— 79 — Novičar iz slovanskih krajev. 1% Frauheima na Stajarskem 3. sušca. Po Božiču nesmo nič novega snega dobili, snoči pak ga je pol črevlja debelo padlo; dober je, bo posušeno zemljo pomastil. Po vinogradih je že davno vse živo bilo, zakaj to se mora reči, da se na Pohorji in krog Marburga vinogradi izgledno obdelujejo, blezo ne tako pak na spodnjih krajih proti Radgoni in Ljutomiru. Tudi sadjoreja se posebno okoli Marburga veselo vzdiguje. Vino je grozno drago: pint starine po 32 kraje. sr.; vendar kerčme pivcev negrešajo, marveč nove vstajajo. Iz Krasa blizo Tersta. (Konec). Setva pše-nična in druge baze se nič kaj lepo ne kaže, ker nismo časa imeli v navadnim času sejati; večidel smo okoli in malo pred Božičem sejali; kar pa ni o pravim času sejano, se tudi ne zanje dobro. Na tertah se vidi revno mladje; še to ni zamoglo dozoreti; je tedaj na več krajih na pol suho, in nam tudi slabo in nevgodno vinsko letino oznanuje. Murvine šibe za svilorejo so letos malo pognale, bati se je tedaj, da bomo tudi malo perja dobili. Naša nar veči nesreča je pa ta, da ne bomo imeli s čim vohernikov od hiše odverniti, ki nam ves drug živež od hiše odneso. Od Zgoničkiga komuna ali županije smo bili 21. svečana k c. k. distriktni komisfi v Sežano za voljo odškodnine za gosp. fajmoštra poklicani; pa smo vsak svojo , in nar več napčno besedo, trobili, tako da sta g. kantonski glavar in začasni distriktni komisar zares veliko težavo z nami imela. Vzrok tega je poglavitni ta: da noben teh „Novic" ne bere, ki so nam tako natanjko in različno vse to ob pravim času razločile. One so vse postave, kakor so na dan prišle, nam oznanile. — Drugi vzrok je, da jih je prav malo, ki brati ali pisati znajo, ker je že 25 let preteklo, da nobenima učitelja nismo imeli; in lih tisto leto nam se je zdajšni neutrudljivi učitelj rodil v Bouci, ki ni le učitelj , ampak tadi dušni pastir, in zdej tukaj vse svoje dela hvalevredno opravlja, brez da bi le minuto zamudil. Poslednjič bi bilo tudi želeti, da bi se naš župan v svojih opravilih bolj pridno obnašal, M. 1# Ljubljane. Beseda, ki jo je slovensko društvo v Ljubljani pretekli petek v pripomoč revežem na Notranjskim in Dolenskim napravilo, se je na vse strani prav dobro obnesla: nabralo se je namreč za imenovano milošnjo 125 fl. , ki so se berž gosp. deželnima poglavarju odrajtali, — všeč je bila pa pričujočim tudi tako, da pri nekterih pesmih celo ni bilo poprej miru, dokler se niso vdrugič zapele, kakor: peterospev ,jLahko noč" Lisinskoga, samospev 550bčutki" Jo-sefine Turnogradske, in pa narodski kor ^Budnica*, ktero so gospe in gospodje kaj krepko peli. V taeih napravah, pri kterih se moramo vsaki gospej in vsaci- — 80 — mu gospodu le zahvaliti, da so blagiga serca podpirali dobrotljivi namen, bi se ne spodobilo vsake reči posamsko pretresovati, ktera je bila bolji od druge; tedaj le to še pristavimo, da je izverstna govornica začetniga govora, namreč „pesmi od verliga moža" Koseški g a se ravno tako prikupila vsim poslušavcam, kakor gospodična, ki je svojo umetnost na glas o viru slavno ra-zodela. Mnogotere v ti besedi pervikrat pri nas slišane pesmi se bojo gotovo ohranile v dragim spominu, in Titel-ova slavnoznana „ s 1 o-v a n s k a polk atf, ktera se je med pervim in drugim oddeikam besede igrala in se zamore po pravici „polka vsihpolk" imenovati, bo še mar-siktero veselo drušinico na noge spravila. Reči zamoremo, da je bila ta beseda krasna na vse strani, in da je bilo lepo viditi zali kor žlahnih gospa in gospodičin, ki so v zboru z naduše-nimi gospodi ljubo prepevale mile slavenske melodije. — Z veseljem zvemo, da perva pevka nasiga glediša, gospodična Seeburg, ki se je unidan s slovenskimi pesmami v gledišu tako lepo obnesla, bo v pevoigri „Marthaa prijetno pesmico ^die letzte Rose"(„zadnja roža")» ktero je g. Cegnar izverstno poslovenil) slovensko pela, kar bo gotovo marsikteriga ta večer v glediše napotilo. 1% Ljubljane, Kmetijska družba je lani g* deželniga poglavarja naprosila : naj bi pripomoči blagovolil, da bi se šolski pripravniki (preparandi) v poglavnih rečeh sadjo-reje podučili, ker pri mladosti na deželi za-morejo zraven duhovnih gospodov učitelji v ljudskih šolah nar več opraviti; oni so pravi aposteljni za razširjenje in povzdigo toliko koristne sadjoreje. — Ravno zdaj zvemo, da je gosp. deželni poglavar g. nadzorniku ljudskih šol naročil, se v ti zadevi na c. k. mini-sterstvo poduka oberniti, naj bi dovolilo učenje sadjoreje za šolske pripravnike in pa tudi za g. bogoslovce 4. leta. To se je sedaj zgodilo, in g. Andrej Fleišman je po višjim poklicu začel ta djanski nauk pretekli četertek popoldne, kteriga se vdeležvajo tudi nekteri učenci živinozdravniške šole. Vodilo sadjorejniga nauka je neprecenljivi Pircov „vertnar" v slovenskim jeziku. — Za nesrečnike na Krajnskim je Teržaški odbor do 5. marca nabral že 6988 fl. 8 kraje.