovažali s konjsko vprego do Otovec iz Monoštra, a od tod dalje z vozički. Gradnja predora je bila za domačine prav privlačna. To delo so začeli Italijani pod vodstvom Albusa in Felicetija, ki sta bila oba Italijana. Gradnja predora je trajala od 5. XI. 1905 do 6. X. 1906. leta. Predor je dolg 260 m in ima 120 cm debele stene, nad katerimi je v sredini 28 m visoka plast zemlje.
Gradbišče je takrat izgledalo podobno, kot pač izgledajo
gradbišča ob progah. Nekaj barak, precej delavcev, ki so bili na hrani pri kmetih, in v bližini predora kantina, ki jo je postavil iznajdljivi Kemin Moric iz Sobote. Tako je postal ta del gradbišča izletniška točka, kjer so se domačini zgrinjali ob nedeljah in praznikih, ko so imeli dovolj časa za to, da so lahko potešili svojo človeško radovednost.
Najstarejši prebivalci teh krajev pravijo, da je bila na dan otvoritve proge velikanska gneča, kajti ljudi se je kar trlo ob progi vse od Hodoša pa do Murske Sobote. Spomnijo se še, da je bilo več govornikov, da so prišli tudi veljaki iz Budimpešte, vendar nihče ne ve, kdo in kaj so govorili. Prav dobro pa se spomnijo duhovna, kajti takrat ni šlo brez njegovega obveznega blagoslova.
*
Nobenih dokumentov ni nikjer o gradnji proge do Murske Sobote. Zaradi tega ni mogoče ugotoviti, kdo jo je pravzaprav gradil. Domnevamo
lahko, da je bilo združenih nekaj privatnih družb, ki so prevzele gradnjo za Magyar alami vasut. Kakovost dela so nadzorovali izvedenci madžarske železnice, vendar ti ljudje niso vodili gradnje, kajti za to so bili določeni posebni nadzorniki in delovodje, ki so skrbeli tudi za redno izplačevanje delavcev in podobno.
Priprave za gradnjo pa so se začele že precej časa prej.
Pri tem delu sta bila zelo aktivna sodnika Horvat in Pošvaj, ki sta obiskovala notaruše velikih občin in tako
po tedanjih občinskih možeh zagotovila ustrezne prispevke za gradnjo. Nekateri kraji so zbrali tudi do 6000 kron. Med takimi sta bile tudi vasi Križevci in Petrovci, ki sta dali večje vsote zato, da je bilo na postaji zapisano ime Petrovci-Križevci, podobno pa tudi Gornja Lendava in Mačkovci, ki sta tudi združili imeni na postaji Mačkovci. Seveda je veliko prispevala tudi Sobota.
Tako lahko trdimo, da je ta proga bila zgrajena v veliki meri s prispevki naših ljudi.
Mnogo podrobnosti o grad-
nji te proge je porazgubljenih med ljudmi, ki so jo gradili. Žal je med tistimi, ki so ostali pri nas, le malo takih, ki bi vedeli kaj več o gradnji. Vodilne osebe so bili pač Madžari in teh po burnih desetletjih, ki smo jih preživeli od takrat, več ni v Prekmurju in marsikateri tudi na Madžarskem ne živi več. Nekaj dokumentov je sicer ostalo v Soboti, vendar so šli iz rok v roke in zdaj več ni sledu za njimi. Stari ljudje, ki so imeli kdaj opraviti z gradnjo proge, pravijo, da se ne spominjajo več, kako je bilo, kajti od tega je že dolgo, dolgo in spomin peša na stara leta.
Razen tega pa niti ni dolž-
nost časnikarja, da bi zbiral gradivo za neko zgodovinsko obdobje, kajti njegova naloga je, da v kratkem času zbere kar se da več zanimivih podatkov iz gradiva, ki so ga drugi zbrali in ohranili. Ker pa tega nisem mogel storiti, sem se naslonil na izpoved Ivana Lazarja, ki še zdaj živi v Stanjevcih in je bil med tistimi, ki so progo zgradili.
