Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglase- Letnik H. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. CALUMET, MICHIGAN, 29, JUNE 1917. SšPF' ^ independent Slogan Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising: medium. Štev. 13. Dan neodvisnosti. prihodnjo sredo bo zopet cel ameriški narod praznoval obletnico onega dneva, ko so* njega pradedje otresli težki jarem tujega tlačanstva raz sebe ter proglasile sebe za neodvisen, samostojen narod, narod, ki zna samega sebe vladati,ne d« bi dobival povelja iz Londona ali od ktere druge velesile. 4. julij 1776 je bil oni zgodovinski dan, ki je prinesel svobodo vsem prebivalcem od Mehi kanskega zaliva pa ilo gorenjega jezera, od j atlantisti) pa do pacifiške obali. In ko bomo obhajali obletnico tega dneva, nam bodo nehote prišle na misel vse krivice, ktere so morali naši pradedje utrpetiod strani njihovega prejšuega gospodarja — oholega Angleža. A časi se izpre-minjajo. Isti vladi, koje železne roke smo se otresli z proklamacijo neodvisnosti, ravno isti vladi smo sedaj podali prijateljsko roko — njihove težnje postale so naše tež • «je. Bije se bo j za demokracijo.-Demokracija je bila vedno ideal ameriškega naroda —-(,doeim kliko i • jo angleški narod - ni alu n en . r ne pozna, ker sicer bi bil že zdav-na dal tlačenemu irskemu narodu to,kar mu gre po božjih in človeš-kili postavah—samostojnost. In le zato, da je mogel ameriški narod potegniti v ta gigantieni boj je izdal Angleš parolo, da je svetovna demokracija v nevarnosti In za takov ideal hoče Amerilca-nec iti vsaki čas v boj.To nam pri-ča ravno dan proglašenja neodvisnosti — 4. julij. Lavno radi tega pa naši cilji ne morejo biti istovetni z onimi Angležev, kteri.li namen ni demokracija, ampak nadvlada sveta. Ako smo postali zavezniki Angležev, s tem še m -rečeno, da zasledujemo isto cilje ž njimi. Naš cilj je vedno bil, je in bo: Prostost, svoboda narodov in do te hočemo s to vojno pomagati zatiranim in tlačenim evropejskim narodom in naj bodo tudi pod angleškim gospodstvom. Òetrti julij naj nas spominja hrabrosti naših pradedov, ki naj nas pelje v boj x istim navdušenjem, kakoršno je navdajalo očeta naše domovine Geo. Washingtona. In vspeh ne. more izostati —- dah , Wasbingto-nov bo zavel tudi po Evropi — demokracija bo slavila zmago nad ' avtokracijo , ' • V- še ČETRTI JULI 19 17. ■|f5Nr V ojna poročila. T* teden zopet ni prinesel nobe. H sovražni si stranki posebnih la-voi-ik. Najbolj živahno je bilo v !'?im mesta Lens, kije središče '«like premogovne okolice, ktero h Angleži radi na vsak način do-^ v svojo last. Zaio so poslali zopet svoje “zveste” Kanadee v “°I li morajo piti namreč vselej, hdar je treba zavzeti kako važno ^o» v prvih vrstah. In res *°iiiieli nekaj vspeha. Pod zaščito krt|lftrijskega ognja so navalili in *Utb aavzeh nemško črto zakopov Avian, ki je predmestje Len-8’ ^ko da so sedaj Angleži oddal-)t,r" ie še eno miljo od središča Jesta- Kako dolga pa bo ta milja. ° skoro gotovo morali okusiti AllgleŽi podpirali v nadaljevanju bBja, da j Tedensko poročilo o delovau- nočejo nikakega separatnega miru sami. ^a fronti. ki 4 A J -■v-..,, m jo zavzemajo raneozi ni bilo hudih bojev. Da j. 8°Vražniki neprestano pozdrav-^aJ° n topovskimi krogljami, to , 8iunoobsebi ,ume-vno. Za splo-^ " Položaj p« „to streljanje :ia te-imelo nobenega pomena, ij ei1 dam eden za-v.zaine, m.u pa lln' dan vzopet,nasprotnik uropa. f T'i'od'ameriškili vojakov na ^ail(;06ka tla bo imelo kolikor toli-^ vpüva na splošno razpoloženje ^miških armad in ne bomo se Ul; ako se prične morda že v Uk it-, r rajàein času na tej ali oni fron 1 B’len in podobne stvari. A vsa ta poroči, la so kakor bi bila zavita v meglo ■ nič ili gotovega. Kajti vedno prihajajo tudi poročila o uporih vraz-tiili provincijali, ki hočejo samostojnost in neodvisnost. Bode ii imelo Ameriško poslanstvo v liu-si jo pod vodstvom E. Koota zaželjeli vspeh ali ne, je zelo dvomljivo. No, Italijani so na Kiatu in ob Soči po batinali, ki so jih prejeli odjhrabrih avstrijskih čet, lahko mirni. Edino na trenrrnski fronti, na Asiago višinah so podvzeli nekaj močnih napadov, v kterih se -jun je posrečilo vzeti nekaj avstrijskih postojank, toda avstrijska j 4397 artilerija jih je zopet izgnala ven in zasedla svoje staro mesto. Kri tem so Avstrijci ujeli'1800 polen-tar jev. ju podmornic. London, 28. junija. —21 angleških parnikov z več kot 1600 in 7 z manj kot 1600 tonami je bilo pogresnjenih v zadnjem tednu,kakor je objavilo nocoj admiralstvo. Ribiška ladija ni bila potopljena nobena. Italijani zaznamujejo za zadnj1 teden izgubo enega parnika. London, 28. junija.— Argleški potniški parnik Addah je bil brez svarila napaden in pogreznjen od nemškega submarina 15. junija Submarin je streljal na kapitanov čoln in ubil 8 mož. Addali je imel tonov vodnega pritiska' in je bil izdelan I. 1905. A ’A napad. Kajti zavezniki j '° porabiti priliko, dokler je ..^Moženje še na vrhuncu. Aine-v°jaštvo se ne bo takoj ude- HlOr; r’$ko '° dojanjakih boje.v, ampak bo najprej malo izkušnje °bi*al0 =* fronto. ^ 1 boškega ni A dobiti nikaidb ‘Vlivih poročil. Zavezniki se m \ F 1 bn :,'aL ° razP°f°^euje v ru8ki ar- UdiJ° na vse pretege, da bi ožive- trdi se sicer, da so se delav vseh rečeh 'ki - Ul vojaški svet v la'D lsudanjo vlado, da jo bodo Ameriški vojaki se izkrcali na Francoskem. -Neko francosko pristanišče, .27. junija. — Drugi oddelek -ameriškega vojaštva se je izkrcal .danes jutro. Čete so šle na suho tned ii-vahnim pozdravljanjem naroda, ki se je zbral na obali, da prisostvuje izkrcanju. Vsi vojaški transporti so do sedaj srečno ušli iz ogrožene zone podmornic. Vse dosedaj dospele čete so se utaborile blizu tega mesta pod poveljstvom generala William L- Si bert. Skoro gotovo se bodo v bližnji bodočnosti premestile v bližino bojne fronte. Ameriške vojaške čete bodo tvorile en popolnoma samostojen oddelek vojne fronte, seveda pod vrhovnim francoskim poveljništ-vom, ker se nahajajo na franeos-kih tleh. Kredno bodo poslane v pravi vojni ogenj, bodo imele še posebno vežbanje zadaj za fronto. Bakreno okrožje darovalo več kot odločeno svoto za Ameriški Ruttaci križ. — D,a se .prebivalstvo Lak rene ga okrožja :zaveda svoje dolžnosti nasproti domovini, je pokazalo s tem, da.znašajo datovi za Sfaldaci -križ, nabrani m preteklem tednu 141,1)0,0 dol. ;,t. j . Ml .tisoč več. J«a kor je bilo odmerjeno teinu okraju. O. & H rudniška družlia je da rovala 25 tisoč in Copper Range družba 10 tisoč. Isto razpoloženje je vladalo po vseh Zdr. Državah in pričakuje se, se, da bo svota sto miljonov za mnogo miljonov prekoračena. Amerika zapleni nevtralne ladije. Washington, 26. junija. — Zve zina vlada bo tekom tedna zaple nila vse ladije nevtralnih držav, ki se sedaj izdeljujejo v Ameriških ladjedelnicah. Na ta način bo pridobila okrog 1,500,000 tonov. De. lo na nedovršenih Rdi jah bo zgotovila vlada sama. Najbrže bo vlada v kratkem tudi prevzela pod svojo oblast vse privatne parnike ki seda j plove jo po morju. Umor v Superior, Minn. Duluth. 28. junija. — Caki Franc je ustrelil neko Lou Wil-ford in nato izvršil ssmoirior na Eator Ave, Superior. Ljubosumnost je bila baje vzrok umora in samomora. Cena premoga se zniža. Washington, 28. junija.— Med zastopniki premogovnih družb in vlado je prišlo danes do sporazutuljenja, da se zniža cena premoga v jamah vzhodno od Missippija od enega do pet dol. za občinstvo,vlada pa dobi poleg tega še 50 centov popusta na vsaki toni. Nove cene stopijo v veljavo s L julijem. Ameriška jaderniea pogreznjena. London.'27. junija. — Bomba je bila vzrok, da se je potopila ,35. junija ameriška ladij» na jadra Galena z 1,049 tono-v vsebine. Utonil m nihče. Nesreča se je pripetila ob Ushant otočju, 25 milj'severozahodno od francoskega j pristanišča Brest. Iz Copenhagena, Dansko, se br-zojavlja, da je nemški snbinarin pogreznil norveška parnika King Haakon in Maggie. Le šest mož na prvem parniku se je rešilo, na drugem pa vsi. Dinamit najden blizu vojašnice. Fort Snelling, Minn., 26. junija.— Devedeset kosov dinamita zloženega v zaboju za pivo je "našla straža nedeljo zvečer zakopanega v zemljo kakih BOO jardov vzhodno od vojaškega tabora. Sergeant Clyde Waterman in prostak Joe Derington sta opazila nekega moža se plaziti po kolenih proti omenjenemu mestu. Zapovedala sta mu “halt”, toda mož je v temi tovanih osebah se je iznašlo, da je bil dinamit namen jen tudi za par-nike, ki bi odpluli v Ameriko. Brazilija odpove nevtralnost. Rio Janeiro, 28. junija.— Bra siili ja je preklicala svojo obljubo nevtralnosti in se pričakuje, da bo v kratkem stopila v boj na strani zaveznikov proti Nemčiji. Norveška razburjena radi odkritja nameravanih bombnih napadov. Kristijamja, Norveško, 26. junija. — Odkritje nemših zarot uničiti norvežite parnike potom razstreli), je razburilo cel narod . Časniki zahtevajo objavljenje vseh okoliščin in pa korakov, ktere bo vlada podvzela, da obvesti o teh zarotah nemško vlado. V vsem so našli -cel ton razstrel-nih sno-vi,zakrite v umetno nare jenih kepah premoga, kterega bi na ložili :na parnike. Koleg tega so našli audi bombe z naiu-ivejšrin mehanizmom. Iznašlo se je, da je prinesel ecl kovčeg razstrelnih snovi v Krisujanijo še meseca februvaiija neki posebni odposlanec nemškega poslanstva. Kovčeg je hil naslovljen na nemško poslaništvo, zato se ga je po mednarodnem pravu odposlalo na določeno mesto. Nemški poslanik je izjavil, da je bil kovčeg namenjen na Finsko, toda ni mogel razložiti, zakaj da je toliko časa ostal na Norveškem. Razstrelne snovi so se nahajale v raznih predmetih, kakor stekleni cah, peresnikih, svinčnikih, cigaretah in v tobaku. Kri izpraševanju Arona Rauten, fels in drugih osumljenih in are- okolico: G. O. R. 383, okolico: G. 305 Fayal Naši zastopniki v Minnesoti. Za VIRGINIA in okolico: G. FRAN K. HRVATIC, 412 Cen-ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G. JAKOB PETRIČ, K. O. B. 646, Chisholm. Za GILBERT in JAKOB MUH VIČ, I Gilbert. /j-d EVELETH in JOHN AHČAN, Road, Eveleth. Za MCKINLEY G. JOHN' BERKO, Coal, Box 34, Me Finley. Za Bl WaBI K in okolico: G. JAIyOB DELAK, Biwabik. Za ELY in okolico: G. JOS. J, RESHEL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih -vserti 'rojakom v omenjenih krajih toplo priporočamo. Upravništvo Slov. Novic. in okolico? Nad petindvajset let že prodajamo POROČNE PRSTANE v tem mestu. Vaša mati je kupila svoj poročni prstan od nas. Vprašajte jo, kako da ga še sedaj nosi. Naše cene so zelo primerne in naši poročni prstani so garantirani 14k in ISkaratni, čisto zlato. Pridite in oglejte si jih ob potrebi. Velika zaloga za izbiro in v različnih merah. LEVIN JEWELRY CO. StH. Street. Poleg Glass Block Štora. SLOVANSKE JSOVIGE, 20. JUNIJA 1917. imamm mmmmm » »wmgš CALUMET IN OKULSGA. | SE AiBf —i» — Na svojem stanovanju na wmi casti umrl je pondeljek večer T starosti 32 let Armour Arnold po tritedenski vročinskibolezni.Fo-kopii je bil rodom Nemec, rojem na Lanrium, kjer še sedaj živi jo njegovi starisi. Poročen je bil s Slovenko Katarino r. V ertili. Uposlen -je bi) kot pismonoša na Tainaracku. Akoravno luteranskega veroizpovedan ja, je bil pokojni i*lo naklonjen katoliški veri in je •večkrat izrazil željo, da bi presto— jùl v našo vero, česal' pa iz ozira do starišev ni storil do tedaj, ko wa je bolezen vrgla na posteljo, in j» bil po obredih sprejet v edinoz-veličavno cerkev. Koleg vdove za-ipušča še dva nedorasla otroka. Svetila mn večna luč! — Triletni bolezni za sušico je podlegel Patrick Ryan v starosti §2 let, sin takajšnega poštarja in znanega pogrebnika J ohn It. Rya-aa, Pogreb se je vršil v ponedeljek iz cerkve Srca Jezusovega. — Anton Miglio, star 54 let in več kot 30 let vposlen pri C. &Ii. dražbi je bil pokopan v torek iz italijanske cerkve. — Čuden slučaj nesreče pripetil se je v shaftu št. 0 Hecla pretečeni petek. Okrog poldvanajstih dopoldne utrgala se je plast kamenja in podsula pod seboj 18 letnega mladeniča Jožefa Nieholai. 