PROSVETA
¡jro—YKAB xxvi
JEDNOTE
l' rvdaitkl ta opravatikl prootori. MIT t. LawndaW Ava.
Offtoo of PaUloatioai M67 South Lawadalo Aro. TaWphoit«, Rookwoll 4W04

MAGNATJE PRO TI VLAIRI REGULACIJI
Elektrareko in telefonsko indu «trijo hočejo sami vladat Unija in senator Nye prote ■tirata
KoroeoUn
i^ai mir. —	WBe'
^ke aocialne blaSnoati
pred kratkim so poročali, da L Dollfuss, mali diktator male Avstrije, po domače iepni dik-Mor ki ga Mussolini nosi v -»jem mslem žepu, odredil "bo-Limir". Vsi spopadi Poli-/gMovih fašistov s Hitlerjevimi (ti na avstrijskih tleh mo-
prenehati v adventu in čez, Waahington.-(FP).-Magn.t Sne praznike.	je, ki ao organizirani v Nation!
Mali diktator paradira in ve- Electrical Manufacturers Aso-Ski diktator (Hitler) diktira, ciaciji (okrajšeno NEMA), ne pred nekaj dnevi so spet počile marajo nobenega vladnega še ibe na Dunaju in židovske manj pa delavskega zastopnika une so dobile y«liko dozo v odboru za izvajanje pravilnika jivega plina. Hitlerjevi te industrije. Hočejo se vlada-tički se ne brigajo za boiič- ti sami po načrtu predsednika premirje in še manj za ma- General Electric korporacije Ge-i diktatorja na Dunaju. Ma- raída Swoopeja. fdiktator je zelo smešna figu- Unija elektrarskih delavcev Mussolini kihne in Doli- je NRA zopet poslala svojo «no se obriše; Hitler pihne in menico proti tej monopolistični ms bevska. Bombne eks- skemi. V njej zahteva pravico I v božičnem tednu naj- do svojega zastopništva v pra spravijo žepnega diktatorja vilniškem odboru in pritiska niško posteljo.	| vlado, naj tudi ona nastavi svo-
jega.
„risje je sporočilo, da stal v tej spomenici unija pravi
nekaj dnevi dve mladi A- d* J® NEMA pod kompletno do
ičanki izpolnUi enoindvaj- minacijo velikih korporacij—Ge
leto in s polnoletnostjo pre- neral Electric- Westinghouse in
v svoje roke ogromno ame- American Radio korporacije. Te
ritko bogastvo.	tri druibe producirá jo 75% elek-
n u ti .. * , . w tričnih aparatov. Ce jim vlada Barbara Hutton, ki je že po- pu8ti	¿ je bm
Jena z nekim knezom Mdiva- vladne kontrole ^ NRA, tedaj RUem z azijske stran Kavka- k^o te družbe, katere kontroli-je podedovala dvajset mili-|rajo eni in isti interesi, dobile
ves trg pod svojo kontrolo.
Proti temu protestira tudi se nator Nye, ki je Johnsonu poslal pismo, v katerem pravi, da bo General Electric s pomočjo n . ~ ^ , , ,, . te skeme upropastila ali pa osvo-Druga je Doris Duke, ML po- jiu Vse neodvisne izdelovalce inega tobačnega tovarne- električni* Jarnic. Predano Dukeja, ki ji Jeapusttl situacijo stoje tudi drugi neod-pctdeset do 86 milijonov do-| viani elektrarski tovarnarji. Nye
pravi, da sta vodilni duh tega Obe mladi ženski, dasi že pol-1 monopolističnega pokreta Oven ' ni, najbrž nista izvršili ni- Young in Gerald Swoope. *» dolar vrednosti nobenega Unija električarjev opozarja dela. Človeško ne-1 Johnsons na aroganco teh baro-e pa je, da bi bili saslu- nov, ki so na svoji zadnji kon-ojrromne milijone z delom, venciji izjavili, da ne bodo trpeli rtv bi bili začeli delati prvo nobenih delavskih orgsnizscij, po rojstvu.	odnosno le tiste unije, zs kstere
Bogastvo obeh mladenk je M aami odločijo—kompanijske.
lo iz industrij, v katerima 2,1 to Pravico M M» bori11 tudi delavci, ki so vse to ustvarili nm «¿Mu, trebs. nesramno nizko plačani; sla- American Telephone & Tele to velja za Dukejevo tobačno Ur»Ph kompanija pa je zavzela lustrijo, v kateri so delavci stališče, da ne potrebuje sploh in leta proizvajali cigare ob nobenega pravilnika in je to via ju in gladu. Znoj in glad di tudi povedala. 2eli obnoviti "lih delavcev sta omogo- Ie predsednikov uposlevslni do-nakopičenje 86 milijonov «ovor. Ta dogovor družba glo-J«v premoženja, ki je zdaj da na vseh koncih, ker se ne lo v krilo mladi ženski ka- drfi Predpisanih minimalnih I ni nikdar v svojem življe- P^ n,ti delovnika. * producirala niti ene same Z odklanjanja pravilnika bi re ali cigarete.	se rada izognila sprejetju de-
je nova slika blaznega so-	'
•bega sistema v demokratič-H^"' d» mor¿	*P»-
Ameriki. Amerika ne dovo- vi,nik' To pa bo le formalnost.
dednih paničnih pravici d«Uvci v	lnd¡r
** vedno dt Z?il >u!i«! »trijl niso organizirani, bo druž-
^e p^vií^^v^H- bt dob,U Uk pravi,nik' kikrfne-
ih premoženjih' je silna I 'V1* hoteU'
wnska moč _
AoooBtäiiM~7-—- ^Mm. Chicago, DL, ¿etrtek, 14. decembra (Dec. 14), im
"-^•^dalra^ oí po.ta^ pruvU* for L JT
lim, Aoi oi Oct I. 1117, aothortaoS sa Jim
Toart?
ÄTKV.—NIJMBKK 244
[|rmv dolarjev po svojem sta-| [m očetu F. W. Woolworthu,j lovitelju znane verige pro-ilnic, v katerih prodajajo no drobnjav po pet in deset]
RtOV.
j« od očeti na sina ali hč«^ I štirje «ml Jaki voditelji ohtožeal
na to, če so otroci za to moč ali ne. Na-0 nmo sposobni in drugi, ■J0, n*jgti to, upravljajo ^»vano bogastvo za nje, iskanje delavcev se pa nada-pt naprej,
J*ričanl ao posmehujajo za-eyropskim ljudstvom, ki •J^jujejo dedno nasledstvo ™ vladarjev - sami «e pa ^«Jajo, da so prav tako v svoji sredi dovo-dedno nasledstvo svojih "^Jiklh vladarjev.
C^* bl m°ral Ukoj spre-"°°d"totni dedščinski da-
raketirstva
Chicago.—Na odredbo državnega pravdnika Courtneyjs je policija v torek aretirala štiri voditelje transportnih unij, ki so na kratko znane pod oznsčbo TNT. Aretirani voditelji so Marcus Looney, John Lynch, John J. Baggot in Jsmes Fsr-mer. Obtoženi so, ds so zsple-teni v izsiljevanje vsote $250,-000 od Čikaških trgovcev s premogom. Obtoženci so bili kms-lu izpuščeni pod ksvcljo.
m r>»
ftlroka reka tnjegs žganja teče v Ameriko
v- Privatna P^l
tor, je naznanil te dni. da je 800
___.ameriških tvrdk dobilo dovoljs.
»■"i r AflMriki I nj# ^ vi^e u Importiranje pet
I^J^ sla mm
H«ven, Conn^-Orof IUja milijonov galon žganja In vina J' tretji sin slavnega ru- ft tujih dežel. Vlaki iz Kanade J^-Hsta in filozofa Uva in pamiki iz Evrope dmaiajo A* J« 12. t m. umrl v sta- žganje in vino dan sa dnevom IJJ*- Tolstoj je pobegnil' Vprašanje, koliko davka bo fe-boljševiške ra- deralna vls
Bil j«
vlada pobirsls od žgsne «artot 'pijače, leni
Modifikacijo Nire zahtevajo
S« bodo pred kongres, da vrle *delavski čarterM ii zakona, potem bo vae Mokeyn
New York. - Podjetniki bodo stoprocentno sa NRA in se do pičice držali njenih odlokov m točk industrijskega zakona, če vlada ugodi njih želji in zahtevi. Ta želja in zahteva je, da kongres vrže is NIRA tako zvani "delavski čarter", 7. (a točko industrijskega zakona.