To je torej le nekaj obrisov iz tistih let. ko sta Mariška in Elza bili lokomotivi polževe brzine, vendar znanilki napredka za tisti čas. kot je napredek za naše dni motorni vlak...
Viktor Širec
Tako je videl »Mariško«, ki sopiha po naši pokrajini, domači humorist — Pom. Flikač
PREMOŽENJE V STAREM AVTOMOBILU
Mehanik Colin Evans iz Brisbana je imel veliko srečo, ker nihče ni hotel kupiti njegovega starega avtomobila. Čeprav je zahteval zanj samo 75 dolarjev, je vsakdo odkimal, ko je videl ropotijo. Potem pa je Evans sklenil, da bo avto generalno popravil in ga uporabljal, dokler ne bo razpadel.
Ko pa se je odpeljal na prvo vožnjo, je počila prevleka na sedežu in iz razpokline je padel sveženj denarja v
vrednosti 40 tisoč dolarjev. Evans si sedaj razbija glavo, od kod je ta denar prišel v njegov avto.
KUPITE PODMORNICO?
V enem izmeti švedskih pristanišč je na prodaj — podmornica, ki je dolga 67 metrov, široka pa 6,5 metrov. Za švedsko mornarico je že zastarela, sicer pa je še vedno sposobna za potapljanje in ima vse naprave. Cene za sedaj še ni!
Bobri pestujejo
svoje mladiče
Znanstveniki dolgo niso hoteli verjeti indijanskemu pripovedovanju, da samice bobrov zelo skrbijo za svoje mladiče, da jih pestujejo in negujejo v bolezni. Zdaj pa so odkrili, da so Indijanci imeli prav. Po potrpežljivih in dolgotrajnih raziskovanjih so dobili celo vrsto dragocenih posnetkov, ki kažejo izredno ljubezen bobrov do svojih mladičev.
Naš zvesti prijatelj pes je znan po svoji razumnosti
ZASKRBLJUJOČI PODATKI
O KRIMINALU V ZDA
Federalni anketni urad v Washingtonu je sporočil, da se je število zločincev lani v ZDA povečalo za 15 odst. v primerjavi z letom 1955. Od skupnega števila lani prijetih zločincev odpade 46 odstotkov na mladino, izpod 18 let.
Lani so zabeližili v ZDA 2,563.150 zločinov in prekrškov — za 500.700 več kot leta 1955. Skupaj je bilo 12.620 umorov, 116.730 posilstev in napadov, 56.770 ropov in 525.720 navadnih tatvin. Vrednost ukradenih predmetov: 440 milijonov dolarjev.
CE SE STAR PANJ VNAME
73-letni Geoffrey Fairbank iz Chicaga se je moral zagovarjati pred sodnikom, ker je nadlegoval mlada dekleta. Izmislil si je zelo prebrisan načrt. Vsak dan je postaval več ur na kolodvoru. Če je prišla kakšna čedna mlada ženska, se ji je vrgel v naročje in zagostolel: »Draga nečakinja!« V vsakem vlaku je našel kakšno »nečakinjo« in na ta način objel in poljubil precej mladih deklet. Vselej se je seveda opravičil, da slabo vidi. Najhujše, kar ga je lahko doletelo, je bila kakšna zaušnica. Kljub izgovoru so ga obsodili na 3 dni zapora.
Živali - najboljši meteorologi?
Če stari ljudje pravijo, da živali lahko napovedo kakšno nesrečo, smrt ali pa vreme, se jim ni treba smejati. Znanstveniki so ugotovili, da to v glavnem drži.
Živali so mnogo boljši napovedovalci vremena kot ljudje. Če ribe nočejo prijemati, se bo gotovo spremenilo vreme. Preden so ljudje poznali barometer, so imeli doma v kozarcih žabe, ki so jim napovedovale vreme. Divje goske so nepogrešljivi meteorologi. Kadar se odpravijo na jug, je to najbolj zanesljiv znak, da bo hladneje.