'Delavci so začeli seveda tako odmetavati kamenje misleč, da bodo našli dečkovo truplo vso zmečkano pod plastjo. A kako se začudijo, ko naenkrat začujejo mladeniča pod kamenjem govoriti i» prositi, da naj se požurijo z de-km», da ga tem preje rešijo. Celili dvana jst ur so neumorno odmetavali kamenje in ko so okrog polnoči prišli do mladeniča, ni bil skoro nič poškodovali. Ležal je na tre-ikshn Sevedaso ga takoj odpraVil j C.&Ii. bolnišnicoin zdravnikini-30 prav nič dvomili, da bo kmalu lahko okreval. Toda v soboto dopoldne je iiaenkrai nastopila smrt. Vzrok je bil baje strah in pa pri-tisk krvi na srce. Poleg starišev, M živijo na Floridi, žaluje za njim več bratov in sester. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi naroda v sredo dopoldne iz cerkve Srca Jezusovega. N. v M. P! -V torek popoldne Je na svojem «foniti na sedmi cesti preminul 07 Sat stari Irec, Dartolomej Siiea. El je bolan samo par dni na vnetju slepiča. Mr. Shea je bil rojen n» irskem v 1. 1850, od koder je š» kot mlad deček prišel v bakreno okrožje in sicer na Copper liar, bor. Po več letih se je preselil na Calumet. V letu 1872—70 je bi šerif Houghton okraja. Z a tem je upravl jal konjušnico na Oalc cesti-itera še danes obstoji pod vodstvom njegovega sina Tom, ki ima laidi pogrebni zavod. Pokojni Pat yt! bil mož pristnega irskega značaja, veren, katoličan in neumorno delaven. Sad njegove delavnosti je poslopje, v kterem se nahaja Arlington Hotel, ravno nasproti slo zenske cerkve, kterega je nekaj tet sam vodil, in pa poslopje na vogalu pete in Oak ceste v kterem je prodajalna našega prijatelja g. Leo. Gartnerja. Za njim žalujejo štirje sinovi, Tom na Calmnetu Dennis,advokat John in William v Hhieagi m hči Mrs. J. A. Mulva-liill v Hannibal, Mo. Pogreb je ài! danes v petek. Počiraj v mira! — Mrs. Katarina Kostelec iz Lanrium se je vrnila v nedeljo iz kratkega potovanja v Wisconsin, lamor je odpeljala svojega dvanajstletnega sina v zavod sv. Aloj-s-ijaiv Sturgeon Bay za iiadaljno izobrazilo. S svojim potovanjem je jje bila jako zadovoljna, dežela v srnini kraju je vsa lepo obdelana, krasna polja posejana z žitom, ki gre- i& v klasje, se razprostirajo Tse na okrog, kakor daleč nese o- ko. Potovanje je bilo drugače prav prijetno razim malega dogodi jaja na neki železniški postaji, kjer je morala dalj časa čakati na vlak. Neki “lumber Jack” bi se bil rad polastil njene denarnice, v Uteri je pa imela sa.no par centov, a Mrs-Kostelec ga je kot pristna slovenska Amazonka z močnim udarcem v obraz pognala v beg. — Obhajanje ócrtega ne mora biti nikakor vspešno ako ni dobre primate. Oglasite se pri Mike Klobncharju, on ima pristnega vi na. Laurium Park družba je odpovedala kontrakt z Greater Patterson Show Oo., ki je imela biti v parku v tednu 4, julija. Vzrok je menda to, ker so stanovalci Laurinima “lokali proti vsakoletnemu izžemanju ljudstva od strani te potovalne družbe, in mi jim damo prav! — Se še najdejo pošteni ljudje. Mr. G. E. Thomas, zavarovalni agent, je dobil le dni pismo iz Chicage od neke osebe, da je našla denarnico z precejšno svoto denarja in z oglaševalno kartico Mr. Thomas zavarovalne družbe. Denarnica je bila najdena naVzhodn1 57 cesti v Chicago. Zgubiti jo je moral Kotovo kak Calumetcati ali O pa oseba, ki je nekdaj bivala na Calumetu. —Calumetska kompanija A inženirjev (pijonirjev) je bila od voj nega urada sklicana pod orožje zadii|i petek v jutro s poveljem,da se takoj priprav i za odhod neznase-kam. Kompanija je sedaj rekrutirana do vojne moči, šteje 104 mož z častniki vred. Med njimi se nahajajo sledeči slovenski fantje: Jos. llenic iz Tamaracks, kterega bomo hudo pogrešali v cerkvi, ker je naš najboljši bas; Fr. Gazvoda, ki se je ravno teden preje poročil z gčdno Marijo Gazvoda; Jos. Butala iz Raymbaultowna, ki se je tudi udeležili ekspedicije v Meksiso lansko leto in pa novinec Albin Stamfel iz Raymbaultowna, ki je pristopil jirostovoljuo še le zadnji teden. Povelja za odhod do sedaj še niso dobili, a pričakujejo ga vsak dan.Za čas,ko bodo odrinili od doma, se delajo razne priprave, katejuni se bo narod dostojno .poslovil od svojih domoljubnih svojcev, od kterih se morda nekteri ne bodo nikdar več živi vrnili na sraj dom. Seveda imamo trdno upanje, da se nejbo to nikdar zgodilo, Loda Bog zna, kaj ima za nas priprav-ljenega. — Dobro in zaneslivo blago se dobi vsaki čas pri Gartnerju . — G. Jos. S ter k, sin rojaka Marko Sterka iz pete ceste, vrnil se je na počitnice na Calumet iz tehnično—inženirske siile Beoria, Illinois. — Iz Butte, Montana, prišel je po večlbtni odsotnosti na Calumet k svoji materi g. Jakob Brala iz Tamaracka. Ker v Butte vlada rudarski štrajk, se je raje odtegnil od ondi in bo gledal za delo na Ual-umetu. — Naša zalooa ženskih klobir O kov je popolila, Leo Gartner. — Meksikanec Bernard Ybawra iz Ahireeka je bil aretovan, ker je pjezrl registracijo dne 5. junija. Potem hoteni ko je zadostil tej dolžnosti, je bi spuščen na svobodo. — Moderne mode in nizke cene se nahajajo pri Gartnerju. —- Brezžična postaja na North Tainaracku, ktero, kakor smo že poročali, je prevzela ob napovedi vojne Nemčiji, zvezi na vlada v svojo oskrbo, je te dne dobila še štiri pomočnike, tako da se sedaj nahaja ondi pet operatorejv in 4 straže. —v Ako želite dobrega vina za k četrtem Juliju, oglasite se pri Mike Klobucharju. — V poudeljek se je odprla poletna šola na Calumetu in naval je bil tak, da so veliki delavski shopi v Calumet Visoki šoli veliko premajhni. Nad pet sto so jih sprejeli, mnogo so jih pa morali odsloviti radi pomanjkan ja prostora. 46 učiteljev preskrbuje poduk. — Ker ima več naših rojakov delnice v Jerome Victor Extension družbi, jim javljamo, da se je glavni urad premestil iz Lauriuma na .149 Broadway, New York. Predsednik družbe je sedaj C. B. Stranahan, New York, dočim sta J. T. Fisher in J. B. Baton iz Cahimeta, direktorja. — IN e pozabi Je nedpljejf Popi ne in zvečer nam bo naš vr M. Klub “Phoenix” predstavlja! v cerkveni dovrani veliko narodno igro “Domen”. Ne zamudite prilike! Igra je privlačna in polna poduka. Vsi na krov! Osobje igre Vam jamči, da ne boste zavrgli 25c, ako pridete. Torej, na svidenje v cerkveni dvorani v nedeljo popoldne ali pa zvečer finom smessa BS SS BS BS Splošna slabost okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega- Da popravite te ne-rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite Severa’s Balsam of Life BS BS BS BS ES El BS BB (SEVEROV ZIVLJENSKI BALZAM) IZVRSTNA TONIKA. Cena 75 centov. BS BS BB BB BE BB Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo citati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli: BS BB BB GIB BB BB Za pleštranje -frajhanie, l 5 bei je in krpanje hiš se Vai roča Knud Jepsen 129 Iroquois St. La au*-iu„ Telefon št. 415-j. GALBRAITH & McCCRKlGK Odvetnika "Želim se Vam zahvaliti za Severov Življenski Balzam. Imela sem neprestane bolečine v želodcu, bila sem zelo slaba in tudi teka nisem imela. Co sem porabila eno steklenico Severovega Življenskega Balzama, so izginile vse nerednosti. Prosim, objavite to v časopisju v korist vsem onim, ki imajo podobne bolečine.” Mrs. Pagač of Moquah, Wis. ÖL) öS BB Kupite Severova zdravila v vasi lekarni. Zahtevajte edinole Severova, da se tako izognete ponaredbi Ako ne morete dobit'. Severovih zdravil v vasem kraju, tedaj pišite naravnost na W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa Ml' inn ungi 9 NA VABILO LETNI PIKNIK ki ga priredi Dr. sv. Mihaela Tamarack Parku c s**?* o . iv. Za prevažanje -Dray-. Se priporoča Martin Mihelchich, Nadalje daje naznanje slov. občinstvu da vozi vsaki dan ob 9. ur predpoldne na Phoenix in Dazaj. Tel- 370J Mich- Garagt-7- st. Soboto, 14. julijai 1917. *_____________- i S IGRALA BODE RED JACKET GODBA. ■■ ** Kakor vedno na naših piknikih, bo tudi sedaj dobro preskrbljeno za zabavo in okrepčila. VSTOPNINA 25c. DAME IN OTROCI PROSTI. V A B 1 L. O na narodno igro s petjem, “Domen” ki jo priredi Slov. Mlad. Kat. Klub “Phoenix” v cerkveni dvorani dne 1. julija 1917. Popoldne ob 2:00 Zvečer>b 8:00 Vstopnica: Za otroke 10c, za odrasle 25c, rezervirani sede- H ži za zvečer 35c. OSOBJE IGRE: JUREC, kmet ANKA, njegova hči ANŽE, hlapec JERICA, dekla META, osebnica DOMEN, njen sin SOVA, graščak URH ZAPLATNIK, berač KRŠEVAN, učitelj ŠPILKIN JOŽEK, krojač ŽUPAN, kmet TENKOR, kmet KLEMEN, kmet ŠKENE, kmet FRANCE, fant PRVI BIRIČ, DRUGI BIRIČ, Jos. Werschay Mollie Marzini Jos- Umek Mary Mišica Annie Kompare Matt Kobe Jr. John Ilenich Jos. Plaiitz Jr-Jos- Jerman Matt Likovich Jr. John Lamut Jos. Strucel Jr. Jos. B. Metesh John Prebelich Michael Plautz John Gazvoda Jr. Rudolph Gazvoda WVWVfVWVvy-, --v Uljudno Vas vabi ODBOR. i ■>■■■■■ mh» * m isaHBm VABILO NA VELIKI PIKNIK, ki ga priredi DR. SV. ALOJZIJA št. 88 K. S. K. J., Mohawk na Mohawk Parku DNE 15. JULIJA 1917. turala bode Copper City sodba. Ples in raznovrstne druge žaba ve. PRIMAKE IN PRIGRIZKOV NE BO MANJKALO. V Cisti dobiček je namenjen za Amerikanski Rudeči Križ. iztirjujeta dolgove, ura> nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske |j stine Zastopata v vseh sodici, ULSETH BLOCK Calumet, ]\u Tel. 169 l'ch. Svojim cenjenim gosto® in od jemalcem naznanjam, dH sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskoga pridelka p0„ vado ih cenah ter vabim vse prijatelje pristne domače Vj, ske kapljice, da se pridejo pr„pR čat Mihael Klobučar. 115--7- cesta. Calumet, Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter do bro znan med Slovenci- Pripor«! se v slučaju potrebe, istotako« krste in ženitnine- 201- 6- cesta Tel-25 Calumet Mich- Mi priporočamo Vino! kot toniko za stare ljudi, osli bele žene in blede otroke, h kronično kašljanje, za prehlajen je in bronhitis, Nepreconlji« vrednosti je pi i zdravlfenju spici ne oslabelosti, izgube debelost' slabe krvi pri izgubi teka i: sploh vselej, kadar potrebuješ dobre tonike. $1.00 steklenica pri Vastbinder & lekarnarja Mi imamo v zalogi vsa Sever»'1 zdravila- Nikola Cor zidarski podjetnik, -401 - 8th-k Elm Street. Phone 277 W' se priporoča Slovencem i» & vatom za izvršitev vseli v ziciarss stroko spadajočih del. bodisi kamna, opeke ali cementa. l’reVfl' me tudi vsakovrstna tlakova"!1 posebno obcestnih hodnikov walks). Dobro zadovoljivo delo pri najnižjih cenah. Svoji k Svojemu! AKO HOČEŠ KKDLl’1 dobre smodke kupi si 8,1101 “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristneg» van skega tobaka od THOŠ. ENTEIGN 400 _ Fine VICTOR HERMAN FOTO GRAF Vstopnina 25o. K obilni udeležbi vabi ODBOR. K obilni udeležbi uljudno vabi S- M. K. KLUB “PHOENIX’ V1** gjggjgfgjggj; se priporoča Slovencem 2(1 delovanje vsakovrstnih foM|?rit nih slik, posameznikb’/'ali sl'11' Ženitovanjske skupifle naša posebnost. IDelo ukusno, cene prifflbrne' Deta cesta. \ Avstrijska politika in Nemške zahteve. jjrvalSki Dnevnik 7. aprila. u Dosed a] smo že večkrat o i.mli stališče Čenov in Sloven In»2'0 , -, i proti zahtevam avstrijskih da dobijo hegemonijo v ‘ • jržavni polovici monarhije. l"" , ort io o tem važnem vprašanji 80 J . J, . j£i ge tiče narodnega življenja ■"obstanka avstri jskih Slovanov, dash vNarodiiem Listu predsodki; dalmatinskega kluba v dunajskem državnem zboru, dr. Vinko p',Vvič. Napisal je članek, ki raz-gvetljnjet° vprašanje od vseli stra-j jn v katerem precizira stališče dalmatinskih poslancev v držav-zboru. V sled važnosti orijen- dotičnih narodov. Stališču češke zveze se je pridružil tudi hrvatsko-slovenski klub. Radi dosedanjih splošnih in o-sebnih razmer članov mi še m bilo mogoče sklicati dalmatinskega kluba, ali izjaviti smem, da stoji dalmatinski klub na stališču češke zveze in h vatsko-slovenskega kluba in da je z njima solidaren. Koli kor je bilo mogoče iz listov razbrati, se zdi, da strini nemška narodna zveza zatem: i. da se v razdeli Češka v narodnostne okraje z lastili m zastopstvom. 