Ce vlada to stori, bo NRA dobila na svojo stran 98% podjetnikov, ki so danes radi omenjene točke proti nji. In da pri de do tega, bo poskrbela National Manufacturers asociacija, ki je na svoji konvenciji zaključila, potem ko je slišala generala Johnsona, da pošlje v Washington svojega največjega openša-parskega misijonarja Jamesa A Emeryja.
Le dva odstotka podjetnikov je za sedanji industrijski sakon drugi so radi omenjene delavske točke proti. Postali pa bodo navdušeni patriotje, če vlada to točko briše in jim da proste roke, da se lahko poljubno or-K ganizirajo v kartelih, določajo1 cene in diktirajo delavske pogoje in plače. Ves svet zahtevajo zase.
Emery je dobil nalogo, "da napravi na kongres pritisk, da odpravi ostudne klavzuleH is industrijskega zakona.
K mi
Goering zahteva "poilgalotv"
Hitlerjev novi relchstag J« per fektna marioneta
Berlin, 18. dec.—General Hermann Wilhelm Goering, pruski premier, minister sviacije in desna roka Hitlerja, je včeraj avno izjavil, da je sodnijska obravnava proti Van der Lub-beju in štirim komunistom, ki so obtoženi požiga zbornične palače, "pravi škandal," ker se vleče tako dolgo In ker to člani sodišča tako natančni glede do-kazilnega materiala. Goering je rekel, da je vsem "čistim" Nem-cem že davno znano, da so ob-oženi komunisti krivi ln sodi šče bi morslo upoštevati voljo večine ter zaključiti komedijo "tehtanja evidence." Hitra ob-sodba in kazen obtožencev je ta-toj potrebna!
Novi "parlament," kl se je včersj sešel, je pokazal, da se dobro razume na gosjo koračnico. V sedmih minutah in pol bila zbornica orgsnizirana in Goering ponovno izvoljen sa »redsednika. Goerinu Je eno-stavno predložil listo Kandidatov vsi poslanci so hitro Midi: Ja!" Odziv na vse predloge je "Ja!" in ko je Goering pred agal, naj se zbornica definitiv-no odgodi, so poslanci kriknili Ja!" in odšli domov.
Tretji
default" Francije la Belgije
Pariz, 13. dec. — Francosks vlada Je že tretjič sklenila, da ne plača zapadlega obroka svo-egs dolga Združenim državam. Plačilo, ki zapade 15. dscembrs, znsšs $22,200,936. Skupna vao-vseh treh zapadlih obrokov znaša $82,200,926.
Bruselj, 18. dec. - Bjlg^ vlada, kl dosledno sledi Franciji, e odrekla tretje plačilo zapadlega dolga Ameriki. Istočssno pa c belgijski senat odglasoval, ds vlsds potroši 769,000,000 frankov ($16^,390,000) zs grsdnjo utrdb ob nemški meji.
Devet delavcev, vladi, «bitih v |
Grand Junction. Colo.—Devet brezposelnih delavcev, katere Je f*WA najela pred nekaj dnevi _ grsdnjo ceate, je bilo 12 t. m. ubitih pri delu. ko se Je otr-gata ogromna akala • strmine is h zmečkala.
up0veiuej1 težke boje za klavce
fegledl sa civilne svobodftčtne ao temni na arsdajem sapadu Clvtl Libertlss unija priprav I jena na obrambo
Chlcago.—(FP)L-Na letn konferenci čikaške Civil Liber-ties unije so vsi govorniki vide le temno sliko, kolikor se tiče civilnih svobodščin in delavski bojev na srednjem sapadu, kar velja na splošno tudi sa vso deželo.
"Ce bi mi bil kdo rekel prsd 20 leti, da bo prišlo do takih sred njeveških razmer, kakor jih da-nes vidim dnevno v Illinoisu, b tega nikdar ne mogel verjeti, Je rekel dr. John A. Lapp, pred sednlk zveznega odbora sa meh ko premogovno Industrijo in taj nlk krajevnega delavskega odbora.
Lapp je izjavil, da nimajo illi noiski rudarji v mnogih okrajih nobenih pravic in dosti bolje tudi v nekaterih drugih Indu strijah. Neki velik delodajalec
Elginu js delavskemu pokrajinskemu odboru prisnal, da je policijski šef deputistral njegove delovodje, katerim je dal po-Uoijsko oblast v tovarni, ltockfordu j« šls National Lock kompanija na sodUče, kjer je dobila injunkcljo proti vladnemu delavskemu odboru.
"Ce bi v Rockfordu tako govoril o tem slučaju, kakor tukaj bi bil gotovo prijet radi taljenja sodišča," je nekdo opomni Lappa, kar mu ja ta pritrdil pistrlktni federalni pravdnik j« v tej sadevi toliko uspel, da je btllo vprašanje Injunkcije premeščeno s državnega na federalno sodišče pod območje sodnika Woodworda, kl Je na rešetu radi raketlrstva v ivesi s sodnim upravljanjem bankrotiranih pod «tU.
"Pri tem NRA delu ml moje dnevne skušnje pokazujejo, da mamo največ opraviti s civilni mi pravicami delavstva. Svoboda govora in cborovanja je fun-damentalna potreba delavstva pri organizaciji. V boju sa to pravico se bom moral mnogo zanašati na Civil Llbertles unijo, otrebujem podporo po vsej državi, predvssm pa v premogov nih okoliših," je rekel Lapp.
To podporo mu je unija sklenila dati, kolikor JI bo v moči. Arthur Fisher, bivši tajnik čl-kaške Civil Llbertles unije, ji rekel, da bodo delodajalci tem bolj zanikali civilne svobodščlne, kolikor bolj se bo delavstvo sku-šalo organizirati pod NRA.
Novatal aaiaatja tožijo mIJO za otNtttoilaiao
Zahtevajo, da delavci plačajo $600,000 kot škodo sa stavka
New York.—Dvanajst druib, kl posedujejo tovarne sa čevlje, sadnje dni dobilo pri vrhov nem sodišču države New York začasno injunkcljo proti stavku-očim delsvcem, ki so člani Shoe Leather Workers' Industrial unije. Stavkarjem Je prepovedano piketirat! pred tovarnami, foenem so te družbe vložile tot-io proti omenjeni delavski or-ffsntsarijl sa odškodnino v vsoti $«00,000 sa povračilo škode, kl je orgsnisacija naredila a atevkami v obutvenih tovarnah.
■W
fHaje
Madrid, 18. dar—Apens k I socialisti In komunisti so odločno odklonili vsako odgovornost sa siodfkaiistične Izgrede zadnjih treh dni in Izrekli so sumnjo, ds ao najbrž imeli monarh isti prste zrsven, da Issovejo fašistično diktaturo Vstaja je končana la vlada sds) Išče voditelje, kl so
Velebiznig pripravlja napad na NRA
bo skušala odpraviti delavske klavzule is Industrijskega sakona v prihodnjem kongreau _
New York. — (FP) — Na-tional Industrial Council, orgs nisacija velebltnisa, ki ae srdi to bori proti organiziranju delavcev v Industrijah, je posvala svoje člane na boj proti delav skim klavzulam industrijskega sakona. Veliki kapitalistični dnevniki le sedaj pripravljajo tla sa odločilno bitko v prihod njem kongresu, ki se snide v ja nuarju. Narodni industrijski svet tvorijo eksekutlvnl urad niki Amerttke asociacije tovar narjev.
Velebianis bo aapreril svoje topove proti delavskim klavzulam Industrijskega sakona, kl dajejo delavcem pravico organiziranja v svojih unijah in kolektivnega pogajanja. Boril se bo tudi proti provitijam, kl predvlduj« kasni sa krlilce pravilnikov in liosnslranje Industrij. Blodnje provizije vlsds sicer la ne Isvsjs, tods velebiz-nis Ima velik strah pred njo, ker daj« predsedniku moč, ds lshko vsame industrijam pravico obratovanja in tako kasnuje krlilce industrijskega sakons.
Delavake klavzule so naletels na velik odpor pri reakciji v zadnjem sssedsnju kongrese. Sprejet« so bil« tele potem, ko so progresivcl v obeh sbornicsh prisilili Burbonoe ns kspltuls-cijo.
Jsmes A. Emery, glsvnl pravni svetovslec tovsrnilke ssoci-sclje ln antlunljikl loblst v Washington u, priporoča, naj tovarnarji pošljejo svoje najbolj-I« lobiste v Washington, ko m snide kongres v svojem sssedsnju, in ti nsj bl dels!! ns to, ds kongres odpokliče sekcijo 7 i Industrijskega iskons in provi Bije glede licenzirsnjs Industrij
KORMRACIJE V KONFLIKTU Z KLAD.