Ko priletijo lastovke, je konec zime. Lastovke pa so tudi drugače dobri napovedovalci vremena. Če letajo nizko nad vodo, se bo vreme spremenilo. Sicer lastovke same v tem primeru ne občutijo spremembe vremena, pač pa žuželke, s katerimi se hranijo in ki se spuščajo niže nad vodo.
Še bolj zanimivi napovedovalci vremena pa so sesalci. Volkovi tulijo pred spremembo vremena in ljudje na planinah predvidevajo po parjenju kozorogov, kakšna bo zima. Če se kozorogi parijo prej, bo kmalu pomlad, če pa pozneje, bo zima še trajala nekaj časa.
Divje race morejo napovedati poplavo. Če gnezdijo nizko nad vodo, je to znak. da poplave ne bo, če pa gnezdijo visoko, bo voda narasla. Tudi za medvede trdijo, da so dobri napovedovalci vremena. Ko pridejo iz svojega brloga, je zime konec.
Znano je, da neka vrsta ribic na Japonskem točno napoveduje potres. Že v pregovor je prišlo, da podgane zapustijo ladjo pred brodolomom. Te čudne sposobnosti živali vsiljujejo učenjakom še mnoga vprašanja. Morda je nekdaj tudi človek imel take sposobnosti?
Zgodovina postelje
Včasih so ljudje spali na travi ali na kamna. tam. kjer jih je prehitela noč. Toda že pred več tisočletji so iznašli posteljo, na kateri zdaj prebijemo dobro tretjino svojega življenja.
Stari Perzijci so poznali že zakonsko posteljo. To so bile le blazine, naložene na tleh. V egiptološkem muzeju v Kairu stojijo postelje faraonov. Nekoliko so že podobne našim, samo na precej višjih nogah so in pa mnogo manj udobne. Četudi so morale nekdaj biti pokrite z blazinami, je faraone bržkone tiščalo v rebra. Revni Egipčani pa so v glavnem spali tako kot spijo še zdaj — na tleh, na kakšni raztrgani vreči.
Stari Rimljani so imeli več vrst postelj:	zakonske, za pojedine, za
bolezen in smrt. Rimljanske zakonske postelje so bile baje tako razkošne, da jim pozneje ni bilo več enakih.
Stari Grki so imeli bolj praktične kot lepe postelje. Ko pa so začeli uvajati lepše postelje, je njihova vladavina kmalu propadla. Stari Germani pa so sprva spali kar goli na medvedjih kožah. Da jih ne bi preveč zeblo, so si postlali blizu ognja.
V spalnicah srednjeveških vitezov so stale ogromne postelje z baldahini. ki pa niso bili tu zaradi lepšega, temveč zato. da bi stenice ne padale na speče viteze. Seveda so se stenice lepo počutile tudi v baldahinih. Postelje so bile tako velike, da so
včasih spali v njih tudi gostje z gospodarji vred. Podložniki pa so spali, kjer je naneslo, tako kot še zdaj mi, kadar čakamo ponoči na vlak.
V dobi rokokoja in »sončnega kralja« Ludvika XIV. je postala postelja spet luksuzni predmet. Okrasili so jo z dragocenimi čipkami in preginjali ter opremili z baldahinom in svilenimi blazinami. Kralji in knezi so sprejemali v postelji poslanike drugih dežel, dame pa svoje kavalirje. Tisti, ki so bili najbolj v čislih pri njih, so smeli sesti na rob postelje. Ludvik XIV. je preležal večino svojega življenja v postelji in ta postelja je tako prišla v zgodovino. _
Potem se je postelja spet skrila radovednim očem v zakonske spalnice in bidermajerski zakonci so spoli sramežljivo zaviti v dolge spalne srajce pod grmado odej in pernic. da so se skoraj zadušili. Sele čez čas so ugotovili, da to ni zdravo in tako smo dobili našo moderno posteljo.