2. da se izvrši odcepitev Galicije m 3. da se uvede nemški državni jezik, predno bo sklican parlament. U-postavitev narodnostnih okrajev na Češkem je še stara nemška zahteva, toda češko-nemški spor vsebuje tudi še mnogo drugih točk, za ktere so se vršila večkrat pogajanja med zastopniki, obeli narodov. Prišlo je konečno tudi do nekega sporazuma, Katerega pa so nemški radikalci ovrgli. v Cehi sedaj zahtevajo, da se rešijo danes vsa politična in narodna vprašanja, ki obstojajo na Cešicem dogovorno med obema narodoma, m da se od eelote spornih vprašanj ni eno ne reši samo zase. Ta zahteva je pravična in prejšnje vlade so jo tudi priznavale. A ko bi se iz-vedla sedaj razdelitev Češke v na- , , ... n,. rodnostim okra je brez dogovora 3 predsednik poljskega kluba, dr. v ^ , r ' -. „ „ . ceŠKO zvezo, bi to jako vznemirilo češki narod in poostrilo nemško- češki spor, zaradi katerega ne trpi samo Češka, temveč tudi cela Av- 110111 tild]« ir, razlage, ki osvetljuje spor v Avstriji, pri naša n 1 o članek v ce-jotj. Dr. Ivčevič piše: V pismu, katero sem poslal v oktobru minulega leta predsedniku poslanske zbornice povodom sklicanja konference šefov parlarne»* tamil] klubov, sem se izrazil, da je ceobhodno potrebno, da se nemudoma skliče parlament. V istem smislu so se izjavili vsi klubi, fidino izjemo je delala nemška narodna zveza. Njen predsednik dr. Gross je držal doig govor, istotako v prilog preureditve parlamenta, navedel pa je take stvari, da mu je Bilinski, popolnoma pro heal, da je njegov govor v celoti plaidoyer proti sklicanju državnega zbora- Od tedaj seje dvakrat menjalo ministrstvo. Prišel in odšel je dr. koerber. V njegovih izjavah je bila glavna točka: povratek k 11-stavnemu življenju. Da je bila to Uidi njegova iskrena namera, ne more ni kdo dvomiti. O tem položaju ee je odlično izrazil njegov minister prava dr. Klein v svojem nastopnem govoru pred zbranim osoljeni ministrstvo prava. Govor dr. Kleina je dišal nekoliko po liberalnem duhu, ali—.kar je nekoliko Čudno— ni se tikal ni malo onega, kar se je izvršilo pod prej-sujiin ministrstvom . Sedanja vlada Ciani- Martinica jo postavila v svojo programatič-"oizjavo tudi sklicanje parlamen-ta. Ud tedaj pa je minilo že dosti O“*», toda še sedaj je negotovo.kw-dä] bo državni zbor v resnici e k 1 i -CH". Zdi se, da je neka zapreka na *fedi. In v resnici je prišlo na dan, d#zahteva nemška narodna zveza, da se odredi pred sklicanjem par-btnenta izvan parlamentarnim po-1(1,11 nekaka preobrazitev države, latero zahteva ba je izkušnja doee-da"je vojne,ki bi pa imela v sploš-"ü8li samo namen, osigjtrati ln°d nemškega elementa. Hovolitöv teh nemških zahtev '''tvorila, po njihovem mnenju, Pozvane “predpogoje” za upo-6tavitev parlamentarnega delova "N: mkdo pa, ki natančnejše poz-114 #VBtrijske odcepitvijo Galicije večino v državnem zboru. Od strani avstrijskih Nemcev je bilo večkrat zahtevano, da se uvede nemški državni jezik, ali ko so se delali leta 1867. temeljni zakoni in se je glasovalo o njih, niso storili Nemci hičesar v tej smeri. Tako so s členom XfX. temeljnega državnega zakona od 21 decembra 1867. št. 142 proglasili enakopravnost vseh narodov v državi, pravico vsakega naroda, da čuva in neguje svoj jezik, in zajamčili enakopravnost vseli deželnih jezikov v šolali, uradih in v javnem življenju. S temeljno odredbo bi se dala težko zediniti uvedba nemškega kot državnega jezika, kateri bi zagotovil nemškemu narodu v Avstriji nemški karakter, kakor da je nemška nacijonalna država, a ne država narodov. Slovanski narodi ne bi mogli nikoli pristati na to, pa naj še tako cenijo visoko stopinjo nemške kulture. Vsled tega )e razumljiv odločni odpor slovanskih narodov v Avstriji proti uvedbi nemščine kot državnega jezika, kar bi jih postavilo v podrejen položaj, jih podredilo v njihovih narodnih pravicah in znatno otežkočilo dostop nepovoljno delovati na narode, ki niso v svojem izvrševanju dolžnosti naprau; državi v ničemur zaostajali za nemškim narodom.” rojakov do» državnih dv razmere, ne more tov 0l"iti, da bi ravno taka dovoli-delo- 0vi>'a!a mirno in vspešno 'Hlli« parlamenta. Ako pa so se kljub teinu mogle O skok a tol iške cerkve. Nemčija je čudovito močna. V torek je dospel iz Evrope v neko ameriško luko operni pevec Ferkiiis, ki je zapustil Nemčijo dne.21 marca. Eerkins je orazme-r-jh v Nemčiji dejal sledeče: “Nemčija je kot vojaški faktor': čudovito močna, m nemško ljudstvo, ki stoji za vlado, ji je močila opora. “Sicer pa razmere niso povoljne, kajti pri prehranjevalnih kartah to 111 nikaka šala V enem celem letu-sem dobil samo deset jajec,in še ta so mi bila vtihotapljena “Za večje zahteve je treba plačati tudi visoke vsote, seveda če je mogoče sploh dobiti zahtevane reči Dečim smo imeli dosti krompirja, ki je bil pečen brez masti srno morali plačati za en funt vti-hotapl.enega sirovega masla po $2.00. K03 mila stane $3, steklenica ruma $5, močnejše žganje, kakor konjak in drugi likerji pa celo $10 do $15.” Dan neodvisnosti 4. JULIJ boste najlepše obhajali, ako se oglasite z vso svojo družino v mojih prostorih na Osceola cesti, kjer Vam bom z vsem postregel. NA SVIDENJE! John Sustarich Osceola Street, La urin m. Bliža se nam zopet četrti “žulaj,” Vsak rad kaj boljega prigrizne tedaj: Gnjati, klobas in pa dobre pečenke Za ta dan pripravijo naše Slovenke- Vprašaj gospodinjo kje pač je dobiti Dobrega mesa, za ta dan užiti-Vprašanje je ne moti, ker to povsod že znajo, Da vedno pri “Peninsula” najbolje meso imajo- John Muvrin Cor. Elm & 6th. Street. Sreča moja, da nisem imel do sedaj dosti sitnosti s svoTmi očmi, znam pa, da so ravno oči jako občutljiv del mojega telesa in tudi vem. Ja bi se skrbno zavaroval proti vsem nezgodam za tak velik blagoslov dobrega vida- Ako potrebujete dobra očala, se zglasite pri nas-V zalogi imamo tudi poročna darila, prstane in drugo zlatnino-Poprave izvršujemo točno šn dobro- À. Fahlen & Co. Peta cesta. Calumet, Mich. ŠE VEDNO NA STAREM MESTO. Naša zaloga sadja je izvrstna. Svež ice cream, razne slaščice, kakor tudi lepo zalogo pip, s mod k, imamo vedno Sloven-ceni na razpolago. Ciomei & Dianda. Oak Cesta. kakor fi 11 a uč- nih ir: gospodarskih vprašanj, kakor tudi vprašanja za oskrbo in prebrano piebivalstva. Žalostno je, da se v tein pretežkem času spravljajo na dnevni red slične zahteve, ali vznemirilo bi meščansko in ustavno zavest, ako bi jih stavljali parlamentarci kot predpogoj za započetek parlamentarnega delovanja. Država seje pokazala složna, krepka in močna tudi brez nemškega državnega jezika! Kakoršni-koli eksperimenti v nasprotnem smislu niso potrebni, mogli pa bi Slaba navada, ki se še bolj poveča poleti. Mnogi ljudje so preleni za hoditi, in ta slaba navada postane še slabejša posebno v vročem jiolet-ju. Navada voziti se ua pouličnih železnicah ali v avtomobilih jih oropa zdravje ohranjujoče vežbe fizična 111 duševna čilost oslabi ne-prebavnost in želodčni neredi so na dnevnem redu. Trillerjev Aine-rikanski Eliksir od grenkega'Vina vse to popravi. To zdravilo odpravi zabasauost, pomaga prebavi< oživi tek in uglasi cel sistem. Vzemite je za zdravje — to je zdravilo, ne pijača. Cena 1.00. V lekarnah. — Trinerjevo Mazilo je tudi lek za to dobo. Je izvrstno za spalinenja, otekline, praske. Ako mažete žile po duševnem delu ali atletičnem vežbanju ali ako ga rabite za trudne noge po nožni kope li, boste očarani vsled prijetnega učinka. Gena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60e. Priporočam se Cenjenim bratom Slovencem, da me obiščejo na četrtega julija. Na razpolago bode dobre jagnjetine in druge zabave. VSI DOBRO DOŠLI! V lekarnah. Cena $1.60. Jos. Tri net, izdelovalec, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, lil. Jos. Tomac, 6th. Street. **** » i * '» ****************** knjiga 0 raznovrstnih ma-j“^*gičnih trikih z denarjem, noži, stek- 1 leni cam, s kartami-magični trik spremen |bi> ]a vode v vino in obratno, sploh različne čarovniške privlačne prevare. Knjigo pošljemo zastonj po prejetju 4c «' znamk ah. Dišite na: UNIV. SALE HOUSE 205 E. 14th. Str. New York, N. Y. VZORCI Za pomladne in poletne o-bleke so tukaj. Blago je mo» derno in dobre kakovosti. Izbirka je popolna in za vse stanove. Za može, stare ali mlade, za mladeniče in dečke. Cene poštene, kroj zanesljiv. Kaj pač je treba več? Naše geslo: Občinstvu ZADOVOLJNOST, Nam pa DOBRO IME. TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet. U SLOVENSKE NOVICE”. ist za Slovence v severozapadu 7jedinjenih držav. Izhaja vsak petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Calumetu. Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: , , ' .. $ 2.00 'Ch celo leto .................. Za pol ............................ *100' Za BVflor» in muieo inozemstvo.. Za calo leto ............ * »■'* Hli„,r’ Za pol let a .............. S 1.50 ad 8 Kr Posamezni iztlsi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćalo. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. V slučaju preselitve z Mnega v drugi kraj ftj ee nam blagovoli naznaniti staro bivališč d novo. »... . a oopisi, denar in naročilainaj ee doposiljajo pod slovom : Slovenian Publishing Co., 211-7th Street, Calumet. Mich. “SLOVENIAN NEWS/ Published every Friday at cWmet, Mich, by the “Slovenian” publishing t o., 211 Iti alumet, Mich» The only Slovenje paper in the Northwestern part of the U. S. of America. SUBSCRIPTION $2.00 per year. The best advertising medium for Michigan Minnesot and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich second class matter. Telefon 6J. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGElNEWSPA PERS- ! 3U1S H. HAMMERING, President. Od kod nam preti nevarnosti? (Konec. ) V zadnjem uvodniku smo pojasnili stališče Japonske z ozirom na Ameriko in evropske velesile, kakor se zdijo nam vspričo delovanja te azijatske velesile v sedanjem svetovnem boju. Vsakdo mora priti do zaključka, da vse svetovne velevlasti morajo biti zelo previdne; pri vseh svojih političnih potezah morajo računati z .laponsko, aito nočejo priti prej ali slej z njo v navskrižje. In da je naša trditev upravičena, izprevidimo najbolj iz japonskih casniških člankov, ki izražajo mnenje vlade in naroda. V sledečem vam damo odlomek iz lis ta“ N acijonalue obrambene lige”, ki jauo karakteristično opisuje stališče Japonske nasproti Zdr. Državam: “Srca 60 miljonov Japoncev, zvestih podanikov cesarja dežele vzhajajočega sobica, gori poželjenja iti v boj z Ameriko, ki naj pokaže severo amerikanskim širokoustnežem, da japonski narod ne pozna poraza in da so njegovi vojaki nepremagljivi. Cilj Japonske je posest Kalifornije, Filipi, nov in Honolulu otočja. Morska moč amerikanske unije je samo šala, amerikanski bogje Mamon. Amerika hoče cel svet obvladati in sicer z nakupovanjem in . pod kupljenjem, dežela sama pa je v notranjosti popolnoma gnila.” Takovo je mnenje Japoncev o Ameriki. Še bolj odkrite kakor v tem članku, se pa izražajo v članku, ki je izšel v listu “Oluigai Shimpo”, iz katerega povzamemo 'sledeče: •■Neumno bi bilo misliti, da bi mi poslali vojaške čete v Evropo. Prijateljstvo z Angleško je samo kratko in kakor hitro bo Anglija dosegla svoj namen, se bo otresla svojih pomagačev. Mi imamo iste pravice, kakor Angleška- Ako se ozremo nazaj, moramo obžalovati, da smo se vsleo pogodbe navezali na Angleško. Brez dvoma je, da bi nam zveza z Nemčijo veliko več koristila in Japonska bi imela veliko boljši vpogled v bodočnost. Kmalu bodo nastali zapletljaji in tedaj moramo pokazati, da smo velesila ki stoji na istem višku ka kor Anglija in Severna Amerika, in da se nam ni treba ’.'ati nobene-^ ga izmed teli dveh narodov. Mi smo za vedno gospodarji Tihega Oceana. iNaša moč nam bo uresničila naš pohlep po amerikanski zapadni obali. Mi sedaj kopičimo velike zaloge artilerije in streliva. Amerika danes zalaga zaveznike z orožjem in municijo proti Nemčiji. Prišel pa bo morda dan, ko bo Nemčija NAS zalagala s strelivom m vojnim materijalom proti Ameriki in Avstraliji. Nemci se ne morejo pritoževati, da nismo z njihovimi rojaki vedno ravnali dostojno. Busija. Francija in še manj Anglija ne ravnajo z Nemci, kot se spodobi možem in junakom. Mi nimamo niti enega nemškega vjetnika, ki bi se mogel pritožiti zoper naše obnašanje proti njemu. Kar smo radi okoliščin morali storiti proti Nemčiji, to bo kmalu pozabi jenu in Nemčija bo sama v vse