Prvi oalHorilJoki
SMMPSS w 9aa IAAAIM
SI wIH Mi v «W
■ odredbo Je I Unljs sa smerilke clvflae sv«.
San Jon. Cal.—Csllfornljsks podrulnics Unij« sa amarllke civilne svobodlčine J« isčela akcijo, da dolens, koliko Js le redna Justice vredna v Calfforni JI. Zaprisegla je saporno od redbo proti 18-letnemil fantu Anthonyju Cataldlju, o katerem ima dokase, da Je bil ed«n glavnih vodi Uljev pri napadu na J čo in llnčanju dveh ugrabiteljev.
Dlstrlktni pravnik s« Js udsl In odredil eretasijo obtelenega fanta. CaUldl J« bil aretiran IS. decembra in uprt v Isti ječi, kstero Js drhsl nsskočils prod tremi tedni.
Ilnokkl "sakoaedajel obdolženl korepdje
Springfleid, Ul.-4zredno i sedanje illlnoiske legislature namenom, ds sprejme sakon sa reguliranje trgovine s alkoholnimi pijačami, Je postalo pravi škandal. Obltrukclje so na dnevnem redu In o kakem sak nu I« nI duha ne sluha. Govorica ss liri, ds so mogočni ftgan-sraki Interesi poslsli v Spring-fleld dva agenta s preeej rojenim "črnim kovčegom" s namenom, da ubijejo državni davek na Iganje, kl ga priporoča go-vertier Horner. Dritvno pravd-nlltvo J« začelo s prsiakavo. Govori trn, da Je v«čj« število poslancev (»odkupljenih.
___ ' »i W
ftrasraMl Trenary, Mich. — Promet tu-kajdnje f armara ka zadrug« se podvojil v teku enega leta, poroča njen tajnik U. W. Osler, tfspredek iskssuje tudi aadruž-na prodajalna v sosednem mestu Muaiatng
Farmarji so orgaaisirsJI svojo sad rugo pred dvema krtoma in jo pridružili Ameriški ladruf-
Jeklarski In avtnl magnatje odklanjaj« Intervencijo
Waahingtoa, D. C.—-(FP),— Vladni delavski odbor js te dni ugotovil, ds dve nsj močnejši sn-tlunijski industriji—jeklarska ln avtomobilska—-isslvsta njegovo avtoriteto t osirom na volitve, kl naj bi ae vršile v industrij-sklh podjetjih pod nadzorstvom odbora.
Ti korporacij! sta Wsirton Steel Co. In Budd Mfg. 81ednja Ima sveče s Ford Motor Co„ kl se je le prej postavila po robu generalu Johnsonu. induatrijske-mu administratorju, In ni hotsls podpiaati pravilnika avtns indu-strijs. Welrton Co., podrulnics jeklarskega trusta, js odkkmils poilv, nsj nsstopi pred vlsdnlm delsvsklm odborom in nasnsni-Is, ds bo rssplssls privatne volitve, kar pomeni, da ss dslsvoi ns bodo smsll izreči sa svojo, temveč as kompsnljsko unijo.
Vlsdnl odbor js dsloms ssm odgovoren is sltuscljo pri Wsir-ton Co„ ker Js odredil, ds se mo-rs 18,000 dslsvcev, ki so prad neksj tedni issUvksIl proti tsj kompsnijl vrniti ns delo, obenem ps Jim j« obljubil, ds ss bodo pod njsgovlm nadzorstvom vršile volitve, pri kstsrih ss bodo lshko isrekll ss svojo sli kompsnljsko unijo. Btsvksrjl so t^ krst protsstirsli In celo obdolllll odbor, ds Igra vlogo stsvkolom-o% vsndsr so is vrnili ns dalo.
TskoJ po končani itavki js Weirton Ou. Informirala laso-pisjs, ds prsmlrjs ns pomsnl priznanja Amalgamated Assn. of Iron, Steel A Tin Workers unije, ki je vodlls stsvko. Izjavila je, ds bo sicer odradlls volitve, tods pri Uh volltvsh bo prills v poštev asm o kompanlj-sks unljs. Kompanija js Us tudi takoj ns dslo In odslovila vis delavska agitatorje, da il sago-tovi uspeh pri "volitvah," sedsj ps js nssnsnils, da ns bo trpsls nlksksgs vmešavanja v t« volitve i itrsnl vlsdnegs delavskega odbora. ,
Slučaj Budd Mfg. Cq. js prišel pred vlsdni odbor, ko pokrajinski dslsvski odbor v PhllsdsU phljl ni mogel prisiliti B. G. Budds, predsednika kompsnije» ns rsipls volitev v njegovih podjetjih pod nsdioritvom odbora. Dslsvel pri tej kompsnijl so ss prltolill, ds to morili stopiti v kompsnljsko unijo, ksr jim Js drulb« grozi Is i odslovltvijo, ako tega ne s toni,
2§flaki napadlo r omiko-p piolailka v N. Vorfci
Moral J« čakati s govorom, dokler nI pellcljs odstranil« «e-mlrale
New Y«rk.—Nemški poslsnlk dr. Hans Luther Je v torek govoril v Institutu znanosti in umetnosti na univerzi Columbl-JI, toda nekaj raskačenih Ženak Je pokvarilo njegov govor. Komaj Je dr. Luther začel pledlratl, naj Amerika bolj opasuje Nemčijo In manj kritizira, le Je la-donel ženski medklic Iz občin-stvs: "Zakaj naciji pollgajo domove Izgnanih profeaorjev?"
Reditelj je planil k lanski, a še se Je oglMils drugs; "Zakaj naciji ssilgajo knjig* v Nemčiji?" Obe ženski sta bili vrženi Is dvorane, med tem ko je govornik molčal In pokalljeval. Začel je spet govoriti, ali komaj je isrekei m-kaj beeed, j« sa-vplle tretji ženska: "Dol s Hit-lerjem
Spet j« Ml« sniešnjsvs In trajalo je nekaj minut predno so tudl to lansko odvlekli Is dvora-ne in policaj JI Je tiščal dlan na «rtih, da
PROSVETA
THE ENLIGHTENMKNT
«pj im	UM y*. mM m p*
M», ft M m ****•> - f»imm ** Olm» ff M m Mt* M». »I» «a «aï » !»•■ flgJt.
*!*««• mai I« (te Usitoé MM Chi«««» m« Čin« M«i pm im*. Il w^ CImm fT<M	'«^n
M« **M Ml
Glasovi tz n&sêlbin
Km* M «Mb tar IM «tk I
PROSVETA
MAT-H ta. LawWbU Af».
Of THB n
Domač drobiž
Nenreča
Cleveland. — Rojak Frank Jerman je zadnjo soboto padel doma po stopnicah, ki vodijo v klet in priletel je z glavo ob cementna tla e tako «ilo, da je obležal v nezavesti. Drugi dan »o ga odpeljali v bolnišnico, kjer š« vedno leži v nezavesti in v zelo kritičnem stanju. Ima prebito lobanjo.
Slovenska banka Cleveland. — Vložniki "naše" North American Trust Co. banke so zadnji petek zborovali in ponovno pretresali stanje tega zavoda. Omenjene so bile visoke plače uradnikov (predsednik je vlekel $600 mesečno) pred polomom in mnogo zmrznjenih posojil, med katerimi se eno glssi tudi ns katoliško organizacijo Knights of Columbus ($50,000). Izvoljen je bil odbor, ki je sestavil resolucijo, katera se glasi, da vložniki apeli-rajo na državne in federalne oblasti, naj v desetih dneh odo-
Pregled delavakih
St. Louia, Mo. — Leto ae Mila h koncu in spet bomo delali račune, vsak po svoje. Da delavec ne bo štel dobička, to vemo vsi. Komur sploh ni bilo treba trpeti gladu, je trečen
Ako človek pogleda armade ¡brezposelnih in lačnih, se nehote vpraša: Zakaj? Zakaj plačuje vlada milijone za zmanjšanje pšeničnega pridelka? Pa je vendar na milijone lačnih želodcev. Zakaj ne kopljejo rudarji premoga, ko toliko ljudi zmrzs-je? Zakaj ne obratujejo predilnice, ker polovica ljudi nima niti cunj, da si z njimi pokrije lačno in premraleno telo? Kdo je kriv tega? Delavec sam! Dokler bo poalušal lepe fraze "delavskih prijateljev", dokler bo volil kot mu reče boss, tisti, ki mastno šivi od delavskih žuljev, ne bo rešitve, ki mora priti od delavcev samih. Le premnogo-krat se "delavski prijatelji" skrivajo v belem oblačilu ja$-njeta.