KAKŠNA NAJ BO
IDEALNA ŽENSKA
Italijani so »skonstruirali« idealno žensko. Pravijo, da bi morala imeti vrline Gine Lolobrigide in Sofije Loren. Amerikanci pa mislijo, da bi taka ženska morala imeti lase Susan Hayward, nos Grace Kelly, oči Lauren Bacall, prsa Gine Lolobrigide, boke Marlyn Monroe in noge Cyd Charisse.
O pameti ni bilo govora, saj je takšna lepotica po splošnem mnenju ne bi potrebovala.
Kaj pravite k temu
?
○ RAK V STEKLENICI
Danski ribič Anders Jorgen je izvlekel iz morja steklenico, v kateri je bil velik rak. Rak je zlezel v steklenico, ko je bil še majhen, potem pa je zrasel toliko, da ni mogel več iz svoje prostovoljne ječe.
○ ŠTORKLJA KOT URADEN ZNAK
Zahodnonemške babice bodo v kratkem dobile poseben uradni znak za svoje avtomobile — štorkljo!
○ DOBRO VZGOJEN NILSKI KONJ
Nilski konj Carletto je v rimskem zoološkem vrtu proslavljal petnajsti rojstni dan. Dobil je veliko torto z petnajstimi svečkami. Kot dobro vzgojen nilski konj. Carletto ni takoj plani na torto. Nekaj časa jo je občudoval — potem pa jo je pojedel s svečkami vred. Želodec ga ni bolel — ker je pač nilski konj.
○ ZAKONSKO TRČENJE
Pierre Mauliss iz Antwerppa je imel posebno smolo. Nekega dne je šofiral samo z eno roko, ker je z drugo objemal svojo sopotnico. Zato se je zaletel v neki drugi avtomobil. Tudi v tem avtomobilu je bil zaljubljeni parček, toda najhujše je bilo to, da je ženski del tega para bila Pierrova žena. To je to rej v pravem pomenu besede bilo zakonsko trčenje. Epilog še ni znan.
○ UČITELJ BOBNANJA ZA
ČRNCE
Neki narednik škotske garde je odšel v Nigerijo, kjer bo učil afriške vojake tolči na boben.
○ STROP SE JE PORUŠIL ZARADI PETJA
Na neki proslavi je prišlo do nenavadne nesreče. Pravkar je pel ženski zbor, ko se je porušil strop. Pravijo, da se je porušil zato, ker so pevke pele previsoko in strop ni mogel prenesti tega tresenja. K sreči so bile le štiri, pevke laže ranjene.
Drobne zanimivosti
TRIJE ŽIVI
PETORČKI NA SVETU
Neka Afričanka iz Portugalske Vzhodne Afrike je rodila petorčke. 27-letna mati je doslej rodila že dvojčke, trojčke in četvorčke. Skupaj ima 14 otrok. Vsi so zdravi. Doslej sta znana sama dva primera, da so petorčki ostali živi: v Kanadi in Argentini.
NA PORUGALSKEM BODO SMELI NOSITI KOPALNE OBLEKE
Za letošnjo kopalno sezono bodo portugalski moški smeli prvič nositi kopalne hlačke namesto starinskih kopalnih oblek z naramnicami, kakršne so bile predpisane doslej v smislu krščanske morale. Kdaj pa bodo portugalske ženske prišle do sodobnih kopalnih oblek, še ni znano.
MILIJON LJUDI STAVKA V ITALIJI
Po vsej Italiji je začelo stavkati okoli milijon ljudi, povečini gradbenih delavcev, ki terjajo zvišanje plač in zboljšanje delovnih pogojev. Vodstvo Generalne konfederacije dela je pozvalo italijanske kovinarje, naj začno stavkati v sredo in zahtevajo omejiitev delovnega tedna na 40 ur.
POMURSKI VESTNIK, 20. jun. 1957
10