privolila. Toda čas o tem govoriti še ni prišel. Vse od visi od zmage nemškega orožja. Ni kakega dvoma ni več, da bodo Nemčija in njem zavezniki izšli iz te vojske kot zmagovalci in če tudi še več nasprotnikov nastopi proti njim. Na dan obračuna pa bomo mi stopili na plan in dokazali, da se moremo imenovati mi izobražen narod, od katerega se morajo sovražniki učiti poštenja in pravičnosti. Mi nimamo nikakega vzroka sovražiti Nemčijo; mi jo visoko cenimo zaradi njene moči. Temu narodu junakov se mora čuditi ves svet.” To so dobesedne izjave japonskega lista, in med tem, ko se z mrzlično naglico pripravljamo za boj proti Nemčiji in njenim zavez-niuoin, pa prav nič ne gledamo, kaj se godi za našim hrbtom. Bog daj, da ne bi morali morda že v bližnji bodočnosti se kruto kesati za našo neprevidnost. njih desetih dueli. Teden, ki se prične s 22. junijem ter sò konča s 80., na j je rekruti» teden za'red no armado. Bržko bodo izpopolnjene vrste v redni armadi, se bo pričelo, novačenje za narodno gardo. Bogve koliko rekrutov za to gardo ne bo treba. Kajti iz vseli držav se poroča. dase že zdaj z veliko vnemo aleda na to, da bodo tisti polki izpopolnjeni do avtori/.ovane moči. Izjava glede narodne garde je uraden odgovor vprašanju, ali se sme postavno poslati čete te vrste na bojna polja v Evropo. Bravino, potegni» gardiste v redno armado za tujo službo, je dovolil kongres lani, ko je vlada poslala vojsko na mehiško mejo. Bedno armado bodo naprej poslali v Evropo. Zadnji oddelki te vrste bodo lahko skoro zaklicali ameriški zemlji : Zbogom! Zvezna narodna garda bo odšla za temi Ali kakor se je izjavilo vojno ministrstvo, noben član narodne garde ne bo odšel pred enim mesecem. Kakor so cenili pred nekolikimi tedni v vojnem department!!,- se bo do prvega avgusta izkrcalo v Franciji nad 200 000 ameriških vojakov Novi grški ministrski pred- j sednik je za vojno. London, 25. junija. — Grški kralj Aleksander je poveril sestavo novegakahineta bivšemu ministrskemu predsedniku, U. Venize-los. Brzojavka iz Aten poroča, da bo, kakor hitro se bo sestal par la -insili bo Venizelos stojni pred poslance z zahtevo, da Grška takoj vstopi v vojno in sicer na strani enteilten ih zaveznikov. Ako se to zgodi, bo imela Grška vso svojo armado v teku treh mesecev pripravljeno za boj. DRUŠTVENI OGLASI. Društvo sv. Jožefa London, 26. junija. Iz Aten Nobene opojne pijače za čas vojne. Washington, 26. junija. — Absolutna prepoved izdelovanja distili ranih pi jač za čas vojne In po poliia oblast v rokah predsednika dovoliti izdelovanje piva in vinato je sklep senatnega jioljedelske-ga podkomiteja v zameno za poslansko predlogo » prohibiciji v zakonu o vladni kontroli živil. Tudi je bilo sklenjeno prepovedati uvoz d isti li ra n ili pijač in pooblastiti predsednika zapleniti vse sedaj izgotovljene pijače. se brzojavlja, da so francoske čete zasedle več važnih točk v glavnem mestu. V nedeljo večerim se vršile velike demonstracije po mestu in zavezniško vojaštvo je (prišlo v mesto, da pomada vzdrževati mir in ; od. Demonstracije so pivzroci-li pripadniki prejšnje grške vlade. št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Math rebiiieh. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. Math Slovensko neodvisno društvo POdP0h Sv. na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg Mesečne seie se vrše vsako c.. nedeljo po prvi maši v cerkveni d. URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda Podpredsednik, Andrò Kavčič Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: '»'»n Konec štrajka v Britiški Kolumbiji. Calgary, Alta., 27. j it n i ja.— Štrajk 8,000 premogovnih rudarjev, ki je obstajal po vsej zapadni Kanadi že od 1. aprila naprej, je bil daues končan, ko je od vlade nalašč zato postavljeni zastopnik W. A. Armstrong po srogi preiskavi določil, da morajo premogovne družbe povišati plačo za 224 odstotkov. Vlada se je namreč bala, da, ako bi štrajk trajal še en mesec, bi bilo prihodnjo zimo veliko poman kanje premoga, ker je domača zalomi zelo majhna. Zato je sama posegla vmes in prisilila premogovne barone k zvišanja plač in k sprejetju še par drugih za delavca koristnih točk. John Gosenca, John P. Lamut, F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Rad Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Andro Gumbać, Anton Miklich Clobuchar, Mihael Mervič, John /® -oda. John Gosenpa, Anton D\jT PIJTE PARK IN ELITE PIVO. IN ase geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna ^postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market Klobuch voda John Iier. Vratar in maršal, Frank Pavlich BOLNIŠKI OB1SKOVA t/J;. ' Za Red Jacket, Yellow jacU Blue Jacket, Andro Gombač 2nd St. Raymbauitown in Laur Lavrič.2006 Cai. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut Tamarack. To društvo je samostojno, ter pi^ lriu«b Loti, v slučaju bolezni 20.00 ua mesec niške podpore. Vsrartnine plačays„ clan 1.00 za pokojnikom, toraj c. več članov tem bolja. Društvo je sedaj za nedoločen Cl znižalo pristopnino na $8.00 pos|uii, se te prilike ter pristopite k d»-u5tvu| K obilnem pristopu vabi ODBOR, DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. VOGA J, 6. IN ELM CESTE. Revolucijonarni Kitajci se vračajo. Bekin, 25. junija. — Vse pokrajine, ki 30 izrekle svojo neodvisnost od sedanje kitajske vlade so ustavile svoje vojne priprave. Vodje južnih provinc, ki so bile v revoluciji, so brzojavili v Pekin, da so pri volji se pobotati, ako se kmalu vpelje nove volitve, ki naj se vršijo brez vmešavanja vojaštva. Ameriško vojaštvo v Franciji- Washington, D.Ü. 26. junija. Načrti naše administracije, na podlagi katerih naj se odpošlje čitri-prej ko mogoče v Francijo veliko armado zoper Nemčijo, so bili objavljeni včeraj. Vsa narodna garda iz cele dežele naj postane del redne armade tekom naslednjih 45 dni. Nabori gardistov se bodo izvršili na tri eksekutivne ukaze. Prvo vpoklica-nje se bo vršilo 15. juli ja, drugo 25. julija in tretje 5. avgusta. Predsednik Wilson je tudi izdal proklamacijo, v kateii poudarja, da je nujno treba 70 tisoč rekrutov, če se hoče, da se regularne čete postavijo na vojno moč, , Ti naj se 'prostovoljno'Oglase v bltž- Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju. Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Houghton Co., v Houghton IVat’l Bank Houghton, Michigan. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA L LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIKI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbauitown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. 'William Fisher, MIROVINI SODNIK UN J A. VINI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov, Uraduje v Herman block na 5. cesti. PRIZNANO JE O da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesli, 61 Mine St. Pod pred: Jos. Bahor, Store St. i. taj: John D. Judnich, 4837-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: .los. Grorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town üellow Jacket: Raymbauitown in Swedetown- John Judnich. 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bailor, Store St.' IC obilnemu pristopu vabi O D BO R Društvo sv. Cirila in št- 9. v Calumet, Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima red n» zborovanje vsako tretjo nedeij, v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v pK storili dvorane slovenske cerkve « Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Ilenicii, John Gosenca, Joti Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich. Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agtiiek Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasiti pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni ii in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, a izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) j prvega razreda $1500, drugega razidi $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. ; j Vsi oddaljeni elani pa zamorejosto | jo bolezen pismeno naznaniti isti d« ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. (J Slovensko katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. I 81 podporno] ,, n Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društvi na Laurium. Ima svoje redne mesečne soj vsako četrto nedeljo v mesecu otri uri popoldne " dvorani Gosp. Sustaricha na Osceola cesti. Jobi Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, predsednik. John Lakner, podpredsednik Jos R. Sedlar, tajnik John Šuštarič, blagajnik ODBORNIKI ZA 2 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, PaulH' Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Studier, J»110 Zimerman, Math Sustarioh, Maršal: Matija Stubi er. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John SusMd za Laurium; za Raymbauitown in0^ lico, Matt. R. Sedlar; za Ked Jad'1’1 okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje dms^ Bolniške podpore po Sl.00 na dan dobo n mesecev in nadalnih 6 n>e?e plačuje Družba po $20.00 na št Cela smrtnina je $800.00 ozirom» v pi kakor se hoće kdo zavarovati-je plačuje družba tudi razne pcšk° ^ kot izgubo rok, nog očesi. t. d. .1 «31® Bile Pristopnina znaša sedaj sam® družbi imate sedaj lepo prilik® ^ Torej kateri še niste pri tem drnšt'u ^ HADE ON HONOR-BUILT FOR SERVICfI ebne lb»8' Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk , manager. Parker, črnilometna peresa, ki ne puščajo po nepotrebnem črnila- Ako želite dobiti dobrega, o-glasite se pri A. Fahlen & Go, 312 - peta cesta- Calumet, Mich- zavarujete v slučaju bolezni ah Za nadalua pojasnila in potre se obrnite na tajnika Jos. B. 3127th St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi Sed1 O0( Odbor* Rojaki, pristopajte v S.K.P. Druž S Jb ; «fell Ita, DEJANJSKO PREŽIVIJO JEKLO! Hipress” beli gumijevi škorn- ki preživi podplate z žreblji “HIPRESS” IZDELUJE SAMO THE B. F. GOODRICH COMPANY AKRON, OHIO. 38,000 TRGOVCEV Izdelovalci slavnoznanih Goodrichevih obročev. Best in the Long Run. Slovenska Katoliška Podporna Dražba. Vstanovljena 3. marca-5915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 21S Oak St.... Calumet, Mich. (»odpi'eds.: John Gazvoda, 509 Tam. St._Laudimi, Taj ni k : Math F. Kobe, 420 7th St.....Calumet, II. ta j. : Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, piaga) ni k; Jos. Scheringer, 80S Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: Ile v. L. Klopčič,........Calumet, NADZORNIKI: Mihael Klobuchar, 115 7tli St..... .....Calumet. Mich. John D. Puhek, 2140 Log St.............. ” . ” Jos K. Sedlar, 577 Cedar St........... ” ” POROTNI ODBOR. John Suatarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc. ” ’ jos. Vardjan . Dollar Pay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljat ve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino.glasilo so “Slov Novice.’' Mestne novice. — Zdravje g. Math. F. Kobeta je ta teden zopet poslabšalo. O-teklina mn je zašla v noge in opas-nodeluje tudi na pljuča. Srčno upamo, da bo g. Math tudi ta novi ntpad bolezni srečno prestal. —Rojak g. Jos. Scheringer je trapil od Will. McDonalda hišo in lato na vogalu osme in oak ceste, «sproti naši cerkvi. Zemljišče je ilo last Hall Estate. Mr. W. McDonald, ki je dosedaj živel v hiši, se preseli' te dni v Spring-held, Lil. -Ob zaključku lista 31110 seznanila so dobili naši vojaki inženir-1'povelje, da tako) odrinejo, Od-•ii so danes jutro proti Fort Way-Sf- Mich.,, kjer bodo “izinnštrani” • potem pojdejo v Battle Creek, ‘jsr bodo pripravili vse potrebno i zavezi no vojaško vežbališče. pot, hoys, in še srečnejšo 'ftiitnv Vam želimo. -Ptonil je v torek proti veše-J kakih pet milj od Copper liar— jrjH U. C. Mather, iz Cincinnati "l0/ Abner Shermanom iz Calu-ribarit, po nesreči se je Ì‘vvrnil čoln, tako da sta oba pad- * ' 'h nog globoko vodo.Sherman ' J» s plavanjem rešil, a Mather, JT’H kniahi izginil pod vodo. ;,|Pl° so našli v sredo popoldne 'aü Je pripeljali na Calumet, od ‘Mer ga pošl jejo na dom. ^hteve avstrijskih Poljakov. •Uisterdain, Holandska, 22. "Ja —Poljaki zahtevajo, da aie novemu avstrijskemu uii-•lr»tvu pripadati noben član sta-^ htnergkhovega kabineta. Na-Je Judi zahtevajo, da mora biti 'Jen Roljak imenovan avstrij-"linistr Wiki Öu i poraznih bakrenih o-krožjih. /Hte, Mont.