Vzemimo si za vzgled kapitaliste, ki se ne ocirajo na narodnost, vero in sploh ničesar drugega ko le polno mošnjo. Ko je država organizirala NRA, so oni organizirali "Mapi", in danes se bije boj med vlado in kapitalisti. Posledice so se že pokazale, ko so si velike kompg-nije same napravile "pravilnike", ki ne tepejo samo delavcev, pač pa tudi male industrijalce in male trgovce.
Bratje, organizacija ne pride sama od sebe, niti ne morete organizirati velikih mas naenkrat. Pač pa je treba začeti z malim: eden, dva — majhno društvo in tako naprej. Da nimamo ničesar pričakovati od

bps načrt za reorganiziran je banke ali pa naj odrede llkvlda-' obstoječega sistema, se je men-
cijo, kajti vložniki ne morejo vač tako viseti v večnem čaka-aju.
i vzgoji otrok
i	^ ""^PSfP^W'	j
Igvežbano dete posekslo svojega netreniranega bratca
New York.—Dr. Myrtle B. MoGraw, psihologinja in pomožna direktorica klinike za normalen razvoj otrok, je v torek zvečer demonstrirala v Columbia-Presbyterian bolnišnici za otroke vpričo 60 zdravnikov, bolničark, psihologov, fiziologov In enega filozofa, da so razne lastnosti Človeka prlvsgojene in ne prirojene.
Vzela je dva dečka, dvojčka, stars 10 mesecev, ki sta bila rojena normalna In s vsemi pogoji zs sdrav razvoj. Enega bratca so v bolnišnici vadili, drugega so pa prepustili samemu sebi. Demonstracije so pokazalo velikansko razliko. Trenirani otrok js na zahtevo isblral rasne predmete in Igrače in vselej prinesel prave, dočim nI drugi snal razlikovati ničesar. Višek razlike js pa bil, ko je dr. McGraw posadila treniranega otroka na šaat čevljev visok prostor, kate-regs se ni prsv nič bsl in je sam skobacal s njega na tla; spustil se je na noge. Drugi otrok se je pa strašno Jokal na višini in se krčevito drial za rokave direktorice.
Telefonisti» saatavkale
Gillespie. IU.—Tukajšnja telefonska postaja je skoraj mrtva, odkar so ssstavkale telefonistk«. Zadnji mesne ao se s pomočjo centralne unije organisirala ln od drulbe sahtevale skrajšanja delovnika na 46 ur in svišanje plač, kar pa je družba odklonila.
Delale eood48do60urnate-den In prejemale po $7 do $11.60. Zahtevajo minlnalno plačo $16 sa dnevno in $17 sa nočno delo.
Državni kontinentalni Ael pred UffUlaturo
Cheyenn«, Wyo. — Ns isred-no aaaedanje legialatur* so prišli poleg poslancev In kapitalističnih lobiatov tudi delegatj« državne aekeije Kontinentalnega kongreaa, kl Je bil akllcan ss Isti dan ko državna zbornica Vsaka organizacija je poalala pet delegatov, kl ae poleg zborovanja agitlrali med poalancl sa delavaka predloge.
da že vsak prepričal, pa naj bo še tako zaspan.
Bratje in sestre, kar nas je organiziranih v Slovenski narodni podporni jednoti, imamo pač priliko, da se izobrazimo, ker naprednega čtiva imamo dovolj. Imamo jednoto, ki stoji na delavskih principih in.radi katerih principov je postala to kar je danes: jednota, ki je zavrgla verske «bajke, jednota, ki je razgalila politične stranke v pravi luči. Sedaj, v decembru, se vrše volitve društvenih odborov. Odbor je duša društva, in vsakega člana dolžnost je, da pride na sejo in voli za najsposobnejšo osebo, ne glede na prijateljstvo.
Moram se zahvaliti vsem sestram, ki so neumorno delale sa boljši uspeh priredbe, ki se je dobro obnesla, vsem darovalcem, ki so darovali razne predmete, mrs. Sampson, ki je dsrovsla drugi dobitek, sestram Zaje in Hochevar, ki so z nastopom v nsrodnih nošah napravile lep vtis na vse navzoče.
Na svidenje na seji t Nsprej za večje društvo Planinski raj ln Slovensko narodno podporno jednoto 1 <
The resa Speck.
Z vlagateljakega Zborovanja
Cleveland, O. — Prošli petek zvečer, dne 8. decembra, se je vršilo v spodnji dvorani SND na St. Clair ave. zborovanje vlagateljev slovenske bsnke North American Trust Co., ki je prenehala t rednim pošlo v a-njem koncem prošlega februarja ob času "bančnegs praznika" In se sedaj nahaja v rokah konaervatorja. Dvorana Ja kila nabito polna; navzočih je bilo do 760 vlagateljev, po-aameanikov in društvenih zastopnikov. Zborovanj« js «klicni vlagateljski odbor, ki je imel nalogo, dn pregleda poslovanje in aktualno stanje banke. Na-čeloval mu je Louia Kaferle. ki Je tudi aborovnnje otvori i in želel, ds aa isvoli predsednik, ki bo zborovanj« vodil. Isvoljen j« Ml Joa. Slakovlob. Zapianik ja vodil 8teve Pirnat.
Po pretitanju ln sprejetju aapistika aej« vlagateljev s dn« 1. septembra, j« odbo-Ik Kateri« podal avo j« poročilo o atanju bank«. V dvorani nI bilo vodstva banke — drja. Hellškarja, Jakliča In ne urednika A. D. NavnočI ao poatejali nemirni; jenili so
ae nad vodstvom, ker jih spravilo ob d«nar.
Kaferle je podal na kratko, točno in jedrnato poročilo. Marsikdo se je čudil, kako je mogel on, ki nima nikakih posebnih šol, izdelati tako natančno poročilo, pa še brez vaake plače. Povdarjal je, da je k polomu banke veliko pripomogel obstoječi bančni sistem in pa splošna depresija ali kriza. Povdarjal pa je tudi, da je poloma v veliki meri krivo bančno vodstvo. Se leta 1961 je vodstvo vedelo, da gre podjetje navzdol, de bolj so ps to uvideli leta 1932, da banka hira ter da ni nobenega izgleda, da se bi postavila na boljše stališče. Takrat bi se moralo kaj ukreniti, to je: sklicati shod vseh vlagateljev, da se j kri pojasni celoten položaj in vpraša njih mnenje (kot je na primer storil Frank Sakser in par drugih bank). A oni tega niso storili, ampak so še celo pošiljali svoje agente, ki so hodili okrog rojakov, pri katerih so čutili, da imajo denar v drugih bankah, pa so jih pregovorili, naj prenesejo svoj denar v slovensko banko, "Id je najbolj zanesljiva, solventna in njeno vodstvo je izkušeno ter zanesljivo." Na stotine rojakov (tako približno pravi omenjeno poročilo) in društev jim je nasedlo.
Poročilo odborovega predsednika Kaferleta je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Vsi o-stali člani tega odbora ao potrdili podano poročilo, nakar je pričela splošna diskusija o poročilu ln o vprašanju, kaj se naredi z banko, ali se ustanovi nova in stara likvidira, ali se pusti, da stara banka sama likvidira in se dobi iz nje kar se dobiti da.
Odbornik Wm. Kennick je .v angleškem jeziku prečital nekak načrt in ga v slovenskem tolmačil. Načrt je dalo vodstvo banke, potom katerega naj se ustanovi nova banka, katera bi likvidirala staro banko. Večina se s tem načrtom ni strinjala. Končno je odvetfcik Frank Opaskar predlagal, da se pošlje resolucijo v Washington. Columbus in bančnemu vtod-stvu, v kateri se naj zahteva odgovor v teku desetih dni, kaj je z načrtom, o katerem je bilo po-ročano. Predlog je bil sprejet. Za sestavo resolucije sta bila k obstoječemu vlagateljskemu odboru izvoljena še F. Opaskar ln Jos. Siskovich. S tem se je zborovanje zaključilo.
Zborovale! so se najbolj zgražali nad visokimi plačami, katere je prejemalo vodstvo banke, po $400 in $600 mesečno ter po $10 za seje vsak teden, katere je obdržavalo vodstvo tedensko poleg mesečnih direktorskih sej. Te plače so imeli pred polomom.
Prihodnji sestanek skliče via-gateljski odbor v najkrajšem času.
A. Janko v Ich, 147.
Pri naa v metropoli
Cleveland. Ohio. - Pred voli-tvsmi so nsm pravili demokra-
tje, da je župan prihranil mestu $17,000.000. Sedaj pa pravi novoizvoljeni republikanec Da v te, da ni cvenka v mestni blagajni in da bo mesto bankrotiralo, ako ne bo pomoči. Za nas navadne cepce je to čudež. Kam hùdimana jo zginilo tistih sedemnajst milijonov? ! So jih li poba.sal i demokra-tje po zaključku volitev, so jih li sedaj "delili" republikanci, ali je pa bflo $17,000,000 le vpisanih v kakšnih bukvah. Torej : ker ni
"money, no funny."
•
Sedaj je pri nas decernoer, kot v Chicagu. Volimo iowAtolimo razne društvene Uradnike, f'idi tukaj je "no fun no mon'." Tudi naši bankirski uradniki se pritožujejo, ker nam je bilo poroča-no, da so dobili "pay cut," torej "little mon', hardly any fun."
Naš Podgoričan je bil izvoljen zapisnikarjem zato, ker veliko piše. Za Ameriško Domovino tudi ne bo "fun", ker je enkrat priobčila dopis nekega "Nikodema Lazarja", da bo Podgoričan kmalu prenehal pisati in ga primerja! nekdanjemu "Ahasverju" (Fafe-tieh). Sedaj je pa on tukaj ža leto dni.
•
Zadnjič je bila seja vlagate-teljev North American Trust banke (naše domaČe podjetje). Tudi tukaj ni bilo "fun, ker ni mon'." Seve, zame je bilo malo presenečenje. 600 do 700 rojakov je pridno nosilo prihranke v domačo banko, domači bankirji pa na severni tečaj, in prihranki so zmrznili. Pravijo, da je tako pisala "A. D." in oni so zaupali. Ampak kakšna sprememba pro ti tistim, ki so jim zaupali. Človek bi mislil, da se vse to vrši na jufu in da so naši bančni vodje "nigri."
Predsedoval je Jože Siskovich, zajftknik je pisal Stefan Pirnat, ki pa se je obotavljal radi zamere dopisovalcev, ki so mu odg<s-varjali na njegov dopis. On misli, da se odbora, ki preiskuje ne bi smelo napadati, pa tudi od bor ne bi smel tistih, ki so izgubili prihranke, ker že to je dovolj..
Vlagatelji so se jezili na A-meriško Domovino, plačan oglas •o ji pa le dali za shod. V zapisniku je bilo tudi, da so ko-lektali "kvodre". Potem je nasta upor, in drugi so dali le po 16 centov. Nastalo je tolmačenje ln protest. Neki možakar je deja rojakinji: "Tiho, baba!" Louis Kafarle, ki je bil tudi delegat na 10P redni konvenciji, je poda dolgo poročilo o banki. Poveda je, da je prejemal mr. Seliškar predsednik banke, "samo" $600 na mesec pred "zmrznjenjem,* sedaj pa prejema še "samo" $300 na meneč. Torej ni čudno, da n nič ostalo vlagateljem.
Kot izgleda sta imela banka in vodstvo pristaše na seji. Sam nimajo poguma, da bi prišli tja so pa gotovi zaupniki in prijatelji bankirjev. Odbornik Kenick demokratski koncil man, tudi iz „ da rete na obe strani. Am.
pak naša metropola je tako u-stvarjena, da "sme" demokrat podpirati le demokrata.
• « «
Simon Kavčič se jezi na nas. On in Henrik Pečarič, oba mislita, da smo mi izvolili Lewisa predsednikom UMWA, in da je naša krivda, kor je John diktator. Pa mi nismo nič krivi, nismo ga niti priporočali, še manj pa volili. Dokler bo šla polovica rudarjev na štrajk in druga po-lovica na delo in dokler bosta dve uniji, Prostata lahko piše tako alf tako, ne pomaga nič. Pred leti so imeli v Chicagu vozniki dve uniji—X F. of L. in Chicago Teamsters' Union. Prva Je priborila dolar več na teden, druga pa $1.50. Kakšna jeza je nastala pri prvi!
Kar mi rabimo je ena sama industrijska unija, ne pa strokovne in rudarske unije. Vsi delavci so prizadeti v vseh strokah in v vseh podjetjih, ne samo rudarji. Po mestih v industrijah je bilo odpuščenih na tisoče delavcev, in to pokaže število pri naših društvih, ker člani ne morejo plačevati asesmenta. Od 500 članov jih je 70 na pasivi. To je dok^z, prizadetosti. Tisti pa, ki je zaposlen, mora preživljati vi? drugih, ker oni ne dobijo dela.
Frank Barbič, 53.
Zabava klnba št. 25
Powhatan Point, O- — Odkar imamo rudarsko unijo, so se tukajšnje delavske razmere nekoliko izboljšale. Oba tukajšnja premogorova obratujeta precej dobro, a sta oba prenapolnjena z rudarji, tako da se delo sploh težko dobi. Zaslužek je odvisen od dela in prostora. Prosperite-te še ne poznamo — komaj da je za vsakdanje življenske potrebščine.
Soe. klub št. 25 JSZ prired plesno zabavo v soboto, dne 30. decembra, pričetek ob 7. zvečer. Vršila se bo v Miners' dvorani. Vstopnina 20c za osebe nad 16. letom starosti. Ker bo to prva klubova zabava, uljudno vabimo vse domače občinstvo, tako tudi vse domačine iz bližnje okolice in is vseh bližnjih naaelbin. I meli bomo dobro godbo in dobro po*tre*bo. Poslovimo se od starega leta in pozdravimo prihajajoče novo leto na idubovi zabavi v veseli družbi!
John Merzel, tajnik.
Zahvala "Zarje"
Cleveland, O. — Nobena kul-turna skupina ne more iti naprej in se uspešno razvijati ako niso njene priredbe ddbro poeečane, in tudi soc. pevsk zbor "Zarja" se ne bi mogel. Tega ste se zavedali na zahval ni dan, ko ste v velikem številu prihiteli od vseh strani naše metropole in okolice ter vili «boru nove energije in volje. Celo naša oddaljena zavedna naselbina Girard je bila v lepem številu zastopana po naših so-drugih in sfmpatlčarjih. "Zarja" vam je hvaležna za to, hvaležna je tudi soc. pevskima zboroms "Vojanu" in "Delavcu" za sodelovanje pri programu, oglaševalcem v programih, o-sobju na priredbi in vsem drugim, kl so pripomogli k uspehu te priredbe. Delavstvo bo le tedaj kaj štelo ln prišlo do veljave ter svojih pravic, ko bo podpiralo in gojilo kulturna društva z delavsko ideologijo.
Mimogrede naj bo omenjeno, da je kritik v Prosveti s. Jon-tes pod napačno domnevo, če miali, da so bili pevci v zadnji sceni pod vplivom, kot on omenja. Nedoatatke sa to je iskati povsem drugje.
Lan. Poljšak, predsednik.
Kritika kritike
Cleveland, O. — Kritika prijatelja Jonteza o koncertu soc. ¿bora Zarja se Sicer lahko sprejme, njegov pridržek o "močni pijači" ae pa né more prebaviti, kaj t) s lahko pijačo (pop) se še nihče opijanil ni.
Da, polteno kritiko aprej memo, predbacivanje brez podlage pa blagohotno odklanjamo, i. Francoski», član društva 68 in Zarje.
LKTNICA 1'REDNIfiTVA
EveJeth. Minn., J. K. — Preobširno in pomanjkljivo na msdasbojni sveži, zato ne more biti objavljeno.
123,000 uposlenih i fl
e«Ru la leden 1
je 3l|i wezpOHeMiih delavcev
Chicago. — Lokalni «im stratorji javnih del ki ¡¡h
nancira federalna vlada.
ZTih U: t' ^ bo r hodnje sobote vsa kvota v J Akem okraju - 123,000 oJ. na delu. Do zadajega ka zvečer je bilo u posle!,
javna dela so podajali *
dva dni v tem tednu. Doku
jadnjega tedna se je vpisalo kaj čez 310,000 moških i„ 1 To znači, da za več ko pob, registriranih bresposlecev ni panja, da bi dobili zaslužek javnih delih, razen če razsi, dela in povečajo kvoto v ¿1 skem okraju.
Uposlevanje gre silno poc Direktorji se izgovarjajo manjka — orodja. Okrog 2? delavcev mora čakati na di vo orodja in druge potre opreme! Čez 2000 mož je na Ju v parkih, drugih 4000 p forest preservah". š^ki bor je vzel 750 mož za vara ne čuvaje pred šolami.
Ntttraakarska liga si v mw življenje
Townley je zopet postal voditelj. Njen progra«
Bismarck, N. D.—(nestrankarska liga, ki je med no dobila kontrolo nad N Dakoto in imela večji vpliv v nekaterih drugih agrarnih žavah srednjega zapada, j« pet oživela. Reorganizirani bila na konvenciji, ki se je davno vršila v tem mestu.
Za njenega predsednika; izvoljen A. C. Townley, njei. votni organizator in vod V glavnem odboru sta tudi grešnik Lemke, tudi star ter bivši podgoverner Ho* Wood.
Liga je osvojila program žavnega kapitalizma. Od ne vlade bo skušala dobiti jila za zgraditev živežnih tov usnjarn in sličnih državnih jetlj, potom katerih bi farn postali bolj neodvisni. Liga mi za odpravo privatnega p ta v industriji in trgovini North Dakoti je danes 154 oseb na vladni pomožni list
Znamenja so tu, da bo strankarska liga zopet po močan politični faktor med mar j i na srednjem zapadu. vojno je dobila kontrolo na publikansko stranko v Se! Dakoti in v nekaterih k Nebraske, Iowe in Južn« I te. Po vojni pa je bila st glavljena in v Coolidgevi popolnoma likvidirana. Po rih letih kaiz4 pa ae je zopet čela obnavljati.
DobMi, kar niše volili
Vancouver, B. C. - Novi mijer ali governer Britake lumbije si je izbral tak kab da so proti njemu dvignil volucijo celo njegovi UM pripadniki. "Čeprav smo ralci, bi ne bili nikdar gla» sa Pattulo (novi premi) pravijo razkačeni ) Patulla dolže, da je orodje tokracije in graditelj nrf tamanitakega dvorca.
Liberalci ao pri zadnjih tvah za legialaturo prejeli 000 glasov in dobili nad tretjini mandatov, nova <*
ska stranka Canadian Coml
wealth Federation je P^ 115,000 glaaov in osem

tov.
W. W. zopet pričela Chicago - Gla^ffS duatrisl Workers of the p^. da je bilo leto« »i
čarterjev novim unUa ■or v vaeh zadajíh petí£ ,
Unija je največ pri^ tni, gradbeni, liodeiaki industriji.
S j* f
«edežem v Port Arthur,* "Industrial Worker» . I WW, je «ebraaj^^ ne pa v Zdrslemhjiili
rcTKTEK, 14. DECEMBRA.
Vesti iz Jugoslavije
I0KAIN
(Isvlraa 90 PROIZVAJALI
Mužili «O okrog 90,000 Din
*7M -J** *
Ljubljana, 22. nov. k nad leto dni je bil med finimi kokainisti znan Mariji kot center domače produktu kokaina. Od tam so ga do-Sili cele zavojčke ter proda-preko svojih zaupnikov da-f celo v inozemstvo.
Bilo pa je tako: 23 letni Laerist Ernest Ternon je de-
STalj Uu Pri tvrdki ,<SHlua"
7Mariboru ter spoznal kokain lot iiborno donosno blago. In Mčil si ga je tudi na svoj naju izdelovati. Seveda pa to ni ■ pristen kokain, bila je po-tvorba brez kake posebne vred-louti. Ko je lani otvoril svojo ^ovino, je začel producirati m, našel pomočnika v osebi letnega Josipa Puha in raz-pečivalca v osebi trgovskega lika Borisa Sirnika. Ternon e produciral, tadva sta razna-iU in spravljala mariborski pkain v denar. Prihajala so gočila celo iz inozemstva in |v« Francozinji sta prišli kar lebno v Maribo^ ter kupili od rnona za 15,000 frankov te-mamila. Skupno so oslepa-irtve za kakih 90,000 Din. dni jih je sodišče obsodilo: fcrnona na 2 leti in štiri mese-teike robije, Sirnika na polnijo leto robije in Puha na [mesecev — in povrniti molijo ¿kodo. Kokain znamke »Maribor" pa je izgubil na ko-tonskem tržišču vsako ceno.
Aiton Zugwitz utonil v Savi Z Jesenic poročajo, da je j utonil v Savi znani so-ilist in delavec v zadružnih ivskih ustanovah, s. Anton ifwitz. Po rodu je bil iz Ko-ke, živel pa je že dolgo let Jesenicah, kjer je bil rav-elj Delavskega konzumnega va. Doživel je starost 58 Dolgo let se je udejstvoval i delavskem zadružništvu, ki mu na vsem Gorenjskem polagal nelje. Ko je šel službeno na bbravo, je moral čez zasilno r preko Save. Sava je nam-: ie nekajkrat odnesla tam-ijtojo brv in prav zdaj povijajo novo. Za nasilno brv »o položili preko struge tra-»vc. Ko je Zugwitz stopil na je izgubil ravnotežje ter •del v strugo Save. Pelerina mu je pri tem tako zamotala K* glave, da si ni mogel poti; lahko pa tudi, da ga je pU kap. Sava je truplo od-«seboj. Slovensko delav-aidružništvo, posebno pa jski sodrugi ne bodo poza-»vojega sobojevnika in pio-«j Zugwitza, ki je neumorno opiral delavsko gibanje. Mmo ne ... — Po Jugosla-•e zadnje čase pogosto vr-vije s fingiranimi letalski-aapadi na razna mesta. Ta-«no imeli tudi v Ljubljani meseci vajo gasilcev, vo-»v in drugih reševalcev, ki ao Ni in obvezovali ljudi, ki ,lh zadele bombe, ki jih je vnrel nu trg "sovražni" aero-V|* je bilo seveda pridno vnaprej. Pred nekaj ^ Pa se je v Ljubljani spet » v«ja vojakov in reševalen letela so namreč Atiri «ka letala nad Ljubljano pfirala spuščanje bomb za J ločeni trg. Tamkaj ao passntl, ki so po-|.Po tleh, prihiteli so
Hii
ga-
zapa ao
začeli gasiti neko po-k, da ga je bomba iz Hosednih hiš v«jaki metali na trg ne-Marde, ki eo pokale, a ***' nič storile. Z gradu * **aj topov začelo atre-gg strela za leUli, ki ao («*z čaa pa so se vr-Ur wia metati plinske «o lahko nastopili fi" plinskimi
•^nanali
ih\m
maskami onesveščene" v hi-ff^"1 tem pokanju ne-P« bomb in granat je prišlo Tw roane nesreče. Le-niM) sploh nič bomb | .marveč ao to peUrde rojaki ¡1 HU na določeni t*m pa ae je zgodilo, ^T* ^»doflclr vrgel la rok
ttprvpomo iB M jut
«s Jscaalavlja.)
plodirala v roki ter ga po levi strani glave močno ranila. Morali so ga odnesti v bolnišnico, kjer se je zavedel šele naslednji dan. Kazalo je nekaj časa, da bo izgubil vid, vendar pa se mu je zdaj stanje že izboljšalo. Tudi nekega oficirja je ranilo, a le neznatno. — V Belgradu pa so imeli pred tednom nočni "letalski napad", seveda le vajo. Pri tem pa je prišlo do prometne nesreče. Gasilni avto je na a-larm zdirjal po riočnenj Belgradu proti kraju, kjer je dozdevni napad zažgal hišo, spotoma je avto srečal dva druga avtomobila, ki se jim je reševalni avto hotel ogniti, pri tem pa je zapeljal v lekarno, kjer se je avto prevrnil ter vse reševalce pokopal pod sabo. Osem oseb je ranjenih, dva se borita s smrtjo. Tako so ti fingirani letalski napadi zahtevali res nekaj žrtev. Da se bo vršil napad, so v vseh mestih napovedali teden dni poprej ter preko časnikov delili prebivalstvu navodila, kako se mora ravnati ob napadu. Prva zapoved je bila: noben ne sme iz hiše, kdor je na ulici, mora izginiti v bližnje poslopje. V vseh mestih pa so ti napadi privabili nasprotno vse ljudi iz hiš, da so pasli zijala ter se čudili zoprnim plinskim maskam reševalcev. Te vaje se zelo pogosto ponavljajo, želijo pač, da se čim hitreje privadimo takim stvarem.
Smrtni kandidat živ — njegov reševalec mrtev
Pri Sv. Miklavžu v mariborski okolici se je dogodila nenavadna tragedija. Tamošnji posestnik Vinko Vauhnik si je hotel vzeti življenje in sicer z elektriko. Sel je 20. nov. dopoldne k daljnovodu, ki ima napetost 1000 voltov, potegnil iz žepa žico, privezal na njen konec svoj žepni nožiček ter ga vrgel čez električno napeljavo. Kakor hitro se je žica dotaknila električnega voda, je silni sunek vrgel Vauhnika ob tla. Ker je Vauhnik krepko držal žico, se je ta ob njegovem padeu pretrgala, tako da je bilo Vauhnikovo telo le za hip zvezano z daljnovodom. Vauhnik je dobil zaradi tega sicer hude o-pekline, a bo v bolnišnici okreval. V silnih bolečinah se je valjal na zemlji. Opazil ga je France Vernik, delavec iz Hoč. Ta je odhitel samomorilcu na pomoč, pri tem pa ni opazil ži-| ce, ki je visela z voda. Zadel je s čelom ob njo, in naslednji hip je že ležal Verdnik mrtev na tleh. Reševalca Verdnika so odpeljali v mrtvašnico, ssmo-morila Vauhnika v bolnišnico.
Nameetu vlomilca, ustrelil pomagača
Zgodilo se je v Murski Soboti, v stanovanju odvetnika dr. Plnterja. Tam so že pred tednom neznani vlomilci vdrli v hišo ter mnogo sob, predvsem pisarno, prebrskali ter nekaj stvari odnesli. Osumljens sts bila sosedova služkinja in njen fant, a dokazano še ni. V noči od nedelje na ponedeljek 20. novembra so menda spet skušsll vlomiti vlomilci v stanovanje dr. Plnterja. Ta je zaslišsl odpiranje vrat, stopil s puško ns bsl-kon ter kmslu nsto nsmesto vlomilcev, ustrelil Aoferjs Ne-s me nega, ki je prišel pomsgst pregsnjsti tatove.
V nedeljo zvečer, bsš ko ae Je odpravljal spat, je zsališsl dr. Pintar zvonjenje električne naprave, ki jo je namestil na glav na vrata. Služkinja je prihitela ter povedala, da skušsjo vlomilci vdreti skoti dvoriščns vrata v hišo. Dr. Pinter Je vzel lovsko puško ter se splazil do vrat, prekinil električni «vonee ter stopil ns bslkon. Opazil nI nikogar, a je obstal ns bslkonu v prepričanju, ds se Ud« vlo-miki vrnili. „ Medtem pa Je služkinje obvesti Is še ""Urjevo ženo In hčer o vlomlkh. TI dve sta se zelo prestrašili in *a čez nekaj čass poslsll na po-moč v bližnjo Torkovo gostilno, od koder je takoj prišlo nekaj krepkih fantov, da prežene vlomilce. Splazili so se skozi okno v Plnterjevo stanovanj« <» vetnikovs tens jim je povedala, kje demneva vlomilce, ftli so
po temni predsobi, ki se končuje na verando. Tamkaj ao opazili dr. Pintarja, ki je še vedno stal na verandi s puško v roki. Komaj ao se fantje — med njimi šofer Nesmeny — približali vratom na verando, že se je Pintar obrnil, prebil šipo na vratih s puško ter naslednji hip ustrelil v predsobo. Zadel je šoferja Nesmenega v prsi, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ko je stopil Pintar skozi vrata v predsobo, je takoj opazil, kaj je bil storil. Mislil je, da so za njegovim hrbtom vlomHci, ki so že oropali ženo in hčer, zato se je silno vznemiril ter niti ne ve, kdaj je prav za prav ustre-
Tako je namesto vlomilcev dobil strel v prsi nekdo, ki je prišel preganjat vlomilce.
Umrla sta: V Stražišču pri Kranju industrijec Jakob Baj-želj, star 51 let, v Vitanju kamnoseški mojster in nekdanji župan Josip Vester; dalje so u-mrli: v ljubljanski be'n'šnici u-radnik Avgust Pečnlk, v Svečinl pri Mariboru šolski upravitelj Josip Berce, v Mariboru trgovec Josip Videmšek, v Ljubljani Umrli ao: V Ljubljani zaseb-nica Marjana Accetto, dalje Terezija Pritekljeva in v ljubljanski bolnišnici Miljutin Je-senko; v Celju v bolnišnici 78 letni Jskob Turnšek s Polzele, v Cretu pri Celju 64 letni železničar Josip Pogorevc, na hribu sv. Jožefa pri Celju pa 65 letna zasebnica Marija Margetičeva.
T«iki voda
Novo važno kemično odkritje
V princetownskem Frickovem kemičnem laboratoriju so izdelali majhen kozarec tekočine, ki je najdražja na svetu. Veljs namreč 1200 dolarjev. Ta cena je na prvi pogled tem nerazum-ljivejša, če zvemo, da gre za vodo, najbolj razširjeno tekočino na svetu.
No, ta voda tudi ni navadna voda, temveč so princetownskl kemiki po težavnih procedurah izdelali tu tako zvano "težko vodo." Navadna voda, ki tehta pri 4 stop. Celzija kakor znano 1 kg, sestoji iz dveh atomov vodika in atoma klsiks. Vodikov atom je najlažji med vsemi atomi, toda pred časom so odkrili, da so med posameznimi atomi vodika precejšnje razlike. So posebni atomi te prvine, ki tehtajo dvskrat toliko kakor atom navadnega vodika.
Ko ao to odkrili, se je raziskovalcev seveda kmalu lotila misel, ds bi morsla biti voda is takšnih težkih vodikovih atomov in kisika prav poaebna vodica. In so se sprsvili nato, da jo pridelajo. Ampak v praksi ni šlo tako lahko kakor v teoriji, šele po dolgih poizkusih ss je to sedsj posrečilo. Zs nekoliko grsmov težje vode so morali i dragimi procedurami obrevna vati več ton normalne vode in uspeh še sedaj ni vedno gotov. Tako ni čudno, da bi nspratnik tega posebnega soka veljal 160 dolarjev, čašica pa preko 1000 dolarjev.
Danea še ne vemo, kakšen praktičen pomen bo utegnile imeti težks vods. Doslej je blo-log prof. Swingle ugotovil, ds poginejo msle živslice in rastli ne, ki se v normslni vodi počutijo kskor v psradižu, na mah v težki vodi. Težka voda je ta ko rekoč že po naravi prosta bakterij in bo utegnila s t» lastnostjo imeti kakšno vlogo v medicini. Pitne ni, pa ne nemo zato ker bi bile drsšjs od najdrai-jegs šampanjca, temveč tudi zato, ker kaže strupene lastnosti. le najmanjše količinics povzro-čejo v človeku ln živali mrzlico, nekaj večje pa so poskusne ti-vsll usmrtile.
Končno kažejo dosedanji po-akuai, da Ima novs tekočina ve-liko eksplozivno silo, pa se bo dala po vsej priliki razen za "razorožitev", kjer je tgadlclo-nalno končno meato vsSfc velikih odkritij, eporeMtl tudi zs drobljenje stomov.
Izgubil Moi ktr se ji priložil
"New deal" prinesel delavcu "raw deal" — najprvo mu je bila znižana plača, delo pove-čano in končno je šei ns ceato
Hobbs. N. M. — Kaj vse ae dogaja pod "novim dealom,,( po-kazuje alučaj Freda C. Haney-ja, oljnega delavca in očeta šestih otrok. Njemu ln njegovi družini je "new deal" prineael "raw deal" najgrše vrste. Ta slučsj pokazuje, da je "nova doba" pod kapitalizmom velika, melanholična farsa.
Fred Haney je bil v službi Standard Oil Co. of Indiana nad tri leta. V oskrbi je imel 12 oljnih tankov in 4 oljne vrelce na ozemlju ene kvadratne milje. Pred "novim dealom" je njegova služba trajala 24 ur na dan živel je v kompanijski baraki zastonj. Imel je tudi kravo ter več kokoši in je živel brez volka pred vrati ter vzdrževal tudi bratovo družino osmih oseb.
Ko pa je bil sprejet oljni pravilnik, mu je boas povedal, da bo zanaprej nadziral tudi sosednjo štirijaško miljo oljnih vrelcev in tankov po šest ur na dan, drugih šest ur bo opravljal U posel njegov sosed, za oatalih dvanajst ur pa bo nadsorniško delo prepuščeno samemu sebi.
Do tukaj je šlo vse gladko. Ko e potekel mesec in je prišel pls-čilni dan, sta s sosedom sprevi-dels, da ima "new deal" posebne muhe: vsakemu je bila plača znižana za $20 na mesec In obenem jima je boas povedal, da >osta v bodoče morala plačevati tudi stanarino od trisobnih koč.
Haneyju se je to postopanje zdelo preveč krivično in je pri-i el isksti pravice od Poncija do Pilata. Najprvo se je pritožil pri superintendents Ker se mu e ta smejal ter ga insultiral, se <e pritožil na Labor Board v Waehington, ki je odredil preiskavo. Drušbi se je to zdelo preveč predrzno in je Haneyju aporočila, da ga več ne potrebuje.
Z družino vred je bil postsv-Jen na oeato brez sredstev. Sedaj prejema vladno dolo po $4 na teden. Svoj slučaj je opisal tudi predsedniku Rooseveltu, generalu Johnsonu in notranjemu lajaiku Ickesu. Našel pa je to-Uco pravice kakor hlapec Jernej, MB!I sem toliko neumen, da aem od tega alt drugega res pričakoval pomoči. Rsdi pomanjkanja obleke so zdaj vsi otroci is ven šole in le bog sns, kako se bo vsa stvsr končala."
Pobojnik odlikovan Nash vlile, Tenn. — James F. Bowman, polkovnik narodne garde, ki'je bil zelo aktiven pri razbijanju rudarske stavke v VVilderju, Tenn., je bil te dni odlikovan z vojaško kolajno za junaški čin v prilog miru in reda v Čaau stavke. Njegov "junaški" čin je bila razorožitev nekega pijanca, ki je izstrelil par krogel is revolverja v irak Bowman je a svojimi miličniki ustrahoval rudarake atavkar-je in prebivalstvo, kompanijske pobojnike, ki ao uganjali nasilja, pa je ščitil.
KamiNMja u orgaiizin-Rjtklaviie
Stavka pri manjših podjetjih. Velike meaarake tvrdkc naznanile '^»roatovoljno" zvišanje plač — četrtini delavcem
akoiuzmi
Čuvalvo je meti zmoti : je pe tudi v svesi s razumom, ker se razum tako šeato moti v čuv-atvenih zadevah! ljudje to yd-no nerazsodni, kadar razsojajo pod vplivom čuvrfev.
Chicago. — (FP) — Unije mesarskih in klavnlških delavcev tišče bosse za vrat. Da so zavarujejo pred večjimi aahte-vami in atavkami, je zadnje Ča-aa več Iflavnlšklh družb.Ni\azna-nilo "prostovoljno" zvišan jo plač, ktr pa ne zadovoljuje delavcev in poči stavka zduj tu, zdaj tam.	vtt
V Chieagu je ns stavki nad tri tisoč meaarskih delavcev pri manjših tvrdkah. Zahtevajo 20% zvišanje plač in priananje Amalgamated Meat Cutters k Butcher Workmen unij« Podjetniki so se zatekli v človeške nižine za pomoč in je še več delavcev bilo pretepenjb» l>ar precej močno. Pobojnikom pomaga tudi policija.
Tri velike klavniške družbo — Armour, Swift In Wilson — ao te dni zvišale plača za štiri cente na uro v prizadevanju, da zaustavijo unijsko kampanjo v svojih tovarnih. Tajnik unu< Dennta Lun« je rekel, da bo t< ga zvišanja deležna la okrog ena četrtina delavcev. Zaslužili bodo povprečno le 44c na uro.
"Družbe mislijo, da bodo s tem zvišanjem vrgle uniji poleno pod noge in ji onemogočile delovanje za življensko mezdo in izboljšanje delovnih pogojev, ampak se motijo. V Washington u čsks ns sprejetje tudi pravilnik, ki pa brez močne unije dosti ne pomeni," je rekel Lane.
o vseh klavnlških in meaar-h centrih dežele Je v teku kampanje za organiziranje delavcev. Poleg Amalgamated Meat Cutters so aktivne V kampanji tudi rasne neodvisne uni« je.
skih
Pravilnik brezposilnih
ZakotiMki oanutek v interesu hrespoaelnlh sestavlja Kontinentalni kongres
Chicago. — Minnesotaki far-marako delavski kongresnik Ernest Lundin bo v prihodnjem zasedanju kongreaa predložil tako zvani brezposelnost ni pravilnik Kontinentalnega kongreaa, katerega je odobrilo že več državnih sekcij. Pravilnik aeatavlju v legalno formo odvetniški odsek illiuoiake sekcije kongresa.
Za upoalene brezposelne pri zasilnem delu pravilnik določa "običajno", unijsko mezdo, ne manj ko 50 centov nn uro in pravico do kolektivnega pogajanja, kjer so brezposelni organizirani. Nadalje določu stalno oskrlio brezposelnih, dokler vlada ne sprejme zukona za brezposelnostim podporo, ln zastopstvo v reliefnih odborih.
Ts pravilnik je bil že predložen reliefni administraciji v
Washingtonu, kjer je romal la enega urada v drugega in bil končno poslan državnim pomožnim administracijam, češ, da naj a temi zahtevami napravijo kar hočejo. To drezanje Kontinentalnega kongresa je več aH manj pripomoglo, da je vlada sklenila zaposliti za neko dobo štiri milijone brezposelnih.
Kongresnik Lundin, ki je aktiven v tem gibanju, se je sedaj dogovoril s glavnim odborom, ds bo predložil pravilnik v obliki zakonskega osnutka v prihodnjem zasedanju. 8 tem korakom se bo mogoče )x>spešl-lo tudi zukonodajo za bresposel-nostno podporo.
Kit M« Javno matn)t?
InsuRova družba potrošila velika vsote za "vsgejo" m darila
Waahlngton. — Ha n k rotirana Insullova Mlddle Weat Utllity kompanlja je leta 10H0 potrošila $220,841 za oglaševanje, $103,000 za aaeament podjetniškim asociacijam, prispevala večje vaete aa politične kampanje in darila, pravi federalna obrtns komisija. Komisija ni objavila vsote političnih kontri« bucij In "daril".
lnsullov publlcltetnl agent R. flofer k Sons v Portlandu, Ore., ki je v službi tudi drugih etek-trarakih magnatov in oskrbuje 12,000 časopisov s gradbenim materialom, novicami ln trust-janskimi editorlsll, je prejel aa svoje delo $K0,000 ns leto. I*-tos bodo ti prispevki znašali o-krog polovlee manj.
Idi; '
trlii
Znižane cene za svetovne razstave
KELVINATORJE
Prihranite denar! To to pttjHtlrwrtui nwi rrfrigerntorji. Niso bili U nikdar rahlfmi—itrttmH ta rataiavo. J a m/mi t vštk o»irih,
TUKAJ ja l«r»«tn» »oneS-U prihranili	TI
nwxUlt prié»j« k vam «brah ti» la ftvHevr» k)ar a* Jih M kaa«Ui krt naj-Iwljáf taSsfek g«lvtaaurj**s tovarna. Ti nitm U 4m
tukr rtfrip*rnh>tjt.
S« raiaovrslelh can u4 naj*
iMlJnra la Sraijaea áo aaj-vaéjafa mtkUla. T« ja iS* r«iita prilika. OfUjU jih na #eah4fet v BUfctrttnJh prodajalnah. KsplU at va* JUJvtnatim tnUff £«11**« «va* ht*« v v*l)avt la totiU <a«a Ur ^Mmm SU«*»
m lue* «a »si.
f« U*f0 »i lakitm trupi** m» ItMn -ÀfUMk— »krmit*-ffO/M* trn It O J mm Ml«/« m m w*a« nbritk*,
7t W. KÁmm* fll,— I Vi IWW« VUpkmrn* g 4Umiph IJSS l*ml 151
»4M
an e
»il M Uhl*-	»VMI» Hrném,
1,41, -m, a	mi* a» M^MW a*
ftU0„ prmdamm mm rmtlUmm mépUM* f* m^kmiUU jrmšf
V Atuso 01 riDRIAI, H U P O H I
N*e zanašajte ae na vreme, «le ob-drfti hrano varno
VI pot rafee J*« »lafet rt* si rafrtgeraior vas lata aa oholi. Vr»ma pa vaai atfrM hran« vara« la ** rmtmèk émi v **'. la vi nlhSar mm vaata kateri hod* U 4*avl, EWfetri*«o h lajanja Ja aaasaljlva la efeenewl*' mo. No naéhirajt* «tafea na kraal la 4oaarJa v poàverjeeœu.
■ ■■>■-■■■.■ k.
Četrtek, u decembra.
"odo in ne z ledom t n. . .
V DŽUNGLI
AVTOHOOimiA i HI I to M A PB1SKLJBMOA
Poslovenil SUnko Lobon
KNJIŽEVNOST
t tiskartko obrt spadajoča dej
Tiska vabila aa raaalica in ahode, vUitnioe, » knjift, koledarja, letake itd. ▼ aloven«k«m, hrri« sloraikem, čeftkem, oemikem, angleAkem jeuku n
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CU 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA J V BVOH TISKARNI