Poštnina plafona u gotouinl KONI EREIEC S LÉSI LO KO NIE R ET5.K ES H DRUŠTUR ZÉ mÉRlBOR5KO QBLH5T. Dopise,naročila in reklamacije je pošij|ati: Konjevi„Konjerejec* iž-1 Člani flruštua sprejemajo lipt brezplačno. Hdroč-rejskemu òrustuu za nVarib, oblast, iuartjkouci | haja ßfcrat letno I nina letno 20 Dim Cenik inseratou na zahteuo šteli. 5. fharibor, òne 1. oktobra 1927. v Letnik IU. Dirkalni kasač. 'Spisal Rudolf Albrecht, 'prevaja Veble, drž-veterinar. | 2. poglavje. Izbira plemenskega materijala. 'Najvišje načelo pri vsaki specijalni-reji se glasi: Najboljši rejni materijal in nikoli dovolj dober. Specijelno so v,reji. kasačev stroški za vzdrževanje tako visoki, da. ima le najprvovrstnejši produkt izgled, da jih krije. Reja kasačev tvori zato velik riziko za rejca, rekel bi, da 'je neke vrste srečkanje z visoko Vlogo investicijskih ter rejnih izdatkov: Čim več Šans iina rejec pri tem srečelovu v rokah, tem verjetnejši je končni uspeh, te šanse pa obstoje ražun v primerni ■ zgradbi kobilarne v glavnem v pravilni izbiri rej-nega materijala. Ni pa. absolutno gotovo, da prvovrsten rejni materijal proizvede vedno prvovrsten produkt,- celo pri nas ljudeh se dogodi, da dobé v vsakem oziru neprikorni stariši ponesrečenega otroka. Narava nam zadaja tu pa.tam uganke; da pa ima'Vendar svoja trdna pravila? dokazujejo; ravno ,iz-j ernte. a) Plemenska kobila. Najvažnejši faktpr v reji je kobila, ki ndsi žreb'e tekom '11 mesecev, katere šoki. ga v tem času ustvarijo in razvijejo in katere mleko, ga, hrani v prvih mesecih, Ta., krvna transfuzija prenese naravno nele*telesne, temveč tudi karakterne lastnosti od matere na žrebe. ■ • Nočem s tem nikakor zmanjšati pomena dobrega plemenskega žrebca, Smatram pa vendar,, da je reproduktor le po-boljševalec, dobrih temeljnih lastnòstì, ki še hàhajàjo'v 'plemenski kobili. Napredfek tiči - v; stremljenju za poboljšanjem reje; zato pa rédimoTie' pò heprikornih materah; z-neprimerno kobilo ne more delali čudežev niti najboljši žrebec. Po tej ugotovitvi so za' presojo, če je kobila za kasaško rejo sposobna,. važni" Sledeči momenti: 1. Eksterieùr v stoji in' hoji; 2. Krvne linije (pedigree); 3. Dokazi sposobnosti iii temperament; 4. Sposobnost rejnih organov, o katerih' naj razpravljamo v naslednjem po vrsti. I. I. Eksterieur v stoji in hoji. Presoja-eksterijer ja pričenja pri glavi.. Široko čelo kaže na'razumv ravnOštdječa ušesa-in jasen pogled izdajajo inteligenco. Oko mora biti v pfvi. vrsti: zdravo. Očesne bolezni kot mesečna slepota, očesna mrena ali- siva slepotami. t._ d. so dedne bolezni, nagnenja k tem boleznim povzročajo početkoma če ne drugega pa vsaj strašljivost, plahost in pri. trenaži mar-sikake pojave, ki ovirajo razvoj konja. Glava-naj ne bo pretežka, glavin' nasad in lica maj bodlo normalna. Široka lica, na robovih priostrena - povzročajoč' žrebeiomo pri potezanju vajeti bolečine, jih dražijo k odporu ali jih pa silijo k ritanju.. Vzrok zato se išče po navadi y gobcu, medtem ko bi ga našli često v pogrešnem nasadu vratu. . ' Gobec sam in njegovo' specijelno nagnenje se podeduje brez dvoma ali od kobile ali od žrebca. Ker ima večina kobil-dirkalno karijero za seboj, ni težko ugotoviti, če imajo dober ali slab gobec. Opozarjam že zdaj na prednost, ki jo ima rejec, če redi v prvi ••"vrsti-kobile ž dirkalnimi sposobnostmi. ; Pleče naj leži pravilno ter naj je kolikor mogoče globoko; visokonožnost se dedi in škodi vztrajnosti-žrebeta. Pri širokih prsih ne. stojé noge preozko druga poleg druge in ne kolidirajte medsebojno v kasu (teku). Vse varnostne obveze "ne odpravijo teh prirojenih napak, ker še tèk ne more vršiti brezhibno, če noge medsebojno ovirajo. Stoja v biclju in kopitu mora biti korektna. Takozvana francoska, raznožna stoja se podeduje in ustvarja stisnjena kolena; tudi stanje Samo trpi vsled te nekorektnosti. Zelo važno za podedovahjte je zdravo, normalno kopito. Strma kopita ž. visoko petno "steno — podedujejo, nagnenje. za morske kosti; plitva, mesnata, krhka kopita (ploščnata kopita podedujejo nagnenje ža kopitne razpoke). Tudi S tega vi« dika ijudi kobila,,ki ie preizkušena na dirkališču ter ima ne-prikorno kopito, garancije za njegovo poiiedovanje. Dobra plemenska kobila mora zavzemati mnogo tal; njeno truplo naj hudi žrebetu zadosti prostora za normalni razvoj-. Prekratka kobila bi mpgla povfeči rpokvei^n produkt, posebho pri prvem žrebetu, _kö se niso organi razširjeni. Tudi povrga-vanje.je pri taki kobili težko in tvori zlasti prvikrat nevarnost, za mater in žrebe, Spreglejmo zato plemenski kobili celo njen. predolgi hrbet. ■Odločujoče Važnosti za prtes&lo kobile je njen zadnji del, sedež motorične sile, katere podedovanjc tvori glavni pogoj -za kvaliteto bodočega kasača. Če je bila kobila v trenaži, če je dokazala na dirkališču svojo dobro sposobnost in če je pri J.em njen križ ostal normalen ter brez*-kostnih zveriženj, : je to siguren dokaz njene kremenitosti, ki, jo bo tudi podedovala, -.če kobila ni preizkušena, ima konjerejec en riziko več ter eno -sigurno šanso, manj, kljub temu pa imajo kobile, ki niso izčrpane na dirkališču,- zopet to prednost, da jim ostane več živ-ljenske sile za podedovanje;. specijelno konjereiči v Ameriki dajo zaskočiti radi dobro vzrejene mlade »untried mares« (nepreizkušene kobile)-;* Pri tem pa né smemo prezreti,-da se . Amerikanci ne lotijo "stvari na slepo, temveč, da «dalo trenirati enoletnice. Tako je dal, n. pr. eden največjih amerikan-: skih korijerejcev Mri Hamlin zaskočiti že dveletnice, ki . so izkazale pri' domači preizkušnji najfoitrejše ude. Ima pač vse v življenju dve plati. Podedljivä je neobholdho _ napačna stoja zadnjih, nog (sabljasta, sodomožna in kravjenož-.na stoja). Krak kot tak, ravnotako diva kost na piščalni ko-.sti se direktno'ne .podedujeta, pač pa-je nedvomno dedljivo . nagnenje-zanju po napačni stoji, kakor tudi po mehkosti kosti, najbolj nevarne so. zajčje kljuke, ki se podedujejo v vseh okoliščinah . skozi .generacije; tega defekta ne dopustimo nikoli še tako sposobni kobili. .Vse, kar je bilo dosedaj povedano o eksterijerju plemen-'Ške Kobile, se nanaša ravnotako'na mlado kobilo, ki jo naku- pimo in postavimo y čredovplemenskih kobHfkakor tudi na pridobitev kake matrone, ki je mogoče že žrebetila. Pri tej je naravno treba upoštevati, če so njeni potomci že -pokazali zadovoljive sposobnosti; pa kljub temu opozarjam, specijelno na pogreške zunanjosti;. kajti četudi je bila igra sreče reji dosedanjega posestnika kobile mogoče naklonjena, ni nikjer no-, bene garancije za stalnost fortune in vsak čas lahko stopijo v ospredje dedne napake eksterijerja. Ko smo dokončali eksterijeristično preskušnjo na mirni kobili, si jo dajmo predvesti ali pa zapreči. Pozor pri tem na na to, če se prémakne z mesta v korektnem, Čistem kasu in če ima izdatno, od zadaj naprej prenašajočo hojo oziroma tek. Kobile z dvojno hojo ali s hojo v pasu se dajo po sposobnem trenerju že balancirati ter usposobiti za kas na dirkališču; često pokažejo celò presenetljivo hitrost. Vendar se pa pri predvedbi ali pri vpreženju brez balančnega pripomočka takoj pokaže prvotna napačna hoja, specijelno v prvih korakih. Pas- in dvojna hoja se po navadi poidleduje v prvih, često pa šele v drugih generacijah in ker zahteva balanciranje, kakor bom izčrpno pokazal pozneje, po navadi jačje obreme-njerije prednjih nog, oslablja radi tega zmožnost v stoji in komplicira trenažo po nepotrebnem. Odsvetujem zato vzrejo kobil, ki nimajo čistih hoj 'v kasu, ker imamo dovolj kobil, ki točno izpolnjujejo ta predpogoj. 2. Krvne linije. Že star pregovor pravi: »Kri ni voda,« in drug: »Iz nič ni nič«. Nikjer se ne izkaže pravilnost teh ljudskih glasov jasneje kot v reji kasačev. Minili so časi, ko se je dalo kobilo, ki se je obnesla v vožnji in pod sedlom, hišno ljubljenko neznanega izvora zaskočiti od kasaškega žrebca in so si pri tem domišljali, da vzgoje iz, tega dirkalnega kasača. Razočaranje je bilo neizbežno, ker je tako vzrefèriim produktom manjkal materni kasaški instinkt, ki tiči v krvi in se je bil moral podedovati tekom generacij. Kdor izbira danes kobilo za kasaško rejo, se mora, če je izpadla ugodno njena preSkušnja. eksterijerja, temeljito poba-viti z njenim rodovnikom, pedigreejem in v prvi vr§ti na to gldati, da ni kobila prekratko rejena, temveč da so podedovale najmanj tri generacije čisto kasaško kri z materine in očetove strani. Pri tem je postranskega pomena, če je ta kasaška kri amerikanskega, -ruskega, italijanskega ali anglo-normanskega izvora. Glavno je, da manjka v rodovniku orflinozna označba n, i. »nepoznanega izvora« ali da je ni v zadnjih treh generacijah. Seveda obstojé navidez slučaji, da je postala Rusinja »n. i.« prvotna mati izvanrednih kasačev; v tem slučaju je pa upravičena domneva, da so se papirji kobile zgubili; potemtakem je izvor kobile le za nas nepoznan, faktično so pa bile v kobili združene generacije dobre kasaške krvi. V splošnem drži, da je rejčev rizik prevelik, idla bi ga še povečavah s slučajnostmi; radi tega polagajmo "važnost na dolg, nepriko-retn pedigree. . Posebno pozornost je nato obračati, kakšen zarod sta itnèli kobilina mati in stara mati. Če ima mati število ^dirkalnih kasačev v seznamu rekordov 1,40 ali še boljše in stara mati ištotako, je žotovo, da je kobila vzrejena z materine strani po produktivnih krvnih linijah (producing lines) ; pričakovati je upravičeno, da bo, če je oplemenjena po primernem žrebcu, podedovala dobre kasaške nagone in ustvarila uporabnega kasača. Še dragocenejša postane naravno tista kobila, ki ima poleg prednosti eksterijerja in dobrih krvnih linij še to, da je že sama rodila kasače dobre kvalitete, ne da bi bila pri tem prestara; pri taki kobili smo lahko skoro čisto sigurni, kolikor je to pač pri reji mogoče. Santo da so take kobile kakor pri nas tako tudi v Ameriki redke. Ožje krvno sorodstvo ni napaka v pUligreeju, kakor uči izkušnja, če je ta ožja kri seveda prvovrstna. 3. Sposobnosti in temperament.: Vse poti vodijo v Rim! Že mnogo dobrih, celo prvovrstnih5 dirkalnih kasačev je bilo vzrejenih od mater brez- dokazov sposobnosti na dirkališču, če so drugače izpolnile vse predpogoje. V takih slučajih ne moremo govoriti niti "od slučai-nostnih produktov, kér ne vemo, če bi ne bila kobila le pokazala dobrih sposobnosti v slučaju, da bi bila iztrenirana. Včasih omaga lepa, dobro vzrejena, dve- ali triletna kobila radi nespametne trenaže ali kakega nesrečnega pripetljaja, predano .stopi na dirkališče. Ni vzroka, da bi ne porabili take kobile za pleme, če jo že imamo. Toda — kakor že ponovno" povdarjano — reja po untried mares, po kobilah brez dokazov sposobnosti ha dirkališču, povečava rizik rejca, ker nima garancije za posredovanje trdosti, sposobnosti in dobre notranje konstitucije, ki se točno prenaša na žrebe. Od kobile pa, ki smo jo imeli priložnost opazovati na dirkališču, vemo vse. Poznamo njene dobre in slabe lastnosti, lahko presojamo, k kateremu žrebcu spada po svojem temperamentu,, kratko rečeno, ne blodimo v temi. Če je taka kobila prestala svojo dirkalno karijero, ne da bi se bile pokazale dedne napake, ima rejec opravičen izgled, da bodo imela tudi njena žrebeta isto sposobnost za dirkališče, Važen je tudi čas, v katerem je kobila pokazala svojo dirkalno zmožnost. Pri visokih vzrejnih stroških ni za rejca brez pomena, da spravi svoj zarod! že kot enoletnike na dirkališče in da jih starta kot dveletnike. Žgodiiji speed (early speed) se prenaša ne le po žrebcu, temveč tudi po kobili. Zato bi bila kobila, ki bi pokazala kljub zgodnji trenaži svojo dobro dirkalno sposobnost šele v četrtem ali petem letu, dragocen rejni eksperiment, ker riskiramo, da bo tudf žrebe tako pozno razvito. Kobilin temperament je izraz njenega veselja do hoje. Po tem razlikujemo »vroče« in »flegmatične« kobile. Vroča kobila razpolaga s preobilico podedovanega kasaškega nagona in je za rejo posebno prikladna, ker prenaša to preobilico na svoj zarod in mu podeduje veselje do hoje; seveda pa mora biti sparjena z mirnim žrebcem, da ne trpi . žrebe na preveliki nervoznosti. Da imajo vroče kobile manj stojne zmožnosti, prihajal od tega, ker iz prevelike marljivosti razsipavajo svojo silo početkoma dirkanja. Ni treba, da bi to kazalo na pomamjkljiyo srce ali pljuča. Flegmatična kobila pokaže svoje veselje do hoje šele, ko sle njena kri razvalovi; sparjena g vročini žrebcem, bo izpolnila svoj namen. Konjerejec, ki je v srečnem položaju, da se izogiblje vsakemu eksperimentu, ki vzreja le po kobilah, kil so po eksterijer ju, neprikorne in katerih krvne linije in dirkalne sposobnosti odgovarjajo vsem zahtevam, tak rejec pač ne more doživeti razočaranja, če ima pri tem še preizkušeno dobrega žrebca. Kdor se pa pri kasaški reji zanaša le na srečen slučaj, igra loterijo; dobitek lahko zadene, ta pa od daleč ne odtehta mnogoštevilnih ničk (srečk brez dobitka), ki jih redi 4. Sposobnost plemenskih organov. Previdni rejec bo dal preiskati nebrejo plemensko kobilo, predno jo postavi v svoj hlev, po veterinarju — porodničarju na maternici, jajčnikih itd.; to pa vseeno, če se gre za kobilo, , ki je že^žrebetila in ostala nebreja ali če se gre za še meza-skočeno kobilo. Ugoden izid te preiskave zmanjša njegovo ri-ziko. Živinozdravnik tudi lahko pospeši ali celo omogoči obrejitev na ta način, da popravi lego maternice, da izleči katar ali neutralizira kislino itd. Ozirati se je na to, da so stroški za preiskavo in. zdravljenje vsekakor veliko manjši, kakor zastonj izvrženi izdatki za vzdrževanje ih skočne takse na neplodno kobilo, ki se ne, more obrejiti iz kakega notranjega vzroka. b) Pie m eniški žrebec. Poslanstvo plemenskega žrebca obstoji, kot že omenjeno, -ne le v plemenjenju, temveč v prvi vrsti v zboljšanju dirkalnega in rejnega materijala. Na novo pridobljen žrebec mora zato v vsakem oziru prekašati vse žrebce, ki so bili dio zdaj v akciji. Njegov eksterijer, njegove krvne vrste in njegove sposobnosti, morajo odgovarjati najvišjim zahtevam; pogrešna izbira plemenske kobile se maščuje naravno le na enem žrebetu, ki ga vsako leto rodi; pogrešna izbira plemenskega žrebca pa postane lahko katastrofa za prve tri letnike, dokler ne pridemo na to, da je njegov zarod za nič. , Eksterijer plemenskega žrebca mora biti tak, da mu nima niti najstrožji kritik nič očitati niti odpustiti. Tračna višina: se more gibati med 165 do 175 cm. Pasovna globina, merjena za grebenom, naj bo 10 odstotkov večja ko višina, torej okrog 184 do 192 “cm. Jako važen za presojo jakosti kosti je obseg piščalne kosti, ki se meri pod kolenom in ki, naj ima najmanj 21 ido 22 cm. Razen teh mer se ugotavlja v Ameriki še teža žrebca za presojo' njegoVe silnosti. -Ta se giblje po. velikosti od 900 do 1100 funtov, torej okrog 400 do 500 kilogramov. Krvne vrste plemenskega žrebca naj bodo po možnosti različne od onih, po katerih se je vzrejalo do sedaj. Krvno osveženje dvigne rejo. Pedigree mora biti neprikoren in mora izkazovati brezpogojno le produktivne vrste ž očetove kot z materine strani. Za . konjerejca tvori to-veliko pomirjenje, če ima žrebec; že zarod z dobrimi dokazi sposobnosti na dirkališču. ' Še važnejša kot pri kobili je presoja, če ustvarja žrebec zgodaj zrela žrebeta, če ima že. dobre dveletnike na dirkališču, je to vprašanje rešeno v njegov prid; če je pa tako jmläd, da bi to ne bilo mogoče, ali če še ni skakal iz kakega drugega vzroka, se mora ugotoviti, če izkazuje on sam kot dveletnih dobre sposobnosti in če sta bila njegov oče in 1 njegova mati zgodaj zrela konja. Ustvarjenje zgodnjega spe-eda je danes za rejca življensko vprašanje. Celo dobbr žrebec, katerega zarod pa kaže šele v četrtem .do petem letu svoje polne zmožnosti, povzroči lahko ruin rejca, ker ni mogoče niti iz daleč nadoknaditi visokih vzrejnih izdatkov do tega poznega termina in se morajo zato nezrela žrebeta razprodati prej zi malenkostne cene. Dokazi sposobnosti plemenskega žrebca so eminentnega pomena. Četudi je, kakor že omenjeno, v gotovih okoliščinah mogoče vzrejati po takozvanih untried mares, po materah brez dokazov sposobnosti, bi bilo v sedanjih razmerah naravnost izzivanje usode, če bi hoteli, vzrejati dirkalne kasače po žrebcu, ki je še tako, dobro vzrejen, à nima dokazov sposobnosti. Pred 20 leti so bile razmere mnogo ugodnejše in se je takrat tudi pbsrečii poskus,-da so idbsegli izredne uspehe 'z amerikanskimi žrebci brez rekordov, četudi ni bil zarod po eksterijerju prvovrsten. Stvar bi se pa bila takrat lahko ravno tako ponesrečila, kakor bi se to danes zgodilo. Ta riziko je prevelik in se mu lahko izognemo, ker je posebno v -Ameriki, pa tudi v Franciji visoko število žrebcev, ki odgovarjajo vsem zahtevam tudi v pogledu dokazov sposobnosti. Danes je celò velikega pomeiia, da Zvemo pri importi- * ranem žrebcu, kako je dosegel svojo sposobnost, če ta-ni le ■enkratna in slučajna, in kako je bil presojan kot dirkalni konj. Tudi mora ta njegova" sposobnost prekašati ono, do sedaj uporabljanih žrebcev. Pri tem je specjjelno pri amerikanskih žrebcih polagati važnost na to, da je bil ta rekord dosežen pri dirkanju in ne po Času (exhibition ali time record, v nasprotju z race rècordom). Kö smo se pomirili glede teka, kako se žrebec vede pri dirkanju ali, če smo imeli'priliko to sami ugotoviti, je s tem rešeno tudi vprašanje temperamenta in nam je tako podan namig gleid'é pravilne izbire kobil. Kar se pa tiče plemenilne zmožnosti, je ta pri žrebcu z zarodom izkazana. Pri žrebcu brez potomstva nas pa pouči v tem poskusni skok ali pa njegovo vedenje napram kobili, ki se goni. Žirvinozdravniški pregled spolnih organov nas lahko »pqpolnoma pomiri. V nasprotju s kobilo, ki živi v kobilarni mirno, idilično življenje, mora žrebec v švrho ohranitve svoje plemenilne zmožnosti izvrševati dnevno redno delo v vozu ali pod sedlom. Flegmatični žrebci, ki so često najsigurnejši oplojevalci, se maj tik pred zaskokom vprežejo v živahnem tempu za pol ure, da se jim kri razvalovi. Tudi preko zime naj žrebec ne stoji v ogradi in se dlebejli, temveč ga naj ohranimo z redno zimsko trenažo čvrstega in gibčnega. Morda ni brez potrebe omenjati, da ne sme plemenski žrebec svojih kobil samo poskušati, temveč da ga naj šele privedemo h kobili, ki je zmožna plemenitve. Kobili moramo brezpogojno nadeti plemenilno opremo ali pa kako drugače onemogočiti njen odpor, da ne ogroža žrebca. Čim pasivnejša je kobila pri zaskoku, tem sprejemljivejša bo za žrebčeve kvalitete. Plemenski žrebci naj po možnosti nimajo nobenih pozor vzbujajočih odZnakov, specijelmo nezaželjene so bele noge. Vranci, temnorjavci, lisjaki so glede barve priljubljeni. . Predno zaključim to poglavje, bil Še rad omenil, da v njem za izbiro plemenskega žrebca postavljene smernice ne izgube nikakor na važnosti s tem, d!a morejo tudi taki žrebci zaploditi prvovrsten zarod, ki ne odgovarjajo popolnoma teoretičnim zahtevam, specijelno v pogledu eksterijerja, kostne jakosti in obilnosti života, seveda če so drugače podani vsi predpogoji (krvne vrste, dokazi sposobnosti itd.). Če sparimo takega žrebca s kobilami, ki imajo orti eksterijer, ki žrebcu manjka, in ki so sprejemljive za njegove druge izredne lastnosti, more izpasti zarod kljub temu izborno. . Vendar pa mora pri žrebcu, ki ni čisto brez napake,'najprej lastnik sam napraviti rejne poskuse, predilo se javnost zanj odloči v slučaju, da so izpadli ti poskusi ugodno. Kasaške òirke u Ljutomeru. Vršile so se dne 8. septembra ter je bil obisk zelo zadovoljiv. I Neomejeno priznanje pač zahtevata dva momenta: Vožnja naših ljutomerskih rejcev, ki je za čisto kmečke razmere res izvrstna; videli smo dobre, povsem korektno vožene lepe borbe in zadostuje opomba, da so kazni na 'ljutomerski progi skoro nepoznane, čisto posebno priznanje pa zasluži strast in veselje naših rejcev za kasaško stvar: 13| konj je namreč konkuriralo za darila, ki so znašala v treh dirkah skupno 4000 Din! Žal pač, da ne more nuditi več društvo, ki ne dobi od države za dva dirkalna dneva v celem letu več kot 3500 dinarjev. Te vsote bi bile docejla nemogoče brez izvrstnega sodelovanja odbora. Želeti bi bilo, da bi se proga pred dirkami vsakokrat iz-valjala. Če naj. naša dobra jugoslovanska reja kasačev tudi ne izgine, se bo morala država povzpeti do nekaj več zanimanja za rejo, ki je za narodno gospodarstvo tolike važnosti. , Da omogočim primerjanje, naj navedem tukaj vsote, ki so bile dane na razpolago kasačem kot dirkalna darila prejšnjega leta v posameznih nasledstvenih državah (preračunana v dinarje): Avstrija . . . . . 11,243.920.-— Din Ogerska ..... 4,123.700.— Din Čehoslovaška . . . / 1,943.4401— Din Jugoslavija . . ... 150.320.— Din Ker pa ministrstvo za kmetijstvo smatra za primerno in -potrebno, da skrajša vse - dnušteene subvencije za letò 1927. še. za' 5Q.i0.00 Din, ne bo pač skupna vsota letošnjih' idiarjl mnogo prekoračila'zneska 100.000 Din! Kako redko hvaležno polje bi bila -naša, kmečka reja pod. -drugimi razmerami! . -• Radi boljšega pregleda dirk bodi naveden spored v celoti:1 . - Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. - SPORED KASACKE DIRKE dne 8. septembra 1927 ob 14. uri na dirkališču žrebarne na •Cyenu pri Ljutomeru; Vodstvojdirke: F. Zemljič, vodja;.dr. A. Šalberger,; končnik; .F. Repič, časovmik; A. pl. Rossmanit, F. .Žjtek, L. Kuharič, F. Galunder, progovniki; J. Baukart, starter; R. Ogrin, blagajnik; dr. C. Por.ekar, zdravnik; A. Škof, veterinar; A. -Sonnenwald, reditelj. Dolgost proge 800 m. Nagrade 7000 Din. Š»kišne določbe;,.Vsi konji morajo biti-rejeni pri kmetu v srezu Ljutomer. Pri dvovprežni dirki še smejo rabiti samo v.ožovi. s 4 sedeži in z železom okovanimi -kolesi. Posebno nagrado po 100 Din dobi vsak trileten konj, ki pri-dirka 1 km . v najmanj 2. minutah. Tako nagrado dobi posamezen konj samo enkrat. A ko se vozi v. oddelkih, se razdele dobitki .po doseženih časih- — Seznam konj in zneski nagrad: Dona Dd-lo-n, 41etna žrebica 1040 Dur, (Princ Dillon-Milicä); Dragplina,: 71etna kobila 7680 Din (Bluff-Draglca 2); Dvorna, 4JLetnu žrebica (Bluff-Dir-ecta);. Felčika, dietna žrebica 400 Din •(Pozor-Feniea),. Karolina, 41etma žrebica 2965 Din (Otelo-Fe-mca); Nadina, 6jetna kobila (Danko-Nada); Nelka, Sjetna ire-bica .3250 Din (Šokol-Nigra) ; Otela, 41eina žrebica 600 Din (Otetó-Ci'a).; Ovina,,, 9Jetna kobila (Feniks-Mjlica); ' Pina, 12 letna kobila (Fenjks-Brimzessjn);. Polda, dietna žrebica (Blulf-Pina);. Preda, 1 dietna kobila .(Yaselin-Prinzessin) ; Princ, Sielen konj .(Princ Dllloui-Zora); Schatz, Bieten žrebec (Otelo-, Šerifa); Silva II., 31e(na žrebica ■ 165Ö Din (Princ Dilipn-Little Ship); Zlata, 3letna žrebica 300 Din (Princ Dillon-Zora). — I. Sistemizirana konjerejska nagrada 1927 za 4, 5 in 61etne konje, izhajajoče iz slovenske kmetske reje. Vozi lahko vsakdo. Dolžina proge 2200 m. Dodatek za vsako zmago nad 5000 Din 80 m, za vsako drugo zmago 1.0 m; konji, ki niso več v kmetski posesti 50 m. Nagrade: 1500 Din, 800 Din, 400 Din,' 300 Din, skupaj 3000 Din. 1. Donna Dillon, M. Špindler, Gajševci 2200 m; 2. Karolina, Franc Kar dinar-,• Banovci 2220 m. — II. Enovprežna dirka za 31etne konje. Dolžina proge 2000 m. Vloga 15 Din.' Dodatki za pridlrkanih 700 Din 30 m. Nagrade: 400 Din, 300 Din, 200 Din, 100 Diin, skupaj 1000 Din. L Princ, Ludvik Kardinar, Krapje 2000 m; 2. Polda, M. Filipič,'Starano-vavas 2000 m; 3. Zlata, J. Vaupotič, Lokavci 2000 m; 4. Felčika,'F. Heric, Boreči 200© m; 5. Silva II., S. Vrbnjak, Ključarovci 2060 m; 6. Nelka, A. . Slavič, Banovci 2120. — III. Glavna enovprežna dirka za 4—I21etne konje. Handicap. Dolžina -proge 2400 m. Vloga 15 Din. Nagrade: 600 Din, 450 Din, 300 Din, 100 Dih, 50 Din, skupaj 1500 Din. 1. Dvorna, A. Bežan, Šalinci 1990 m; 2. Donna Dillon, M. Špindler, Gajševci 2000 m; 3. Otela, L. Novak, Ključarovci 2000 m; 4. Ovina, A. Raz(ag, Sitarovci 2200 m; 5. Dragolina, A. Jurša, Radgona 2250 m; 6. Piha, M. Filipič Staranovavas 2350 m; 7. Nadina, M. Slavič, Ključarovci . 2380 m. — IV. Dvovprežna dirka za 31etne in starejše kome. Handicap. Dolžina proge 2400 m. Vloga 5 Din za vsakega konja, 15 Din za vprego, katera dirka. Nagrade: 600 Din, 400 Din, 300 Din, 200 Din, skupaj-1500 Diin. 1. Dvorna—Sdhatz, A. Bežan—A. Peršak 2060 iti; 2. Schatz— Ovina, A. Peršak—A. Razlag 2120 m; 3. Otela—Felčika, L. Novak—F. Heric 2140 m; 4. Zlata—Silva II., J. Vaupotič—S. Vrbnjak 2160 ni;' 5. Ovina—Donna .Dillon, A. Razlag—M. Špindler 2180 m; 6. Dragotina—Zlata, A. Jurša—J.. Vaupotič 2180 m; 7. Polda—Felčika,, M. Filipič—F. Heric 2200 m; 8. Polda—Pina, M. Filipič 2300. m; .9. .Karolina—Dragolina, F. Kardinar---A. Jurša 2400 m; 10. Nelka—Nadina, A. Slavič— M. Slavič 2440 m; 11. Pina—Preda, M. Filipič 2440 m. V prvi točki so vozili za konjefejsko rragradö, ki jo je darovalo mariborsko društvo '(sistemizirana rejna dirka). Ote1-lova hči Karolina, last gosp. Franca Kardinar ja, je dobila dirko šetaje, sledila ji je Donna Dillon pod vajeti vozača senj. gosp. Alojza Razlaga. ' Zmaga v dirki- za dietne konjč je pripadla z lahkoto lia našo najboljšo mlado kobilo N el ko, last gosp. Al. Slaviča, v času 1 : 49, kljub dodanih ji 120 rri. Druga je bila mnogo olir ljubujoča kobila Polda, last gosp. Mih. Eflipiča (2,: 01), tretja Pozorjèva hči Felčika (2 : 012), last gosp. Š. Vrbnjaka,” v času 1 : 588; Zlatarn Princ sta sledila. V glavni dirki je zmagala pridita Pina, last gosp. Mih. Filipiča v 1. : 44, trdo zasledovana Od- dérby-zmagovalke Nadine 1 : 43, pod izvrstno m spretno roko starega Marka Slaviča-. Tretja je bila Dragolina, last Al. Jurša v 1 : 50, četrta •Ovina.v 1 : 53, tej sta slediti Otela in Dvorna. Dirko redke lepote je vozilo -6 dvovprèg, Dobro ’zasluženo zmago si je priborila prvorazredna dòtìijica Nelka—Nadina v časti l : 59, pod sijajnimi vajeti Alojza Slaviča, ‘ki je moral odstopiti najspredmejši dvojici Zlata—Silva 280 m. Trdo borbo je imel z Dragolino—Karolino (vozač Jurša) 2 : 02.9, tretji-sta bili Polda—Felčika .(vozač Heric) v. času 2 v 131, dei pa nista- mogli sami -sebe čisto doseči;.-četrti sta bili. Pina-n-Pneda, last -Mih. Filipiča, v Sašu 2 : «03.6: ■ - Izjednačenje se je vi handicapu dobro posrečilo, ker. so biti v glavni dirki prvi trije konji Je za 4 sekunde oddaljeni drug od drugega, v dVovprežni dirki pa so bile prve tri.dvo-vprege na koncu celò le .za 3 sekunde, druga od druge. Dne 24. in 25- septembra se bo, udeležilo -.6 .ljutomerskih konj razstave v Ljubljani, kjer bodo gotovo vzbujali pozornost s -svojim prvovrstnim eksterijer jem. Gvojica od njih, Nelka in Polda, se :bosta udeležili tudi vr dirkah. Rohsmanlt. ' Kobilarna ali žrebčarna? V tretji letošnji številki je ofojdvil »Konjerejec« daljši članek pod naslovom »Je ti kobilarna Sloveniji potrebna?* S pogumnimi besedami nam je gosp. pisec povedal marsikatero bridko resnico. Ker je ravno to vprašanje za konjerejo Slovenije- trenutno najvažnejše, upam, da ml uredništvo dovoli,-da se i jaz s par vrsticami oglasim. Nobena panoga živinoreje. ni tako močno pod vplivom -oblasti, kakor konjereja. V-vseh drugih panogah se oblast omeji na redarstvene posle in dajanje večjih ali manjših denarnih prispevkov za razne pospeševalne narriene. V- konjereji pa stopa kot voditeljica v^ega dela, kot glavna vzgojiteljica plemenjakov aktivno na čelo vse reje. Tako ja povsod in tako mora tudi biti. Za opravljanje teh svojih dalekosežnih nalog potrebuje oblast primerne zavode. Po svojem obsegu in namenu so ti zavodi zelo raznolični. 'Lahko jih pä podelimo v tri skupine in sicer: kobilarne, žrebčame-im oblastvene plemenitile po-staje.- 1. Kobilarne (Ergele): Kobilarnam pripada naloga vzgajati plemenske žrebce za potrebe podeželske konjereje, v kolikor si -jih ta v primernem številu im v dovoljni kakovosti ne more sama vzgojiti. Jasno je, da gre tukaj predvsem za toplokrvee raznih tipov. (Običajni vzgojitelj težkih žrebcev je kmet.) Kobilarne močno vplivajo na vsp konjerejo širše okolice. S. stalno oddajo ■ enotno' tipiziranih žrebcev prekvasijo podeželsko konjerejo tako, da,postane s časoma več ali manj enotna. Mnogo konjskih .pasem je nastalo le potom kobilarn. Tej veliki nalogi kobilarne najbolje služijo^ če gojijo vsaka • eden sam tip konja, samo eno pasmo ail eno pleme. Vsaka kobilarna mora imeti zelo obširna zemljišča, ker le tedaj lahko drži dovolj plemenskega blaga, da se lahko poslužuje modernih rejskih metod, predvsem stroge plemenske odbire po enkrat za vselej začrtanem plemenskem cilju. Le pri dovolj številnem materijalu je verjetno, da se včasih narodi posebno dober žrebec, ki postane pepinijer, to je plemenjak, ki ga rabi kobilarna sama za svoje kobiJe. Tj pepinijeri so torej očetje bodočih podeželskih plemenjakov. Kobilarnam se navadno dodeli gotovo ozemlje, za katerega morajo vzgajati potrebne žrebce. Pri tem je možno, da se ozemlje kake države, na področje posameznih kobilarn docela porazdeli. Zelo pogosto pa pasemski okoliši niso točno razmejeni im se zato kobilarne s svojim delokrogom križajo. 2. Žrebčame (Pasturarne): Žrebčame se od kobilarn .strogo ločijo. So nekaj povsem drugega. Nimajo naloge, same vzgajati konj. Živi inventar kobilam in žrebčam je povsem različen., Medtem, ko imajo kobilarne veliko število kobil in le par prvovrstnih žrebcev, nimajo žrebčame nobenih kobil, .pač pa veliko Število..žrebcev. Običajno gojijo kobilarne konje ene same pasme. Žrebčame imajo žrebce vseh pasem, katere se v okolišu gojijo in to tudi težke. Vsaka žrebčama •,ima točno določeno teritorijalno področje. Delokrog posamez-'fiih žrebčarn se nikdar ne more križati. Žrebčarae so rezervoar žrebcev vseh v. podrejenem ozemlju zastopanih konjskih pasem, katere po potrebi razvrstijo. Ta poraizdelitev je deloma trajna, žrebci se oddajajo kmetovalcem v privatno oskrbo, deloma pa začasna, osnujejo sé ekspoziture,, plemenilne postaje, s potrebnim številom žrebcev. Kakor tedaj vidimo, Je žrebčama regulator za številčno in kakovostno pravilno razdelitev žrebcev. To nalogo doseže ss sodelovanjem pri licenciranju žrebcev, ki so .privatna last, in dalje z razvrstitvijo svojih žrebcev, katere deloma dobiva ‘,iz kobilarn, deloma jih nabavi v tu- in inozemstvu. Vse žrebce nadzoruje, zbira in urejuje podatke o plem. uspehu, skrbi za vse potrebne tiskovine itd. To je tedaj glavna, pa ne edina naloga žrebčame. ,. Druga važna naloga žrebčarn je, da s svojimi organi vodi, nadzira in pospešuje vso konjerejo svojega okoliša. •Upravnik žrebčame mora sodelovati pri licencovanju žrebcev, premovanju plem. konj, se mora brigati za kmečke dir-Tce, Sodelovati morà pri vseh konjerejskih organizacijah, pisati hipološke članke in imeti predavanja in tečaje. ' Mnenje nekaterih gospodov, da bi mogel sreski ekonom uspešno voditi pospeševanje vseh živinorejskih panog poleg vseh ostalih kmetijskih strok je utopija. Še specijatet-živi-norejec bi težko opravil zelo komplicirano delo, ki ga zahteva današnje visoko stanje konjereje. Edino osebnost, ki se bavi izključno s kdnjèrejo, si bo pridobila potrebno znanje in avtoriteto, da do vseh - podrobnosti uspešno vodi1 konjerejo. Taka oseba pa ni nikdo drugi, kot upravnik žreb-čafne. Upravitelj kobilarne tega rie more, ker je njegov teritorijalni okoliš (prevelik in ima v kobilarni tudi vSe drugačne naloge. | 3. Plemenilne postaje: V širšem pomenu besede prištejemo plemenilnim postajam vse kraje, ki imajo kakršnegakoli za plemenjenje dovoljenega žrebca. V ožjem smislu besede pa .gre za ekspoziture žrebčarn, ki se uredijo navadno samo za :čas plemenilne dòbé. Torej ne gre tukaj za posebne samostojne zavode, vsaj navadno ne! Imajo potrebno število žrebcev za oplemenitev okoliških kobil ih osobje za strežbo, Po poteku plemenilne dobe se osobje-z živim inventarjem zopet povrne v žrebčamo. Takih drž. plem. postaj je pri nas ysako ‘leto manj. ~ Tako torej izgleda organizacija javnih hipoloških zavodov teoretično. Sedaj se pa povrnimo k vprašanju, ki nas danes ^praktično zanima. ALI POTREBUJEMO V SLOVENIJI KOBILARNO ALI ŽREBČARNO? Poglejmo najpreje, kaj bi nam nudila kobilarna! V Sloveniji danes prevladuje težki konj. Lahkih žrebcev plemeni letos 57, od tega so štirje privatni in 53 državnih. Kolikor sem informiran, to število (docela zadostuje. Če računamo, da traja povprečna plemenska sposobnost toplokrvnega žrebca 10 let, bi morali letno nadomestiti pet žrebcev. Za odgojo teh žrebcev bi zadostovala kobilarna s kakimi 20. kobilami in enim pepinierom. Jasno je, da kobilarna tako majhnega obsega nikakor ne bi mogla doseči znatnih ospehov. Lahko bi vzgajala sicer žrebce tudi za drug© pokrajine; vendar za to ni potrebe, ker je država s kobilarnami saturirama. Tudi ni naša naloga skrbeti za druge pokrajine, temveč dognati ono, kar sami potrebujemo. Če pa nadalje premislimo, da pripadajo lahki žrebci v Sloveniji danes 5. ali 6. pasmam, se slika še spremeni na slabše, kajti potrebovali bi tedaj za vsakoletno nadomestilo (če bi - hoteli sedanje razmere obdržati) enega amerikanskega dirkača, 1 lipicanca, 2 angleška polkrvca in 1 arabskega pòlkrvca. To vzgojiti je seveda absolutno nemogoče. Pa tudi, če bi obdržali le enega ali dva tipa lahkih konj, mislim, dà Je pač dovolj dokazano, da. nam je kobilarna nepotrebna. ;če bi kljub temu kobilarno dobili, le me bi imeli onega, kar nujno potrebujemo, rezervoar žrebcev vseh, tudi težkih pasem, pod strokovnim , vodstvom osebnosti, ki bi se obenem brigala za celotno našo konjerejo. Ni mi treba več razlagati, kaj bi näm mesto nepotrebne kobilarne nudila dobro urejena žrebčama. To sledi iz preje povedanega dovolj jasno. Prepričan sem, da je g. pisec članka v 3. Številki »Ko-njerejca« vsaj na tihém mojega mnenja. Če kljub temu propagira kobilarno, tega me stori iz prepričanja, temveč le iz taktičnih razlogov. Ministrstvo je namreč izdalo poseben pravilnik zà konjerejo, kateri pa žrebčarn v obče ne navaja. Predvideva pač razmeroma Stèviine kobilarne, pa nobenih žrebčam. Kobilarnam pa bi pripadale deloma tudi'naloge, ki smo jih bili vajeni videti v rokah žrebčarn. Prepričan pa sem, dà teh nalog nikdar ne bodo mogle izpolniti tako, kakor si to želimo in kakor smo bili dosedaj navajeni. Že teritorijalni obseg take kobilarne je prevelik, da bi mogla voditi račune o vseh lokalnih potrebah konjereje širom razsežnega področja. Poleg kobilarn pa pozna ministrstvo le še navadne plemenilne postaje. Ker torej tako zelo potrebne žrebčame ministrski pravilnik odklanja, bi morali skušati doseči za Slovenijo kobilarno. Če bi jo enkrat imeli, bi pač morala delovati tako, kakor je za nas potrebno. Tako nekako je taktični načrt gospoda pisca razprave. Vsaj meni se čini, da so to njegovi zaključki. Dozdeva se mi, da ta taktika ne bi bila dobra. Beograd bi našo željo po kobilarni lahko vsak čas po pravici zavrnil. Prvič nam lahko stvarno dokaže, da kobilarne ne rabimo, drugič , se lahko sklicuje na to, da smo jo sami večkrat odklonili«. Mnenja sem, da moramo prejkosle] vstrajati na svoji zahtevi po popolni neokrnjeni in dobro organizirani žrebčarn!. Ministrski pravilnik nas ne Sirie ustrašiti !• če se zakoni spreminjajo in se često celo razpravlja o spremembi ustave, se bo inorala doseči tudi sprememba pravilnikai, ki je za nas absolutno neprikladen. Zahtevajmo torej neokrnjeno, dobro organizirano žreb-čarno z lastnim proračunom, dovolj, žrebci vseh pasem in zadostnim osobjem. Biti mora pod vodstvom agronoma ali veterinarja, torej uradnika 1. kategorije, ki bo imel poleg teoretske naobrazbe v svoji stroki fai še posebej r živinoreji tudi prav temeljito konjerejsko prakso. Društuene ili òrage krajše uesti. V Ljutomera se je vršilo premo vanje plemenskih konjev dne 3. septembra/Prigon je bil zadovoljiv, materija! želo lep, zlasti pa pri dve- in ‘enoletnih. Tekmovalo je 25 kobil z žrebeti, 19. žrebic 3- in 41etaiih, 18 dveletnih, 21 enoletnih in 17 žrebčkov v starosti do .treh Jet.. Pri kobilah fé'dobi! prvo darilo g. Martin Nakovec iz: Grlave, za kobilo po Feniksu, žrebe po Rodaunu.' Pri 3- m 41etnih žrebicah je dobil prvo darilo g. Franc Kovačič iz Gvena s 31etmo žrebico po materi »Vaselin«, po očetu »Gidran«. Pri 21etnih g. Franc Žitela. iz Bučečovc, za žrebico, po materi '»Vasfelitt«, po očetu »Firlefanc«. Pri enoletnih pa g. Franc Osterc iz Vučje vasi, 'za žrebico po materi »Straubinger«, po očetu »Pozor«; Med žrebci je odnesel prvo darilo g. Miha Filipič, iz Stare-novevasi za 3Ietnega žrebca, iz matere po »Furioso 50« in po očetu »Pozor«. / : Ljutomerski konjerejci blago, ki ga postavijo na premova-nje, že sami zelo dobro odberejo, tako, da ima ocenjevalna komisija težak posel, ker je skoraj vse prvovrsten materijal in je prireditev res razstava. Prireditev se je vršila pri lépem vremenu na Glavnem trgu. Poselil jo je g. veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach v spremstvu kmetijskega referenta g. inž'. Zi-danšeka, kot Zastopnik oblastnega odbora pa oblastni odbornik g. Zupančič. Komisijo, ki je ocenjevala, so tvorili živinorejski referent g. Zupanc, g. Rosmanit Alfred ter g. živino-zdravnik Veble. Udeležil se je tudi sreski poglavar dr. Hubad s svojimi referenti; • V Šmarju pri Jelšah je bilo premovanje plemenskih ko-' njév dne' 5. septembra t. 1. To je. mali .mrzlokrvni okoliš z mata številom, vendar pà precej dobrih konjerejce-v. Prigon je'bil 55 glav in sicer:. 19 kobil z'Žrebeti, 14' tri- in Štiriletnih,.-: 12 'dveletnih in 10 enoletnih žrebic. Razdeljenih je bilo 30 denarnih daril v skupnem ìzhosu 3570-Din ter. ena-Častna diploma in ena priznanica, K idlarilom so. prispevali;.okrajnih zastoj» Šmarje pri Jelšahi ^1700 Dim, Hranilnica in posojilnica pa 300 Din. Najlepše priznanje in zahvala darovalcem, ki so tako omogočili, da se ie moglo premovanje v tem kraju izvršiti. Prvo darilo, med kobilami- z žrčbeti je’ dobil 'za svoji dve kobili in sicer eno.po .»Niklu«, drugo po. »Carolusu«, prvo žrebe po»Guinet de S«, drugo po »Goričanu«,/pošestnik g. IVah: Javornik'iz Selc. V drugi skupini , je dobil prvo darilo ' g. Franc Jerovšek iz Ponikve za 41etno žrebico po »Qaehu«,; v tretji skupini g. Ivan Zupafic iz Grobèlna za žrebico po ' »Gaehu I.« Med enoletnimi je dbbila prvo darilo žrebica po -»Brabanu J.«, lastnik g. Ivan Kunej, Trebče. Prerrtovanje so poselili: v zastopstvuQvelikega župana. = mariborske oblasti veterinarski referent dr. I. Rajar- ter živinorejski referent g. Zupanc.'ter v' itnehu. oblastnega Odboriri oblastni odbornik g. Zupanič. •Udeležila pa stà. 'se prireditve; tildi sreski poglavar dir. Hrašovec ter sreski kmetijski réfe-,: rent g. Šlamberger. Društvo so zastopali gg. predsednik Pe, tovar, podpredsednik Turnšek in ravnatelj Grivec. Prireditev je potekla v najlepšem redu, ob lepi-udeležbi domačega občinstva in naj bode v spodbudo v nadaljnje smotreno delovanje v konjereji. Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik: Fran Veble, živinozdravnik. — Za. uredništvo odgovoren : Vekoslav Cizèl. — Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik : Stanko Detela, ravnatelj gjšj Vsi v Mariboru. Razdelilo se jè 67 tfenarnih daril v skupnem ilznosu 81 JO g^agg)^a96rssa9<5g5a9<5g^9Se%aS<5g^>9gigStg(ög^l96l^5t9 Din ter 3 častne diplome m 2 priznanici. Lokalni faktorji So p prispevali 5300 Din m sicer so prispevali: i Okrajni zastop . . ... . . 1500 Din Mestrti zastop ... . . 1000 .