—Štrajk rudarjev r#oili jamah se vedno bolj i^1'rla*£Komaj deset odstotkov 1 klavcev je še vposlenih. "8hee, Anz. 27. junija.— Prvi /%ajka, ki ga je napovedala v A ’h'uriktu Metal Mine Wor-,.’ ^“duatr-ial unija, se je končal ’ 1 J«lo. K a je polovica delavcev pus - ormalno število vseli rJev vposlenih od treh družb, t(j j. 1 njj "C1 “Hajka prizadete, znaša .J' Trdi se, de so člani unije ob u ''hup elani zloglasne 1. W. "buli, 27. juniia.— Iz pisma, ua našli na osebi nekega u- Rimski kapitalizem-sred-njeveški fevdalizem. Spisal A. P. Sploh se je opažal o, da denarno gospodarstvo čimdalje bolj prehaja v v naturalno, ker se je denarno pomankanje splošno občutilo. Država je jela tudi uradnike izplačevati v naturalijah. Kje je bil vzrok slabemu denarnemu stanju, bomo kmalu videli. Za kmeta je pomenil ta način plačevanja neko olajšavo v finančnem oziru, a ga je obenem spravil ob vso svobodo, ker se je država zdaj še lažje vtikala ▼ razmere kmeta ih najemnika- Postavila je v ta namen posebne uradnike (iz-tervavce), ki so imeli nalogo, pobirati od ljudi določeno množino davka v naturalijah. Kako natati, ko je država postopala pri določevanju davkov, je razvidno iz tega da je izmerila vsa njive in vrt nike, preštela trte,živino in ljudi. Silili so ljudi celo z natezalnico, da bi kaj ne zamolčali. Vsled uboštva je ljudstvo prišlo tako daleč, da je začelo prodajati svoje otroke v sužnost. Jlazilij pripoveduje nek slučaj, ko je bil hišni ocena tem da proda sina, ali pa ga zarubi jo in zasužnijo: “Kaj naj počneirr? Ali naj dam naj s tare j šega? Pa ima pravico do prvorojenstva. Naj mlajšega? Je tako majhen še in slaboten. Srednjega?lega imam pa še posebno rad”.Pod takim piitiskom je ljudstvo obupalo, pustilo vse in bežalo v gore. Proletariat je vidno rastel. Preživeti ga je morala večinoma drža-va.Ub času volitev je bila radodarna tudi aristokracija. Cez.ar in Avgust sta bila prva,ki sta poizkusila te nezdrave razmere reformirati. Predvsem stase trudila zmanjšati proletariat. Cezar je prisilil 20.000 rodbin, da so se izselile iz mesta in se posvetile poljedelstvu: 80.000 ljudi je poslal v province. Število onih, ki so prejemali državni živež,je zman)ša od 820.000 na 150.000,Pilo je pa tudi potrebno,iter se je proletariat vedno bolj pogrezal v nravno propast ter se,od vseh zaničevan, čimdalje bolj asimiliral suženjstvu. Znal je le še klicati, “panem et circenses”, kakor pravi Juvenal: “Nam, qui dabat olim Imperium, fascos, legiones, omnia nunc se continet, atque duas tantum res anXins optat: panem et circenses’ ”. Razdeljevalo se je med proletariat žito. ki je prihajalo iz provinc zlasti iz Egijita in Sicilije. Toda to žito le zagleglo le malo časa. Pozneje se Je razdeljevalo, oziroma Ceneje dalo tudi olje, meso in dru. ge potrebšćeme. Za prevoz je bilo določeno posebno cesarsko brodov- Jt'\, To nakupanje pa je državo [ire-cej stalo. Koliko je šlo denarja za javna poslopja, igro. uradnike i. dr.! (Prokonzul v'Afriki |e imel,n. pr. letnih 290.000 K; dvorni svetnik 30.000 iv, vojaški tribun 4900 K . ) Da je v teli razmerah državno finančno stanje zelo trpelo, je jasno. Kar se je dalo izkopati iz rudokopov v Španiji in Da-ciji, so izvozili v Rim. Polagoma so pa tudi ti viri opešali. Vzrok, da je denarno kroženje zastajalo, je tudi v tem, ker so bogatini porabili precej dragocene-rude za različne izdelke ^kipe, pohištvo), kar ni donašalo nobenega sadu. Upoštevati je treba tildi trgovino, ki je vladala med Rimom in provincami. V Italijo je prihajalo leto in dan samo blago, ker ga ni bilo, pa je potoval denar v province. Na nek način so si morali pomagati iz stiske. Ze leta 15. pr. Kr. sta si cesar in senat pomagala na ta način, da sta poslabšala denar, cesar zlati in srebrni, senat pa bakreni. Ta način se je praktični pod vsakim cesarjem. Bod Neronom, n. pr. seje denar koval s 5—40% bakra, pod Trajanom (98—117) pa že z 20%, l’od Septimijem Severom (198—211) je srebrni denar imel lese 50% srebra, pod Elgabalom (21.8-—222) jih ne več kot 5%. Zlati novci se niso tako kvarili. Na ta način je prišel denar ob vso veljavo .Srebrnega denarja so s.e ljudje izogibali tudi država ni hotel» kot davek sprejeti srebrnega denarja, ki ga je sama dala kvariti. Ljudje so morali plačevati davek v zlatu. V lil. stoletju so prišli v promet novci,kovani v različnih težaii, ki 30 radi varnosti tehtali. Roiagoma so nehale biti drage kovine prometno sredstvo ter postale blago, kakor drugi pridelki. Seveda denarno gospodarstvo ni nikdar popolnoma izginilo, temveč se je poleg plačevanja v naturali-jah še vedno vporabljal denar,vendar je že dejstvo, da nastopi v Italiji po tolikih letih gospodarstvo z naturalljami, viden dokaz, kako daleč je zavozila birokracična, kapitalistična država. V provincijal^ zlasti v s,ìvernili in zapadnih je plačevanje v naturalijah lahko normalnim jiotom obstojalo. Boz-neje prevlada tudi med germanskimi in romanskimi narodi suora] popolna naturalna oblika, a so bile vendar razmere zdrave, ker bo bili vsi kulturni faktorji primitivni m jim je toraj moralo slediti primitivno naturalno gospodarstvo. V takratnem Rimu ali pa pozneje v Konstantinopolu so bile pa kulturne panoge že zelo razvite, tako da so zelo disharmonirale s primitivnim gospodarstvom v naturalijah. Te nenormalne gospodar-ske razmere so se vkoreninile ter vedno bolj uničevale z drugimi škodljivimi elementi rimsko gospodarstvo. Konstantin se je trudil urediti denarno stanje s tem, da bi krožil zopet vrednosten denar po državi, pa se mu ni posrečilo. Prisiljen je bil tudi tam proti koncu svoje vlade kovati po zgledusvojih prednikov denar dvomljive vrednosti. Rekel sem že, da sta zlati in deloma tudi srebni denar kot promet no sredstvo še vedno krožila,ker se z naturalijam tudi 111 dalo vse doseči. Toda denar je postal zelo drag, ker so rudniki z drago kovino naposled tudi opešali. Ko bi bil Rimljan poznal v taki meri kredit, bančne papi rje in druga sredstva, s katerimi danes operira, jo moderne države, bi bi! morebiti znal umetno narediti denarno rav-težje ter ohranjal obrestno mero v primerni nšini, tako je pa obrestna mera dosegla kmalu oderuško višino. ji in čevlji so narejeni iz najbolj Nosite ‘‘Hipress” in ne boste trpežnega gumija — iz ravno imeli več stroškov za poprave, istega, ki je pridobil priznanje za Vprašajte svojega trgovca za Goodricheve obroče. “Hipress” in glejte za “Rudečo To je vzrok, da podplat Belega črto okrog vrha” — znamenje, po “Hipress” dejanjsko preživi jeklo, katerem se razlikuje “Hipress” To je edino obuvalo na svetu, od vsakega druzega obuvala. Denar so imeli oni, ki so bili posestniki zemlje. Ta pa je bila v rokah države in maloštevilne aristokracije. Taka razdelitev dragega denarja je razvila bujno oderušt-vo. Zanimivo je kako se je dvigala od l2% na 40% . Ro piovincali je bila različna. Rod Trajanom ja lhla v Aziji 10%, v Atenah 8%,v Egiptu 12%, v Afriki 5—0% pa tildi 12%.Ta obrestna mera se je ohranila z malimi izpremembaini v 1 in 11.stoletju.Najvišja obrestna mera je bila postavno določena na 12%. Politične razmere,nagibanje k naturalnemu gospodarstvu i« pomanjkanje denarja so pad vi-gali tudi obrestno mero. Za denarno posojilo le veljala še najvišja obrestna mera 12%, a je moral to postavo od lil stoletja naprej vsak vladar posebej ponavljati in-zabičavati— znamenje, da se je neprestano prelamljala. Rri posojilih v naturalijah je pa bilo dovoljeno vzeti tudi 50% . Kaaorkoli se je gospodarstvo zasukalo, vedno je šlo bogastvo le na eno stran. Še v začetku V. stoletja se bile rodbine, ki so imele poleg naturalij še letnih dohodkov nad 4 miljone K- Veliko jih je pa bilo z letnimi dohodki čez 1 milijon K. Dva načina sta se priposojevan-ju vporabljala, ki sta bila pod Konstantinom dovoljena. Bogataš je, n. pr. spomladi kmetu posodil žito, ko je bil ta v stiskali, in kmet mu je v jeseni vrnil in sicer z dvakratno mero! Ro drugem načinu je }ia kapitalist posodil denar takrat, ko je bilo dosti žita ter potem zahteval, da se mu je vrnilo v času, ko je manjkalo ono, in sicer po isti ceni, ki jo je imelo žito, ko ga je bilo dosti. Take razmete pa niso vladale samo v Italiji, temuč tudi v provincijali. Ronekod je bilo precej boljše drugod pa še slabše gospodarstvo, pešalo je pa pov-sodi. V Egiptu, ki je ves čas zalagal Rim z žitom, je država skrbela za povzdigo poljedeljstva ter pustila domači družabni red in staro razdelitev dežele. Zato se je prosti Kmečki stan v Egiptu najdalje ohranil ter indi sužnji niso bili tako v navadi, izvzemši v mestih. Romanjkanjeso pa trpele zahodne provincije, še celo rodovitna Galija. V I V.stoletju so biliUalci, kakor pripoveduje Ammian, v taki revščini, da so izumirali ter so bili cesarji prisiljeni naseliti Germane v Galijo. Sicilija, ki jo še Ciceron nazivlje “žitnico rimsko”, je pod cesarji izgubila ta naslov, ker ni več toliko pridelala, da bi izvažala. I (Dalje ^prihodnjič.) Delo na vrtu vas čaka! Oe hočete imeti svoj vrt dobro obdelan, morate i-meti zato tudi orodje, kakor, mostrke, lopate i.t.d. Najboljše orodje v tem oziru boste dobili pri Vašem starem znancu napeti cesti. On Vas bo postregel z vsem, kar potrebujete pri obdelovanju zemlje, kakor tudi z vsem kar potrebujete pri popravi hiše in'pohištva. KECKONEN HARDWARE GO. Telefon: 163- Peta cesta,_________Calumet, Mich. USTA \01 U lm LETA Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdelen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV, ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postavp zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET iZKuškjE v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Eocaosscr' J. A. IVI in near & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih,! bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel/820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. PST«,» MINNESOTA. Ely. Dne 18.junija je bila tu hu- da nevihta'z točo, ktera ]e naredila mnogo širode na mladi letini. Nalivi so zemljo razcrali in poplavili s peskom po obdelani zemlji. — Dne ld. junija se je poročil v cerkvi sv. Antona Fad. ameriški Slovenec Jacob Datala z gospodično Marijo Smuk, hčerko Jacoba Smuk iz Me Kinley, Minn.Neves- predpisov o registraciji Jolieta dne 22. aprila. Ostali so v Kanadi do dne 17. maja, ko so se odpeljali v Liverpool, kamor so dospeli 26. maja. Iz Liverpoola so šli v London in potem v Havre- —Prijet. ker se ni registriral, je bil neki Peter Ourklo. 211 Central ave., Rockdale, “an Austrian” rojen v Tarzowu, Galicija, ki je vzel svoj prvi naturalizacijski papir pred letom dni. Ko se je po prijetbi opravičil, da ni razumel so ga re- ta je bila rojena v Dolenji Paki pri Cernomlju. Nevestina mati je umrla pred par leti, roda je bila slovaškega. Svatba, katere se je udeležilo mnogo Slovencev in Slovakov, se je vršila na domu g. Josija Smuk. Mladi par se je preselil za nekaj časa v Mc Kinley, potem se bo pa stalno udomo-vil na Ely. Mladima novoporočen-cetna želimo obilo sreče! — Rojak Matija 'Bkalčič je bil v Shipman bolnišnici operiran Vflled vtrganja. Operacija je vspe-la dobro in se bolnik nahaja že na svojem stanovanju. — Mi s. Maigareta Rožič, soproga Geo. Božiča je bila operirana pred enim mesecem. Povrnila se je na svoj dom, a popolnoma ozdravela še ni. gistrirali in izpustili na svobodo. —Utekel. Ludwig F. Kassi, kaznjenec na kaznilniski častni farmi, se je naveličal farmarstva in je utekel v ponedeljek neznano- kim. Star je 33 let. OHIO. Kibbing. — Sedem -inozemcev, vsi mestni uslužbenci, so izgubili svoje delo, ker so se branilidarovati za Rodeči Kiiž. Neki mestni uradni lejih je v soboto vpraša1, koliko da bodo darovali v ta namen. Možje so kratko m alo odbili prošnjo. Zupan Power je bil o tem obveščen m eno uro kasneje so bili vsi' od puščeni iz službe. Virginia. — Vladni agenti so iznašli, da je po Range razširjena velika propaganda za Nemčijo in da je to bilo vzrok, zakaj se je toliko tuje-zemcev odtegnilo vpisovanju dne 5. junija. V bližn ji bodočnosti se pricaKuje aretacij oseb, ki so.v zvezi z to propagando. — V soboto sta bila a reto v an a Aloph Tu neuen in Andrew Lakso,. ker sta razdeljevala letake l.¥.W. unije, s katerimi poživljajo delavce na štrajk. Pridržana sta bila pod $1,000 varščine- Iz istega vzroka je bil aietovan tudi Dominik Silver iz Jiibbinga. ILLINOIS. Joliet. — Dvanajst vojaških zrakoplovov-je letelo včeraj čez Joliet v smeri od severovzhoda, in danes popoldne zopet kakih šest, ob najugodnejšem vremenu. —Jolietski Srbi na Francoskem G. M. Radakovič, eden izmed srbskih leaderjev v tolietu. je dne 12. t. m . prejel pismo od delegacije jolietskih Srbov iz luke Havre na Francoskem, ki so odpotovali iz tega mesta dne 22. aprila. Vojaško življenje na Francoskem opisujejo. takole: “Ničesar se nam ni bati tukaj”, pravi pismo. “Avstrijci bodo poraženi. Skoraj izstradani so in njih zaloge so omejene. V kratkem času bodo prisiljeni k predaji.” Tako pravi pismo. Napisali so to jolietski Srbi v Havru potem, ko so govorili s Srbi, ki so se bojevali v avstrijskih vrstah, a ki so bili ujeti po Francoskih. Kakor pravi pismo, izjavljajo uietniki, da so Avstrijci v slabih okoliščinah in da je lemalo vprašanja o koneč-ni zmagi za ententine zaveznike Sedaj je več nego 100 Srbov iz Jolieta na francoski fronti. Triinšestdeset jih je odpotovalo iz Newburg. Mr. Simeon Oman, oče častitega gospoda župnika Rev. J. Omana v Newbnrgu je umrl na svojem domu v Brocckway v Mimi, v lepi starosti.82 let. Častiti gospod župnik, ki je bil pozvan brzojavno k smrtni postelji svojega očeta, je prišel še o pravem časn, da je našel očeta pri življenju. Oče čast. g. župnika je bil doma iz Gorenjskega in je bil več let v Ameriki, ki je živel v slavni slovenski far-rnerski naselbini v Broockway. Bev. J. Omanu in njegovim sorodnikom izreka uredništvo Sl. Novice svoje sožalje. Cleveland. Nova maša. Vršalo in .šepetalo se je nekaj skrivnega že več dni. Nekaj skrivnostnega je bilo v zraku. Kaj vse to pomeni, so se nekateri izpraševali? Nova maša bode v nedeljo, je bil odgovor. Rev. Fr. Mihelčič, naš rojak bode daroval svojo prvo sveto mašo. Solnce, ki se je skrivalo že celi teden, ie na ta dan opustilo svojo turžno, svoje kislo vreme. Z žarečim obrazom je naznajalo prihod novega dne. Solnce ni hotelo zaostati za drugimi, hotelo je tudi ono pomagati po svoj moči in povzdigniti slavnost dneva. Nedelja je tukaj, in sedaj pa le po vrsti, kot so hiše v Trstu. Brvi velik utis je napravil na vsacega okrasek zunaj cerkve. Bravi kranjski mlaji so stali pred cerkvijo, okrašeni z zastavicami, oviti z Ameriško trobojnico. Spodnji deli teh mlajev so bili sicer “tofs” vendar so bili tako umetno oviti z zelenjem, da se ni moglo videti prevare, da imajo mla ji tuje deblo. Med mlaji je bila krasna slika keliha z latinskim napisom. Tu es saeerdos in aeternum. (Ti si duhoven na veke) To je bilo delo naših častitih Sester. Tudi zvonik je imel na sebi' praznično obleko. Bil je ves v zastavah. Iz lin, na eni strani je plapolala ameriška zastava, na drugi strani mmeno-bela ali cerkvena zastava. Dve dolgi amerikan ski zastaviasta podajale roke prav iz lin spodaj Stoječim mlajem. Dva enaka mlaja sta krasila tu- njimi so korakali lepo oblečeni cerkveni strežniki s križem na čelu Med potrkavanjem, zvonov in igranjem godbe se je pričel spre vod pomikati iz župnišča proti cerkvi. Najpreje so šli sorodniki, bratje in sestre novomašnika. N jim se sledile tri belo oblečene deklice, sorodnice novomašnika. Miss Jennie Speli, Miss S. Prime, in Frances Mihelčič, ki je nosila na krasno, od Sestre Regine izdelani blazini beli venec novomašni-Ka. Za njimi je prišla častita duhovščina z novomašnikom. Med potrkavanjem zvonov in igranjem godbe so je celi Sprevod pomikal od župnišča do cerkve. Med igranjem orgel se je sprevod počasnih in slovesnih korakov pomikal po sredi cerkve do glavnega oltarja, ki je bil pokrit s palmami, z belimi nageljni in pomè-na polnimi belimi lilijami. Vsa čast Sestram in organistu, ki so oltar tako okrasili, ka je izgledal kot vrt z morjem cvetlic. Dospevši do oltarja je Miss Frances Mihelčič v krasnih in zbranih besedah castitala novo-mašniku, ter mu izročila beli venec. Nato je novomašnik zapel: Veni Creator Spiritus, pridi sveti Duh, na kar so pevci na koru odpeli. Nato se je pričela daritev svete maše. Novomašniku sta asistirala Rev. Fr. Oman in Rev. Fr-Rirnat kot dijakon in snbdijakon, Mr. Žužek kot voditelj slovesnih obredov. Rev. Fr. Gruden je pomagal novomašniku kot veliki duhoven. Poleg tega so bili še v sve-tišču razim domačega g. župnika Rev. F. Hribar. Rev. J. Škur. di župnišče. Med mlaji je visel napis: Novomašnik bod pozdravljen. Mlaji kot tudi “porč” župnišča so bili okrašeni z zelenjem in ameriškimi zastavami. Četrt na enajst so zaceli zvonovi naznanjati pričetek slovesnega sprevoda od hiše do cerkve. Baj-p*ej so korakala društva z zastavami: Dr. sv. Vida, staro, dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Dvor Baraga, dr. Loška Dolina, dr. sv. Ciril a in Metoda, dr. sv. Antona Rad,, Oltarno dršutvo. Potem so prišli, dečki in belo oblečene dek-lice, ki so opravili ieto3 prvo slovesno obhajilo. Fred hišo so stali kot častna straža novomašnikovi ožji rojaki iz Loške Doline. Fred Hlavnostui govor je imel ne v. Fr. Gruden, profesor bogoslovlja na St. Faul semenišču, kjer je dovršil novomašnik svoje študije. Govornik je opisal v krasnih in jederuatih besedah visoki duhovniški stan, veliko oblast ki jo imajo duhovniki, oblast, ki jo nimajo niti angeli. Orisal mu je dolžnosti njegovega stanu in ni zakrival novomašniku tudi skrbi in težav, ki ga čakajo kot duhovnika. Krasen je bil govor, zveneče besede niso segale le, v vsaki kotiček cerkve, temveč tudi so segale globoko, v srce vsakega poslušalca.Nihče ni d remai če tudi je bilo vroče. Toda m čuda, ker vsi, ki so bili navzoči so izrekli, da tacega govora še niso slišali od kar fara stoji. Ta govor gotovo ne bode nikdar pozabljen. Tudi cerkveni pevski zbor ni zaostajal za drugimi v slovesnosti. Orgle spremljane od orkestra pod vodstvom našega neprekosljivega organista Mr. M Dolinarja so danes lepše pele kot po navadi. Fev-sko društvo Lira, je ta dan pokazalo, da sme biti ponosno na svoje lepo umetno petje. Sicer Liraši vedno pojejo kot škrjančki, toda na ta dan so se gotovo povspeli do viška svoje popolnosti. Tacega petja se še ni Čulo, od kar cerkev stoji. Veliko je pripomoglo krasno petje do povzdige slavnosti tega dne. Naporne vaje celih tednov niso bile brez sadu, to so pokazali na dan nove maše. Fo slovesni maši je dal novomašnik klečečim vernikom novo-mašniški blagoslov. Seveda se ne sme pozabi ti omeniti, da so se med mašo razdelile vernim podobice kot spomin od novomšamka. Slavnostni sprevod se je zopet povrnil po isti poti v župnišče kot se je preje pomikal do cerkve. S tem je bila slavnost zaključena, kar se tiče verskil "obredov strop dvorane so bile okrašene z lepo zeleno obleko. Ste vilne električne inči so dajale svetlobo kot beli dan. Belo pogrnjene mize so bile okrašene z vsakovrstnimicvet-lic-uni. Mize so se šibile pod težo vsakovrstnih- okusnih jedil. Kuhinja ne" kje spodaj, je dajala neprestano iz sebe čuda nova jedila, katerih imena so znaza samo naj bolšim k n bari cani. Le one bi jih lahko imenovale brez pomoČislovar ja.Miss Smre kar je tadanpokaza-la, da je kraljica slovenskih kuharic. Članice Marijine družbe so se skazala kot izvrstne postrežkinje. Urni natakarji so tudi skrbeli za svežo pijačo. Med obedom je tam-buražko društvo igralo več krasnih j ° _ i slovenskih pesmi. Zvečer je tudi Dr. Lira zapela več krasnih domačih pesmic. Bile so bolj kratite, toda radi tega dobi e. - Opoldan so bili navzoči le sorodniki novomašnika, in zvečer so došli tudi drugi povabljeni gost- je- Ivied banketom je novomašnik prejel več lepih, Kakor tudi uporabnih daril. Slovenski vitezi Kolumba so mu darovali lep “sick call outfit”, kar se potrebuje pri obiskovanju bolnikov. Njegovi bratje in sestre so mu tudi darovali jednako darilo, poleg tega ne smemo pozabiti omeniti krasni kelih, ki so mu ga darovali bližnji sorodniki. Ta kelih je novomašnik rabil prvič na dan prve svete maše. Med banketom jejbilo več govorov, da skoraj vsak izmed njih je imel priliko izpregovoriti par besedi. Novomašnik je ob tej priliki pokazal, aa je bil kos svoji nalogi da je v izbranih besedah hitro odgovarjal, kakor je okoliščina zahtevala. Cas je hitro potekel in med voščili novomašniku se je družba razšla. Ta dan gotovo ostane v traj nem spominu vsem navzočim.Rev. Fr- Mihelčič odide črez nekaj dni v Duintli na polje svojega deiovan ja. Srečna pot, in želimo vamobilo uspehu v krogu vašega delovanja. (orrect Styles- [jonest— X A^Iues ZDAJ JE CAS. Ravno zdaj je čas da prj. dete k meni in si naroči, te obleko ali Vrhno Su^. njo.Blago, kroj in prile?a oblek pri meni naročenih Vam ie dobro znana. Cene nespremenjene. Jos. J. wERSCHAY. Vogal 5. in Oak ceste. Vzgorno nadstropje. Cali, Riet, MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone 787 i i Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! t Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. t S. G. Chynoweth Insurance Agency! EXTRA!! ZA ODRASLE SAMO! Pošljemo Vam zastonj vele zanimivo knjižico obsegajočo kakih 500 podob znamenitih svetovnih mož in žen in knjižico z raznimi čarovnijami. Pošljite 4c v znamkah na naslov: GLOBE NOVELTY CO., Box 41 Sta. D. New York City. Ü1 , Določbe glede Palestine. B--------, slavnost, ki bode vsem navzočim ostala v spominu celo življenje. Slavnostni banket. V novi šoli je bilo v prvem nadstropju na koridoru pripravljeno za obed vsem povabljenim gostom. Stene, kot New York,—- Tukajšnji židovski časopis “Morgen Journal” prinaša neko poročilo, ki 'je za Žide zgodovinskega pomena Boročilo v Washington poročilo tla so se enteriti ni zavezniki na konferenci, ki se pravi, da je došlo vladnim krogom je nedavno vršila v Rimu, bavili z načrtom, proglasiti Fales-tino za neodvisno židovsko državo. Fntentini zavezniki so že podvzeli korake, da - bodo uresničili svoj načrt. Za ta načrt se je izvedelo šele sedaj, ko je poslala Italija v po.l-poro Angležem eno svo|o armado v Palestino. Washington je dobil o tem ukrepu sledeče naznanilo. Run, —Iz Kairu v Egiptu se uradno poroča, da je dospelo v Fort Said italijanska armada ses-toječa iz karabiuierov in bersalje-rov, ki bo pomagala Angležem priboriti Jeruzalem. S to vojaško ekspedicijo se strinjajo tudi Združene države, kar so naznanile po svojemu zastopniku na aliirski konferenci v Rimu. Načrt zaveznikov je najpreje nevtralizirati Palestino. Oni hočejo narediti pod svojim varstvom sveto deželo neodvisno. O podrobnostih bodo šele pozneje odločili, vendar v toliko se že sedaj strinjajo, da bo Falestina last židovskega ljudstva. Pričakuje se, da bodo Angleži sedaj, ko so dobili italijanska ojačenja, kmalu zasedli Jeruzalem in vso Palestino. HALO BILL! KAM GRES? V “Barrett’s Bee H Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. ‘‘European Coffee House” -Evropska kavarna* Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače.in izvrsten lunch. Vabimo vse gospođe in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. Lepota naših player-piano obstoji polij tega. da so čudovito fini muzi lini inštrumenti, tudi v tem, dajii vsakdo lahko igra z jednako iro smini vspehom. Ako imate is player-piano na svojem domu, t- j, živate lahko najboljšo godbo sve» j0i če tudi ne znate ločiti ene note« . druge. Dajte nam priliko L yt povedati. Kako gtt ialiko dobite. ] J» «rž Telefon 33* W i McLogan & Pierce Musici Calumet» R O ur GS. K I ! Ali ste že kedaj " vr* tak- li- ita, od am Go 537- gvet že došel vesel in glasan gv- Antireja; zakaj tuli Stefanu v'||i i,u|)ilo več postavljati se pri * liki maši, ker ni vedel komu. p reè, ti!” je dejal stari Simon Suj bi ,lHi! klical Stefana s pali- * nB zbudim ga v delavnik; v ;e!j0 pa kar sam vstane, preden petelin.” Mladi družbi se je Jela pot vedno kratka; Juri pa ie še drugače obračal: nabiral Inaiar so šli proti domu, vrbo-j, ;ib in naganjal tudi Šrefana, . )llU jih je rezal; deklici sta pa pomakli nositi. Tj že zopet nekaj nameravaš,’ v dejal Štefan. “Kaj pa misliš na-rrdit-” -Boš že ' idei,” odvrne Juri. Ivo ](jf domov, posuši šibe na solu-iu Bi jih prireže za svojo rabo. Ko so pa zvečer vsi skupa j sedeli .ijjbi, razgrne svojo kramo in jo narsti; potem sede, naperi košek I /ačiie plesti. Dno je kmalu go-,ovo in delo gre hitro izpod rok . mulo je treba počakati, in Juri Wl,i-i materi trden jerbas in dru-jüirat Kozalki lično korbico. .Juri zna vse,” so dejali. -Mene moraš tudi naučiti,” je r,nsil Štefan, in rad mu je Juri pokazal, K ar je sam znal in kolikor sf]B bil navadil pri Kremen . Man pa ga je imel čimdalje rajši vsemu je zaupal.Povedal mu je iajeKozalka njegova izvoljenka Ju jo bo morebiti še letos vzel; k bi ne marala zanj, tega še misliti ni mogel. “Kaj hipa mogla imeti zoper nieneP’jje dejal. “Nič. Zdrav sem in krepak tudi. Ti si milo večji; pa če bi se poskusila a moč, ne vem kako bi ti izhajal. Veš,jaz sem koščen in v rokah sem posebno lmd.” «uri pa je dejal ; “Midva se ne boa nikdar izkušala in tepla, Ste- llato, ker sva' iz enega krala l'j oe da? Toda, na j kdo drugi Pri pride! Kaj?” "borje mu!” je dejal Juri, in ' Jhii se je potrkal po prsih. Kakor domačega so imeli Juri-Mlri obeli družinah, in nobena *:‘ejša reč se ni zgodila, da ne ll|di on dobil prilike izreči svo--‘mišli. Oba gospodarja sta bila ' ’'ibia in nista hlepela po tuje m A11, »’ti zavidala sreče sosedu. ■I« sta vedno složno in se pod-, I*drug drugega v vseh rečkh. Je mudilo kako dela, so po-^11 vsi skupaj, in in če je eden '••rriiirat kani šel,oskrbel je tudi ’’dove stvari. Tako je imel Juri j ‘Pri bimoim vedno ka| dela. "J]Ca bi bila neizrečeno rada imela ""•apred hišo, kjer bi šivala o j*"1 vremenu ali pajzapela z Ko # koko pesem. 'vadar J uri utegne, najti jo *»'•’ Je dejal Matija, in Jhsì je J’ai'jHl J uri, da ne zna delati 'reči •Misil j u, me mu le ni pomagalo. %. 'Sl Je torej, m m se mu iz- tfbe še nikoli nisem kril, ■' --ikl Ó- , . . ,. 141 cuiionu, ko ga je prosi!, JDf>ride popravljat. A mož . »al miru, dokler ni bilo de- ^°tovljeno. I 31 Je pa niel Maci|a roke. - k“'bnou,” je dejal, “ali nisem 1 ’'h mi vse zna, če le hoče.— ( Je pristavil, “pameten bodi pridi ,Bn, kakor si bil dosihmal, bo še dobro godilo!” an, ki je bil dobrega srca; (t^elil, daJ tako čislajo, nö L .le posnemati v vseli re-(j.JV^fši so bili teh misli, da 0,0' C^HU še n kdar tako priden 0 i; -si, k° 85 Jurijem skupaj ^'Citino enkrat se je bil Juri l^ril svojim prijateljem. •I3 bil kaj malenkosten. Ši-1 nekaj zidal, in ker je rabil bi apno gasil, naloži po-na voz in gre z voli n& studenec. Tam natoči in hoče peljati domov. Ko pa vola speljeta, steče zadnje kolo črez velik kamen voz se nagne in polovnjak, ki je bil menda slabo zavarovan, se zvali z voza. llentaj, kako je bilo težko naložiti ga zopet! Simon pokliče Štefana. Oba vzdigujeta in vz-diglijeta, a polovnjak se ne gane. “He, Matija!” kliče Simon, “pridi pomagat, pridi, da naložimo!” Matija pride, o polovnjak neče na voz, dasi je *še Anica prišla zraven in pritisnila. Kal je storiti ? Možje si brišejo pot in ogledujejo nesrečni polovnjak. “Oh, skoči kdo, skoči po .Jurija!” pravi Mati ja. Hitro steče Anica poni in ga kmalu pripelje. “Oh, Juri,” i n u pravi, “ti si še edina naša tolažba, pomagaj nam !”— Juri gre okrog polovnjaka in pravi : “Kar domov pojdite! V pol ure vam postavim sam polovnjak vod e pred hišo. ” “Ti sam?” se zavzeine Štefan; moža sta’pa molčala, nejevoljna na tako prevzetno govor jen je. Juri pa odbije polovnjakti veho, da izteče voda, naloži potem prazno posodo brez truda na voz in hitro zopet nali je vode. “Tako bi bil pa tildi jaz znal narediti!” se odreže Stefan, Matija in Simona pa je bilo malo sram, toda nista hotela pokazati. “Dobra misel pride vselej prepozno!” pokima Mati ja in se nasmeje in za njim se smejo tudi dni gi, a nihče tako iz srca kakor A-tiica. XVI, Klizala se je Velika noč in mnogo dela se'dobile ženske po kuhinjah, zakaj prazniki se morajo spu dobno praznovati. Juri je povijal butaro za cvetno nedeljo. Dve je bil naredil, eno zase in eno za Štefana, in prepletel z brinjem in bršljanom; deklici pasta ji nalij tl li s pisanimi trakovi. Tonosno sta ji nesla oba k Sv. Andreju, kjer ni imel noben fant tako lepe; nazaj grede pa je nabral' Juri gobe po drevju in jo potem posušil, in Veliko soboto so poslali Štefana po blagoslovljenega ognja. Ko je prinesel nazaj tlečo gobo. so zanetili z njo nov ogenj, ko je bil stari popolnoma pogašeifj in zakurili pod velikim kotlom za Veliko nedeljo. Kopoldne je še napol praznik. V izbi se je polnil jerbas, ki ga je bil Juri spletel, s pirhi in vsakovrstnim pecivom, da ga ponese Kozalka blagoslovit. Juri pa se je bil izgubil v gozd, in dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je pa storil večer, prinese dve velika šopka dišečih cvetic materi in Kozalki za pirhe. “Meni pa nič?” je vprašala Anica, ki je bila prišla v vas, kakor zadnje dni večkrat. “Ti vendar vse iztakneš!” je dejal Štefan. “Kje si le vijolic dobil! Jaz jih toliko časa že iščem — ravno,,Kozalka, tebi sem jih hotel prinesti—pa jih ni bilo še dobiti nikjer. Ves sem se opraskal, ko sem lezel za njimi. Juri, ti imaš liasejane.” “Kako to vendar lepo diši!” je dejala mati. “Vijolica je pa res preljuba cvetica. Tako ponižne halve je, in tako daleč gre njen dull. —Le počakaj, Juri, jutri ti vrnem pirhe, ker si se me spomnil,” in ni se mogla naduliati krasnega šopka. Anica pa je bila žalostna, da o-na sama ne dobi nič. “Oh, Juri,” je dejala, “tako lepih pirhov sem ti bila pripravila; zdaj pa ne vem, če bi ti jih dala.” Jmi se je izgovarjal, da ni vedel, da pride gori, a to je ni potolažilo. “Povej,' Uje si ji‘h dobil!” je rekla: '‘sama si jih grem trgat. “Nič se ne meni, Anica!” pravi mati Pečarjeva. “Medve bodeva delili; šopek je tako velik, da ga bo obema dosti, Juriju ne smeš zameriti, da je bil malo pozabljiv. Oe mu boš padala pirhov, ne bo nikoli več. Kaj ne, Juri?” ••1, kako pa!” pritrdi on, in mir je bil sklenjen. Veiitto nedeljo pa sta nesli obe deklici vsaka svoj jerbas z lepim prtom pogrnjen v cerkev k blagos lovu. Koder so druščino srečevali ljudje, si je vse voščilo vesele praznike, in radost j m je sijala povsod naproti. “A nica!”'prične Kozalka, ko se vračajo, “če bi bili medve sku pa j dòma, bi se izkusili, katera bo najprej prinesla blagoslova domov. Saj veš, kaj to pomeni?” “Katera pride prva domov, se tisto leto omoži; ali ne?” “Da, omoži. In ti veš, da sem iaz urnih nog; nemara bi te prekosila.” “Oh, jaz bi se s teboj še izkuša-Iane,” pravi Anica. “Ho, bo,” se smeje ona, “tole tako praviš. Potlej bi pa letela kakor lastovica. Dobro, da se ni treba pehat.” “Medve bodeva pač obe prv-prišli domov.” “Pa res,” pobere besedo Simon. “Morda se omožita res obe še pred zimo. No, presneta reč, zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako čudno Kaj, Matija? “Naj bode, kakor je božja voljo, pravita. Veš kaj? Nič čudnega bi to ne bi 1 o. To ti jaz povem, Matija.Kog lej ju no, kakšna fanta sta! Kakor dve smreki. Dekleti pa tuai čvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleč, če je treba.” Stefan se je spel pokoncu pri teli besedah in pogledal krog sebe, če ga Kozalka vidi. Anica pa je zardela in se obrnila proč, mislila je, da se Juri po njej ozira; a ta jemalo razumel vse govorjenje iu mirno korakal zraven Štefana. Najmanj všeč so bile te besede Kozalki. “Uh, oče!” odvrne naglo, “meni se še ne mudi tako hudo in Anici menda še tudi ne. Kaj ne. Anica?” In Kozalka se ozre nanjo “Oh, oh,” vzklikne, “kako si pa rdeča! Ti, ti !” “Ker im je vroče,” odgovori ona, a naenkrat je izpregledala Kozalka in razumela popolnoma pomen Simonovih besed. Za Juri-jem gleda Anica, tako si je dejala, in nejevolja jo je obšla. Dasiravno pravzaprav ni imela rada Juri ja in ni občevala z njim prijazneje ko z vsakim drugim, vendar jo je obšla nevoščljivost, tako da je čutila ali vsaj mislila tako, da ima Jurija tildi rada.C udno je časi srce člo veško;spoznanje iu zavest, da dru . ge kaj zanima, da se drugi pote-gujejo za to, kar je nam le malo v čislih, razneti tudi hladno čuvstvo, in .za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo zdaj visoko,zato ker je drugim všeč. “Meni pa ni nič vroče,” odgovori ponosno Kozalka, in to je bil konec govorjenja. Molče je stopala družba proti domu, zakaj vsak je imel svoje misli. Deklicama je potemnelo obličje, m čutili sta,da jima gre nekaj navzkriž. Anica je pač dobro vedela, da njen brat ni-ma posebne cene pri Kozalki, a dasi je Štefanu to tudi časi povedala, vendar-ji ni nikdar verjel. Fantu ni hotelo v glavo, kako bi ga dekle, za katerim bi on pogledal, ne maralo Edini sin, si je mislil, dom gotov in tak fant! Zdaj vem, je dejala Anica sama pri sebi, zakaj ga ne mara in zakaj sta si z Jurijem taka prijatelja. Meni n: prinesel nič' šopka! Krav nesrečna je bila Anica. Kako vesela je bila pred malo dnevi, koso njeni starisi v misel vzeli, da, kadar vzame Štefan Ko-zalko, bodo tudi njo omožili, in da bijjjim bil Juri kot zet jako pogodu. Uh, njej bi bil tudi! Toda zdaj pa on že na drugo misli. —Nemara se je pa le ona vanj zagledala, se je tolažila Anica, in Juri se nič ne ne meni zanjo. Saj mi je ip povedal, da je rad v moji družni in da rad z mano govori; Kečarjevim mora seveda bolj streči. Tako se je izkušala pomiriti. (Dalje prihodnjič.) |V časih sedanje draginje. 4 4» ^ ^ f naj bi biI vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko ^ «Qi blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: “Pripravnost je najboljša varnost.” Zabasanosti, *0* «g» glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na *8* ^ pretečo nevarnost, da iščete bobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebav- 41 ni sestav bo preprečila morebitne zle posledice- agft % Trinerjevo Ameriško Zdravilno f 4 4 4 «fr «fr «fr 4 * * «fr «fr •fr « 4* Grenko Vino ne- je pravi lek, Katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje-dele, odstrani nabrane potrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošašti, pomam* prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati bo.! do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Ka tudi v slučajih prememb življenja, ali rudarjev m gozdar jev zoper nerede povzročene radi debi in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vsedruge take priprave. -Je piipravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, močnega in rodečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena• $1.00 v lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosl|ivo je v slučajih protina, nevralgie, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi o-svežujoče utrujenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi boji. Gena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in (50c. 4» 4« « 4» « 4* * 4* «fr 4» % S je najzaneslj i vej i lek zoper prehlad ^ in kašelj, hripavost, bolečine v gr-hi, naduho, itd. Gena ista kot za liniment. i i Trinerievo zdravilo zoper kašelj 4* __________________ 4 Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razsta- 4« |Q| vah. Zadnjič nagrađeni z: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix--Panama 1916- ^1 I JOSEPH TRINER, Š A izdelovalec Y 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICauu, ill. ^ K«fr4,4»4"fr«fr4,4’4,4'4» 4»4>4>4»4>4>«fr«fr4»4»«fr!s $ =s Ä Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas/-adovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od $13.50 do $32.50 Y7rhne suknje od $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & C0. Pri prehladih ▼drgnite vrat in prsa, kakor tudi stopala I Dr. Rlchter-jevem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 25e. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. V4-80 Washington Street, New York, N. Y. Soboto popoldne ali Nedeljo bo oče imel čas priti v naš studio s svojo družino, da vzamejo sliko, o kteri je toliko časa že premišljeval. Mi smo pripravljeni napraviti družinske slike brez velike izgube časa in iz naših vzorcev boste izpoznali, da Vam lahko damo kaj različnega in boljšega od starodobnih slik. W. E. Steckbauer Izdelovalec dobrih portretov. Phone 678-J- ,. sata® viEssES I “STORITET0 Z ELEKTRIKO.” j I PREJ ALI KASNEJE si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik. NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. ÉHoughtonCounty ElectricLJght Col Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vednh naraščajoče število naših odjemnikov. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, sliyovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS. 3 MOŽ SIMONE. I Francoski spisal CHAMI’OL. jB Preložil V. LEVSTIK. | ;EaKS!^iSS!lS^aBS^53I88S?i„ Toda kdove zakaj je delo prenehalo, in narava 3e je vračala v svoj svobodni tir. Grmičje je rastlo, kakor je hotelo, bršljan in srobot sta dušila hraste, vgreza-h so se bregovi in nastajala so močvirja, kjer se je nabirala voda že izza dveh do treh zim. Suhe veje so se dotikale tal, ovenelo lisLje je pokrivalo drevorede z debelo in vlažno plastjo, v katero so se zarezovala vozova kolesa: toda cl ' ravno ta zapuščenost, popolna samota in celo turobnost tega dežev netta dne je povzdigovala mračno in monotonsko veličastnost tega ogromnega, krasnega parka. Simo na niti na najbogatejših posestvih Francoske še ni videla enakega. Vozili sta se malodane četrt ure, predilo se je voz iznova ustavil pred monumentalno ograjo. Voznik je bil videti zelo začuden, ko ie videl vrata le nalahko priprta; to svo- navzlic temu pa je vstrajal v ji trmi in m hotel dalje. “ITavi, da pridete naravnost v grad, ako pojdete po tej poti,” je prevedla stara gospodična njegove besede Simoni, ki je stopila z voza Nato je nemirno pogledala na uro in dodala. “Zdaj ste na varnem. Zaradi več|e naglice vas' puščam samo. Dočakala bom tukaj, dokler ne pošljete po svojo prtljago. Toda hitite, prosim vas; bojim se, da zamudim vlak!” Vesela, da se jeodkrižala svoje naloge, je brzo stisnila Simoni roko; ta pa je odimela z vso naglico ki je bila' na mestu. (Mrzlična nestrpnost se je sedaj polaščala deklice in naraščala tembolj, čim se je bližal odločili), trenotek. Njena malodušnost in njen strah sta $e bila izprevrgla v navdušenje za bližnjo borbo in spoštljiva groza, s katero je to bivališče in njegova preoivavka •. odividno navdajala ljudstvo, je dražila njeno radovednost, ne da 'bi ji jemala pogum. Ko je stopila skozi ograjo se je spomnila pravljic o Vilah, ki jih .-.je čitala v otroških letih. “Ali nebi človek rekel, da grem j tudi jaz v velikanovo palačo, iskat • cvetlice življenja, pojoče vode in . ptice vsevede?” .Previdno se je ozirala naokrog, misleč nehote na zmaje, ki po napadi stražijo zaklad; in kaitor v dokaz, da ae pravljice ne lažejo jjo je mahoma presunilo divje lajanje in rožljanje silovitopretresa-: klili verig. Iz koč, postavljenih ob ■.-obeh straneh vhoda sta planila .dva orjaška prireneiska psa, velika kakor dvoje majhnih oslov, ■ kosmata kakor severna medveda, krvavih oči in odpirajo peneči se žreli, oboroženi z ostrimi zobmi. Proracunana dolžina njunih verig Je puščala korak prostora med Simono m-vsakte-rim izmed njiju, toda.ùntila je to pioto njun ega diha. Dež je ponehaval in navzlic naglici, s katero je hodila, je Simona ebenem občudovala veličastno obsežnost vsega, Kar jo jo obdaja- lo. Neskončni drevoredi so se vlek-li v nedogled, trate, široke kakor stepe, in skupine redkega grmičja, rastlinjaki so zavzemali prostor majhnega gradu, pristave so bile od daleč podobne vasi in grad ki se je nerazločno prikazoval izza drevja, je bil temna, orjaška masa, strahovit kup sivega zidovja in poraščenih streh. Toda, kakor v parkih,tako je tudi v njegovi bližnji okolici presenečala mrtvaška zapuščenost, vladajoča vsenaokrog popolnoma neumevna spričo na-vadne skrbnosti angleškega značaja in spričo premoženja gospe Erlingtonske, ki je slovelo daleč na okroo. O “Tete morda ni dotria... .ali pa je umrla!” si je dejala Simona, ki ji ta možnost še ni bila prišla na um. Ta strah jo je prigan jal, da je pospešila korak, vznemirjajoča se že vnaprej in tem bolj, čim dalje je prihajala, ker ni zagledala žive duše, niti sledu koles po drevore dih, kar bi ji vsaj pridalo, da najde tukaj ljudi. Simona je dospela do grada in obstala pred zidom, ki je bil visok kakor zid samostana in je zapiral vhod, prodrt od zapitih in zaklenjenih vrat, obitih s pločevino. Deklica je z upadajočim pogu mom zrla na to novo zapreko dokler se njena pozornost ni hipoma obrnila na neko bližajočo se točko. Izza levega vog’a zidu, se je zd«lo, da se pojavlja človeška postava ter počasi in previdno prihaja bližje. Vendar je nekdo! Simona se ni mogla ustavljati hipnemu nagibu, ki jo je potisnil naprej; takoj nato pa jo je drugo čustvo vrglo naza j. Človek, ki je .prihajal, je bil moški, mlad moški,gentleman bržkone, kolikor se je dalo soditi po njegovih elegantnih kretnjah in njegovi brezhipni zunanjosti; vpričo tega tu jca je obšla Simono prvikrat neprijetna zavest njene osaml jenosti in navdala jo je tista ženska boječnost, ki se neredko druži s pogumom. Zdaj bi se bila rada izognila srečan ju, ki ga je ravnokar še želela, toda to ni bilo več v njeni moči. Novi prišlec jo je bil zagle. dal in je korakal naravnost proti nji, odkrivši se ji z vljudnim začudenjem dobro vzgojenega človeka, ki vidi neznanega gosta pred seboj. • Bil je mlad, kakšnih petindvajset let, zelo velik, zelo plavolas, rožnate polti, kakor ljudje na severu sploh in nekoliko premajh- nega in preotroškega obraza v raz- merju s svojo rastjo. Ne da bi si ga sploh dobro ogledala, je vpraAla Simona: “Rada bi govorila z gospo d’ Avron. Ali ste tako prijazni, gos. pod, da mi poveste, če je tu?” Govorila je francoski, kajti vse angleške fraze, s katerimi si je nekdaj natlačila spomin, so jo nenadoma zapustile, in prava tolažba ji je bila. ko je slišala, aa ji tudi^njen sobesednik odgovarja francoski; njegov izgovor je bil zelo pravilen, samo besede je nekoliko iskal : “Ako iščete lady Eleanor, gospodična, potem je tu. Toda to ne pomeni, da jo lahko vidite. Opozoriti vas moram na to, v svoje obžalovanje, v svoje naj večje obžalovanje.” Smehljal se je z lahkomiselno ravnodušnim nasmehom ter motri Simono s slabo prikritim občudovanjem. Simona pravzaprav ni videla, kaj pomeni ta nasmeh in ta pogled, toda dotlej je še nihče ni bil tako pogledal, in nehote je zardela, Kar je seveda vse prej nego škodilo njeni lepoti. “Dovolite mi dober nasvet,” je izpregovoril mladenič, posta jaje nekako domač. “Ako, kakor se mi dozdeva, nimate posebno važnih razlogov, da prekoračite ta vrata” — in pokazal je na ograjo — “je bolje, da ne izgubljate časa in ne trkate nanje!” Zdelo seje, kakor bi tičalo za njegovim neprisiljenim tonom zvijačno vprašanje. Kolikor se je dalo soditi po teh besedah, ni bil hišni gospodar in Simoni ni bilo treba dajati odgovora. “Hvala gospod!” je dejala nekoliko subo. On se je odkril še svobodneje nego prvikrat. Ločim se je oddaljevala, je s podvojeno pozornostjo gledal za njo, zapominjajoč si najmanjše podrobnosti njene obleke: njen rahlosivkasti popotni plašč, njen Črni klobučevinasti klobuk s pere- som, ki je bil zelo-priprost, a je pričal o brezhibnem okusu, in doli do malih čeveljčkov, v katerih so tičale njene otroške noge. “Ali!” je dejal sam pri sebi, odgovarjajo dvomu, ki ga je vznemirjal, “vse Parižanke imajo čeden stas in čedno obleko! Ta nemara ni drugega, nego kakšna modistka ali obiskovavka podobne važnosti. Sicer pa se mi ni treba vznemirjati nad tem. kar je, saj je itak ne bodo pustili Vgradi” Ko je začel tako že v prvem treuotku zasledovati Simonin namen, se je polagoma umaknil, ne da bi pozabil, ozreti se večkrat na deklico in sé skrivaj nasmejati njenemu klavernemu položaju. Erlingtonski vratar gotovo ni bil posebno omikan, kajti Simona je bila že dvakrat pozvonila, ne da bi se znotraj kdo premaknil. Šele, ko je pozvonila v tretjič, je zaslišala teške korake in rožljanje že lezja. Nato se je odprlo majčkeno okence, za čegar mrežo se je prikazala polovica rdečega obraza okrašenega z belimi zalisci “Vikomtesa d’Ävron?..” je vprašala Simona, nekoliko osupla nad tem čudnim sprejemom. Zaslišalo se je surovo rohnenje, podobno divjemu lajanju psov, ki jo je ravnokar sprejelo. “Lady E'eanor!. ...” je ponovila Simona glasneje. Novo, nekoliko daljše lajan je ji je odgovorilo. Lina se je tebi nič zaprla in se ob sledečem,, klicu ni odprla več. Simona se je.spomnila, kaj ji je Flora pripovedovala o Ilowerje-vih in kaj ji je ravnokar povedal mladenič; spomnila se je tistega, česar nikakor ni hotela verjeti, v svoji strastni odločnosti, da pride do cilja, iti obstala je odrevenela in s solzami v očeh, zavedajo se sedaj da so imeli drugi prav, ona pa se je motila, in da se ji ta vrata v resnici ne ud.pro. Obenem se je spomnila stare gospodičnej ki se gotovo vznemirja, ko čaka nanjo, in je zmožna položiti kovčeg svoje tovarišice na tla in oditi, ako se ji čakanje zazdi predolgo. .Premislila je svoj položaj: bila je sama in izgubljena v tej nežna-ni deželi, za vsakogar, kdor jo je srečal, zgolj pustolovka, ki se klati po veliki cesti; za hip se ji je zahotelo, Ua se vrne k vozu in pelje v York, kjer so jo Fiorini starši vabili, na| se pomudi pri njih: toda uprla se je tej malodušni in vsakdanji rešitvi, temu begu pred 'porazom, tej brezumni in brezupni vrnitvi. Kaj bi porekel oče, mati, mala dva in vzlasti Osmin, ki so zaupali vanjo? Ali je treba, da se pusti potreti že pri prvi težavi? Celo domoljubna misel ji je prišla na pomoč. “Bretonka sem, pa ne pridem tja, kamor hodijo drugi! Gotovo morajo biti ljudje, ki tu prihajajo in odhajajo,” je de jala sama pri sebi in vrnil se ji je pogum. Ozrla se je proti drevoredu, ka mor je bi) baš izginil mladenič. Taje p r i šel pred ma io tronotki iz hiše ; a kje? S,kozi .ta vrata ne,, maral jo .biti še drug izboči,- “Ta izhod si poiščem !” si je mislila Šiniorm. ’ Tako m od r u j oča m jo tiapot i la ob.zidu v tisto smer, odkoder se je bil ruladi neznanec prikazal. Nagon je ni prevaral: ko je zavila okrog vogala gradu, je v resnici videla'nedaleč od sebe majhna stranska vrata, ki so bila tako vgreznjena v steno, da jih ni bilo lahko zapaziti. “Poglejmo zdaj,” si je rekla Si-mona, “če jih ni pustil odprtih za seboj, kakor je nedvomno on pustil odprto vrtno ograjo.” (Dalje prihodnjič.) Previdne gospodinje imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richterjevega PAIN-EXPELLER Zanesljivo sredstvo za vtrenje pri revmatičnih bolečinah, prehlada, zavstavljenju itd. Jedino (travi s varstveno znamko sidra. 25. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. I 74-80 Washington Street, New York, N. Y. Naročite se na ‘’Slov. Novice.’ PIJTE PARK IN ELITE PIVO. Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Prečitajte sledeče stan je družbe, dne 81. decembra 1915: Imejitelji zavarovalnih polic......3,077 Zavarovalnina .............$3,161,486.44 Izplačane požarne škode .....$125,577.18 izplačane dividende, članom-.$253.323.08 Gotovina ....................$156,911.98 DIREKTORJI:, Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen» podpreds. John Waat-ti, tainik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. L ohela in William Johnsoir, odbornika. Denar vložite na obresti ---------v--------- PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Sveže sadje, Mehke pijače, candy in izvrstne smotke. Sveži ‘Tee Cream” vedno v zalogi. Pridite in prepričajte se. John Gašparovič 316 - ŠESTA CESTA. Tel. 633M. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori E. R. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St-Tei- 678 W* Calumet. Mich Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka, dar ga potrebujete. Vložiti žarno, rete vsako vsoto od ENEGA Do* LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno vam na uslugo. Prva narodna banka v Galumetu. TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211-7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich.