advertise in the best Slovene newspaper Conimerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROrrU. sploh po in izven Amerike ^^^XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 19, 1956 Zadnje vesti solnčno z najvišjo tem-najnižjo 62 stopinj, #es ^ napoved za da- Plo' je v Ameriki to- stopinj se danes zopet jekli končati stavlto v "hid; y ^ j® začela 1. julija, ®o Se 7 ^ Washingtonu v z ^isenhowerjem posveto-v jeklu. List Pitts- ^ereno- . ^^^tte je o tej kon-P'^esel vest, da je dal k jeklar- Гагцп, . ®"®5^ tedna, da se spo-pil. J, da bo on nasto- Deg^ P(**redovalec Finr ^кц m« o kakem ničesar znanega, priznal jejo ^ ^ v Beli hia posvetu- n jeRo^ Ros-8ђ svetovalci o tem ali naj кођ Taft-Hartleyev za- ђ ®*4енб1^ ®)^ar, Id najbolj zanima cagQ » ^ javnost, je polio v Chi-_ jko leto je bilo ob tem jtv Ufti. ™®^Su 35 novih sluča-poliu 212. Lani sta na "•^Inikft ^(^tos že pet jo snrofi ^ javlja- 1ггад_ , ^ Chicago so poslali lio |ђ ^ ^Hžine C(»i,iva zoper po-^'•nslr f velika gneča nosnih copHo g ki čakajo, da jih ka L ^Pivom zdravnika Sal-' wikrat. ŠTEVILKA (NUMBER) 137 iopcf ^ so močne pritožbe vojake in je v Vjst, b* zločinov vseh škivo/,^ napravili ameri-Prebivo^i^"^ nemškim civilnim ^^.iašk' ***"• zato je ameriški »ПОЈ^ ! .^^®4nik dal povelje, da "PoIuogJ ameriSIii vojak stil. * đotna na svojem me- vojaki v Nemčiji do-"aj ^ ®d neznancev, da 'lf'Vo cj^ domov. S to za-tudi dižavno taj-^ Washington«. ' so oslepili na štiriletnega Mike je operacijo mirno ^ v nekaj dneh na-svojih adoptivnih ki je odstranil ^ ®edai^^ vprašanje ali Nu, ostal pri ž'.vlje- kak R^vor, da je verjet-l^Ioviei ^ proti 50, torej po V ^ so d^nes obto-Williama Kulka ^4lki ip ®^-adje svojevrstno, in \Vn^^ kratkim umrla že-I" j® bil obupan nad ^ hiši , jen jem. V stanovanj-^^•»ovaj nadstropij, kjer je plin v samo- Padla j® verjet- » **'^Č Д ^ iskra, prišlo je j® hi^ eksplozije plma, ец PoniSila, Pri tem je *"4 N Nova zmaga: ženske v poko j z 62 leti, podpora delanesposobnim WASHINGTON, 18. julija—Skupna komisija zastopnikov spodnje zbornice in senata skuša najti kompromis v tistih točkah sprememb zakona Social Security, kjer sta si bila pri glasovanju zbornica poslancev in senat needina. Toda princip kot tak, da gredo ženske lahko v pokoj, ko dočakajo starost 62 let, tisti pa, ki postanejo delanespo-sobni, da dobijo posebno podporo od 50. leta dalje, je osvojen po obeh zakonodajnih telesih. Eisenhower je bil zoper te nove zmage na strani delovnega ljudstva, in je samo vprašanje, ali bo končno besedilo zakona podpisal ali pa proti njemu vložil svoj veto. Veto ni verjeten, prvič radi tega ne^ ker se Eisenhower zaveda, da bi bil v obeh zbornicah itak preglasovan. Spodnja zbornica je lansko le--*' to ta zakon sprejela s 372 proti 31 glasovom, torej več kakor z dvotretinjsko večino, v senatu pa ni bilo nobenega senatorja proti. Vpoštevati je tudi, da smo v volilnem letu 1956. * Tisti, ki postane s 50 leti de-lanesposoben, bo dobil okrog $75 mesečne podpore. Ne gre za kako milostno podporo, marveč za pravico do podpore. Žensk, ki se bodo lahko okoristile z novim zakonom v prvem letu, ko bodo šle v pokoj z 62 leti, bo okrog 800,000. V tem številu je 200,000 vdov, 300,000 pravih delavk in 300,000 žen upokojenih moških, katerim se polo- žaj zboljša. Vdove bodo dobivale, ko dosežejo starost 62 let, polne prejemke. Finančni stroški se cenijo na $400,000,000 za prvo leto, $1,-300,000,000 v prihodnjih 25 letih. Podpora tistim, ki postanejo delanesposobni, in teh bo v prvem letu kakih 250,000, se ocenjujejo z $200,000,000. Na operaciji V Eluclid-Glenville bolnišnici, soba št. 417, se nahaja Mrs. Frances Rudman-Scheffo iz 18808 Mohawk Ave., ki je srečno prestala operacijo. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanje! NIC NOVEGA-V NEMČIJI Razgovori v Moskvi med zastopniki Vzhodne Nemčije, Sovjetske vlade in rusko komunistično stranko, so potrdili, da v Nemčiji ostane pri starem. Nemčija ostane deljena med Vzhodno in Zapadno Nemčijo. Sovjetska vlada je znala pritegniti Vzhodno Nemčijo v svoj gospodarski sistem. Vzhodni Nemčiji je obljubila nekaj gospodarskih olajšav, ko gre za vzdrževanje sovjetskih okupacijskih čet. Ti stroški naj se za vzhodne Nemce znižajo za polovico, znesli pa bi v dolarski valuti okrog 48 milijonov dolarjev. Sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji je 400,-000. Sovjetska zveza je vzhodnim Nemcem obljubila, da jim postavi elektrarno, ki bo gnana na atomski pogon, kapaciteta bo 100,000 kilovatov. Podpis na ta dogovor so dali na ruski strani in nemški uradni zastopniki obeh vlad. Nikita Hruščev in Walter Ulbricht pa kot predstavnika ruske in vzhodno nemške komunistične stranke. STAVKA V JEKLARNAH IN ODPUSTI otK^i J*' Def t diva meseca, pa ranje-je bil enako tudi V Pittsburghu se nadaljujejo pogajanja za novo mezdno pogodbo v jeklarnah. Jeklame so imele v torek tajno posvetovanje v New Yorku, nato so se v Pittsburghu včeraj sestali dele-gatje delavske unije in jeklarn. Železniška družba New Haven Railroad v Bostonu je odpustila 409 mehanikov. Družba pravi, da ni dovolj prevoza vsled stavke v jeklu. Stavko v jeklu so začele čutiti družbe, ki se pečajo s prevozom po Velikih jezerih. Posebno tiste tovorne ladje, ki prevažajo železno rudo. Od 255 teh ladij Jih še 56 prevaža rudo, ampak, če se bo stavka nadaljevala, bodo tudi te morale prenehati s plovbo. Če ne bo v kratkem sporazuma, se v Washingtonu bavijo z mislijo, da se poslužijo Taft- v ђ , ---- Mt| ItQt je moral ođsto- Ri5 ^ Nn:k komuni-Mati.ia RakosJ. ** DolifK«^ izbrisan tudi Kot ^est , °'^5a. Rakoei Je bil Gđen največph л ' Ilta_ » ^ smatrajo za tri-I ®e bod '^"ajo tudi s tem^ iu b<^očnoeti zbolj^ Jugoslavijo in Danes se obnovijo na Brionskih otokih razgovori med Ti torn, Nehru jem in Nasserjem iz Egipta. Že včeraj so se razgo-varjali in pogajali in je prišlo med Jugoslavijo in Egiptom db prave gospodarske pogodlbe. Tfe-hru sam je le de jal, da med Jugoslavijo in Indijo ni novih obveznosti. Nebru in Nasser odpo tujeta danes skupno v Egipt, odkoder bo Nehru nadaljeval pot v Indijo. RUSI POTUJEJO IN SPOZNAVAJO RUSIJO! Prebivalci evropske Sovjetske zveze imajo pravo poletje, rusko delavstvo pa čas počitnic. Zadnji Vrhovni svet Sovjetov — ruski parlament, je sklenil, da naj ruske žene ne opravljajo več težkih del. Ruske žene so morale namreč opravljati dela, o katerih mi na za-padu mislimo, da jih morajo opravljati samo moški. Tudi ženske so se oddahnile. Ameriška poročila dianaš-njih dni iz Sovjetske zveze tudi javljajo, da kakor Amerika, tudi Sovjetska zveza preživlja novo dobo, dobo turizma, dobo spoznavanja lastne domovine. Ta poročila v slikah kažejo, kako rusko ljudstvo roma kar v trumah, če je le mogoče v Moskvo, da vidijo Kren»elj, pa potrpežljivo čakajo tudi ure in ure, predno pride na vrsto. Toliko je namreč domačih obiskovalcev Kremi ja. Poln je Gorki-jev park, polni so čolni in izletniške ladje v ruskih vodah, poln obiskovalcev sta Leningrad in Stalingrad. Kdbr ne more v oddaljene, gre pač v bližnje kraje. V drugi svetovni vojni je bila volna na sov jetskih tleh proglašena za domovinsko vojno. Rusi so branili svojo zeml jo kot Rusi im ne kot komunisti. Svojo naorodno dolžnost pa izkazujejo v miru, ko počitnice porabijo m to, da svojo domovino čim bolj snoznajo. Pravimo, da vzgledi mičejo . . . Hartleyevega zakona. Postopek bi bil naslednji: Predsednik Eisenhower bi naj-prvo postavil komisijo, ki naj preišče, zakaj je prišlo do stavke. Ta komisija potem izdela poročilo m če stoji v tem poročilu, da je ogrožena narodna varnost, narodno zdravje, potem lahko predsednik s svojim justičnim tajništvom predlaga pri federalnem sodišču, da naj zaukaže stavkujočim delavcem, da za 80 dni prenehajo s stavko in gredo na delo. V teh 80 dneh bi skušal federalni posredovalec doseči kak sporazum. Če bi mu to ne uspelo, potem zopet posebna komisija pozove tako jeklame kakor delavsko unijo, da stavijo nove predloge. Družbe naj stavijo nove predloge. Družbe naj stavijo zadnjo ponudbo, delavstvo naj o tej ponudbi glasuje, če bi delavstvo zadnjo ponudbo jeklarn odklonilo, potem se po preteku omenjenih 80 dni okliče nova stavka. Kaj se je poskušalo? Kaj se ni doseglo, o vsem tem mora končno predsednik republike dati izčrpno poročilo kongresu. Obstoja pa tudi možnost, da se predsednik Eisenhower po stavi na stališče, da ga stavka v jeklarnah ne briga, in da naj vso stvar uredijo stavkajoči in družbe med seboj. Mati umrla Poznana Mrs. Mary Obreza iz 18801 Chickasaw Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 12. julija ob 7. uri zjutraj umrla ljubljena mama Ivana Grimšič iz Rakitne. Umrla je na domu hčere Ane Rogelj v Vinkovcih v visoki starosti 80 let. Rojena je bila na Zgornji Brezovici, fara Preserje pri Ljubljani. Pokojnica zapušča v domovini hčer Ano Rogelj in sina Jožeta Grimšič v Ljubljani, tu v Clevelandu pa hčer Mrs. Obreza in več sorodnikov. Mrs. Obreza se je nahajala baš pred tremi leti na obisku pri materi in svojcih v domovini. Bodi poko jnici lahka domača gruda! V staro domovino Mr. in Mrs. Frank in Milka Perko iz 14314 Sylvia Ave. se bosta podala na obisk v staro domovino, in sicer v Zalog nad Kranjem, kjer imata svojc^ Tam se bosta nahajala tri mesece. Srečna pot in veselo snidenje s domačimi! Iz Calif orni je Iz La Crescenta, Calif., je prišla na obisk v Cleveland poznana Mrs. Josephine Puntar. Nastanjena je pri sestri Mrs. Jennie Wick na 19071 Renwood Ave., kjer jo prijatelji in znanci lahko obiščejo. Domov se vrne prihodnji teden. Dobrodošla v naselbini! BREZPOSELNI V U.S.A. Delavsko tajništvo v Wash ingtonu je izdalo novi pregled o stanju brezposelnih v Ameriki, teh da je 2,900,000. Med brezposelne tajništvo za delo šteje tudi tiste, ki so se priglasili za delo kot novinci, pa dela niso dobili. Med 2,900,000 brezposel nimi je le 700,000 poročenih moških z družino, trdi poročilo. ZA VE(JO VARNOST PROMETA V ZRAKU! ZA NAJMODERNEJŠE CESTNO OMREŽJE! MILIJONI ZA POMOČ LETALOM, MILIJARDE ZA NOVE CESTTE WASHINGTON, 18. julija—Federalni kongres bo še tekom letošnjega zasedanja sprejel predlog, da se za dobo petih let lahko uporabi kredit $246,000,000 v te namene, da bo potovanje po zraku varnejše. Ves program o večji varnosti potovanja po zraku naj bi bil končan leta 1961. V prvi vrsti naj se postavi 73-*- postaj radarja. Te postaje bi z zemlje kontrolirale s svojimi radarskimi očmi" promet po zraku, kako se letala bližajo drugo drugemu in če bi se pokazalo, da sta dva pilota s svojimi letali preblizu skupaj, bi dobila opozorila od radarske postaje, naj se pazita. V Norfolku v Virginiji imajo tako radarsko postajo, ki kontrolira promet po zraku na daljavo sto milj. V Washingtonu, D. C., in v New Yorku že delajo na delih za te radarske postaje in pričakujejo, da bodo začele z delom v nekaj mesecih. Vse zračne proge iz Norfolka, Virginia, do New Yorka bodo pod radarsko kontrolo. Radarskih novih postaj bo 73, postavljene pa bodo najkasneje do leta 1961. Skušnje učijo, da če je v višini slabo vreme, pilotje vozijo "na slepo." Radar bi jim pomagal in jih opozarjal na to, kje da so, kakor tudi, če se jim približuje drugo letalo. Letalske družbe s svojimi strokovnjaki ne krivijo pilote, če nimajo radarske pomoči, pa se pripetijo kolizije letal v zraku. Brez radarja so v višini in ob slabem vremenu, kakor brez oči. Radar v službi letalstva bo pomagal tudi, da bodo letala lažje in hitreje pristajala, kakor tudi odhajala. Take radarske naprave so na razpolago že na 33 ameriških letališčih, potrebne pa so še na ostalih 54 letališčih. V letalski službi računajo tudi z avtomatom v sistemu radarja. V Washingtonu se bavijo nadalje z načrtom, da zahtevajo od ameriških mest, ki so postala središča letalskega prometa, pa imajo premajhna letališča, da postavijo nova letališča. Delajo na načrtu za dobo štirih let, v kateri bi federalna vlada dala letno posojila v znesku $60,000,-000, ki bodo morala biti vrnjena. Največji cestni program Novi zakon o cestnem omrežju v Ameriki v Washingtonu označujejo kot največji v zgodovini Amerike. Gre za največja javna dela. V preteklosti je šlo z novimi cestami v Ameriki počasi. Težko je bilo s kritjem stroškov. Leta 1893 so določili na leto $10,000 za nove ceste. Prav do leta 1919 je federalna blagajna izplačala svoje podpore za ceste v višini komaj petih milijonov dolarjev. Ta pomoč skupno s prispevki posameznih držav pa je bila na primer lanskega decembra 16 milijonov dolarjev na dan. Kje bodo začeli z novimi cestami? Odgovor je ta, da najprvo v velemestih, kot so (Chicago, St. Louis, Detroit, Los Angeles, v velemestih, ki so velika prometna središča in izhodišča. Napravljenih bo 40,000 milj glavnih cest, ki bodo vezala mesta nad 50,000 prebivalci med seboj. Od 40,000 milj bo v letu 1975 gotovih 6,800 milj novih cest, ki bodo imele prostora za dve smeri, ostale ceste bodo veleceste in bodo imele prostora za srečanje štirih, šest ali celo osem avtomobilov. Ko bo cestno omrežje končano, se bomo po Ameriki vozili, ne da bi naleteli na kako svarilno znamenje, kakor na primer rdeča luč. V novem cestnem omrežju bodo tudi nove moderne ceste, ki bodo vezale ameriški vzhod z ameriškim zapadom, ameriški jug z ameriškim severom. Federalna gradbena oblast opozarja na to, da spričo strašnega prometa IZ avtomobili ni pričakovati rešitve tega vprašanja kar preko noči. V bližnjih mesecih bodo za gotove načrte sklenjene z gradbeniki že konkretne pogodbe. Na ameriškem vzhodu bodo celo opustili nekaj sedanjih glavnih cest. Ko gre za finančno pomoč federalne vlade, se računa s tem, da bo ta pomoč znašala na splošno 90 odstotkov vseh stroškov. Oblast posameznih držav nad cestami bo takorekoč izginila. Vsa znamenja, postavljena ob glavnih cestah, se bodo poenostavila. Dopustna brzina bo 60 —70 milj na uro. Če se računa z $25,000,000,-000 kot stroški za nove moderne ceste, potem že ta znesek pomeni za ameriško gospodarstvo mnogo, sploh za vse vi-ste industrije, v prvi vrsti za industrijo cementa. Ta je bila že povpraša-na, ali bo zmogla vse dobave cementa, kolikor se ga bo rabilo, pa je bil odgovor, da bo cementa dovolj na razpolago. Federalno tajništvo za delo opozarja na to, kako visoko število delavstva bo zaposlenih pri novih cestah. Federalno tajništvo za delo ima pravico, da določi pravične mezde tem delavcem. Od ameriških velemest, ki bodo rešila cestne probleme z raznimi podvozi in nadvozi, so mesta Boston, San Francisco in Detroit, ki na lastnem cestnem omrežju že delajo. Ali pa obstoja kaka nevarnost, da bi ta grandiozni sistem novega cestnega omrežja ostal le na papirju? Odgovor Washingtona je, da ne; dalje, da se bo delalo vse po načrtih, glavne priprave so že gotove, praktično so se načrti začeli uveljavljati. V bližnji bodočnosti bo cestno delo oživelo širom Amerike. So pa kraji Amerike, ki so naravno precej "nedostopni," oziroma gospodarsko zaostali; v teh krajih bo gradbeno cestno delo oživelo šele po kakih 15 letih. BAY VILLAGE IN KOPALIŠČE Občina Bay Village nameravala napraviti javno kopališče. Seveda bi se morala zadolžiti. Stroški bi znašali $250,000. Občani naj bi pri novemberskih volitvah glasovali za posojilo ali proti posojilu. Te dolžnosti sedaj ne bodo imeli, ker je občinski svet občine Bay Village sklenil, da se slučaj kopališča spravi z dnevnega reda. Občina ima že sedaj tako visoke davke, da se radi njih mnogi občani selijo v druge občine. Poleg tega so še druge občinske naloge, ki bo bolj važne od kopališča. * V enem od clevelandfekih javnih kopališč se je pripetil tale slučaj: V kopališču je bil štiriletni kopalec, ki se je kopal popolnoma nag. Njegova mati je kopalce od zunaj opazovala in ko je sinko prišel domov, ga je vprašala, kako to, da se koplje nag, mar se tudi deklice kopljejo nage? * Deček je materi odgovoril, da ne, ker imajo plavalne čepice na glavi . . . Seja preložena članom FarmsKega odbora S.N.P.J. se sporoča, da se redna seja ne bo vršila jutri, 20. julija, pač pa prihodnji teden, 27. julija v navadnih prostorih. Prosi se vse, da to upoštevajo in pri ' dejo na sejo. ( ANTHONY MODIC Včeraj je nagloma preminil na domu Anthony Modic, mali sinček Louis in Frances Modic iz 1301 E. 55 St. Poleg staršev zapušča dva brata, James in dvojčka Louis ter sestrici Sylvia in Dorothy ter starega očeta in staro mater. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče. PODIVJANA MLADINA V območju velikega Clevelan-da so* se dogodili slučaji bandit-stva, katero so izvrševala mlada dekleta, ki so druga dekleta napadle ali pa ožgale s cigaretami. V New Yorku so dobili zabodeno do smrti 14 letno šolarko Evelyn Orr in to na postaji podzemske železnice. Sumijo, da jo je zabodla neko dekle. V bližini trupla so našli dva noža. Redna seja V petek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slov. dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Podani bodo tri-mesečni računi in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah, zato se prosi članstvo, da gotovo pride na sejo. V bolnišnici Poznana Mrs. Magdalena Tan-cek iz Ansel Rd. je že nekaj časa bolj rahlega zdravja, pred nekaj dnevi pa jo je zadel mrt-voud in je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico na Broadway Ave. Nahaja se v sobi št. 243 in prijatelji jo lahko obiščejo od 9. zj. do 8. zv. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje zopet povrnilo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Pr/riting & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderton 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)___________ For Six Months — (Za šest mesecev)_____________ For Three Months — (Za tri mesece)_______________ -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto)____ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Three Months — (Za tri mesece)____ -$12.00 - 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 2в1ћ, 1918 at the Pogt Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 EISENHOWER-KANDIDAT Prvo vprašanje, katere stranke kandidat je Eisenhower? Odgovor je na eni strani precej enostaven, da namreč republikanske stranke. Na drugi strani pa ostane nerešena uganka kako da ravno republikanci kandidirajo Eisenhower j a. Sicer je res, da republikanska stranka nima izrazitih moči, osebnosti, ki bi se visoko dvignile nad povprečnostjo. Zato nima kandidata, razen Eisenhower j a. Toda Eisenhower se mora vendarle naslanjati na republikansko stranko, glavni predstavniki te stranke pa so poslanci v spodnji zbornici in senatorji v senatu. Namreč v Washingtonu. Res da je Amerika velika, da imamo posebnega južnjaka in severnjaka, da upravičeno delimo Ameriko na severovzhod, na zahod, na^ jug in sever, pa tudi na srednji zapad, tudi na ameriško sredino. Vsi ti kraji imajo velike razlike med seboj. Amerika kot Amerika pa je le ena republika, ena država, ki ima kot taka, ali vsaj morala bi imeti, neko državno politiko. Republikanski kongresniki in senatorji so si izbrali Eisenhower j a za svojega predsedniškega kandidata. Ni nobenega dvoma, da ko se je Eisenhower sam odločil, da kandidira, ga bodo v San Franciscu na občnem zboru stranke dne 20. avgusta kar soglasno postavili za predsedniškega kandidata. Proti-kandidata Eisenhower itak nima. Pa republikanci v kongresu? Skoraj se ne moremo znebiti vtisa, da se oni bolj igrajo z Eisenhower jem, kot pa Eisenhower z njimi. V letošnjem zasedanju kongresa je Eisenhower doživljal v kongresu poraz za porazom, tudi s podporo republikanskih poslancev in senatorjev.. Če vzamemo program Eisen-howerja, kot ga je hotel uveljaviti, je vsekakor jasno, da z glavnim delom svojega programa nikakor ni uspel. Vzemimo vprašanje ameriškega cestnega omrežja. Njegov predlog so kongresniki enostavno potisnili na stran in ga niso ne popravljali) ne črtali posamezne točke, marveč je kongres obravnaval popolnoma nov drugi predlog, ki je izšel ravno iz srede kongresa od kongresnikov samih. Ko je bil ta zakon izglasovan, ga je Eisenhower sicer podpisal, pa ne kot svojega. Ameriško šolstvo je enako pereče vprašanje. Gre za to, kako postaviti nove šole, vsaj pa razširiti sedanje in dobiti za te šole dovolj učiteljstva. Posamezne države in občine same teh dolžnosti ne morejo izpolniti. So zadolžene, imajo druge skrbi in potrebe, pa naj bi jim priskočila na pomoč federalna blagajna. Eisenhower kot predsednik je dobil v zbornici poslancev zopet krepko zaušnico. Poslanci so sicer za federalno pomoč, ko gre za šole, so pa sprejeli važno dopolnilo, kot ga je predlagal poslanec Powel, črnec iz New York, da naj se da ta federalna pomoč le tistim državam, kjer ne poznajo ločevanja po plemenih. Eisenhower tega ni hotel; je seveda še vprašanje, kaj bo napravil senat. V kolikor pa so kongresniki že glasovali, so glasovali po večini, torej tudi republikanci proti Eisenhowerju. Eisenhower hoče imeti važno vlogo v mednarodnem svetu. Amerika naj išče drugod zaveznike, pa jim pomaga. Gre za ameriško pomoč tujini. Vsi poskusi Eisenhower j a, da kongres izglasuje denar kot ga je on sam predlagal, niso uspeli. Kongres je Eisenhowerju črtal ogromne postavke in se zdi, da se je Eisenhower čutil celo osebno užaljenega. Ko je napovedal svojo predsedniško kandidaturo, in ko je zvedel za zadnje novice iz kongresa, je namreč kongresnike indirektno posvaril, da se bo preko njihovih glav obrnil na ameriško ljudstvo samo. Pa ko smo v volitvah? Ali bodo kongresniki v svojih volilnih okrajih zagovarjali upravičenost glasovanja, Eisenhower pa bo trdil svoje, kakšen naj bo politični uspeh, če gledamo na Ameriko kot na državo, kot na njene državne interese?! Republikanski člani kongresa bodo za Eisenhower j a kot predsednika, ker računajo, da bo ime predsednika na republikanski listi pomagalo tudi njihovim lastnim kandidaturam. Pa se vprašajmo končno, ali je mogoče pričakovati, da bo tako izvoljeni kongres delazmožen? L. Č. Vsi na plan-izlet S.M.Z. CLEVELAND, Ohio — Vsi člani Slovenske moške zveze ter cenjeno občinstvo ste uljudno vabljeni, da si rezervirate ta dan, in gotovo pridete s svojimi družinami' na* Louis Zgonc-evo farmo na Eddy Rd. in Kaliope Rd. Piknik se vrši v nedeljo, 22. julija 1956. Prične se ob 1. uri popoldne in bo trajal do mraka. Odbor se trudi že dva meseca, da bo vse prvovrstno preskrbljeno. Kar se tiče jedil in pijače bo vsega dovolj, in jaz vam jamčim, da bo vsak dobro postrežen in zadovoljen, kdor se bo udeležil tega piknika. Torej pripeljite svoje družine s seboj in veselite S'e v prosti naravi. Vabim tudi vse stare pionirje, in kakor veste, tukaj bo lepa prilika, da bomo zapeli kolikor bomb hoteli, in v poštev bo prišla ona lepa pesem "Tam gori za našo vasjo," tako da bo donelo na vse strani. Torej na veselo svidenje v nedeljo, 22. julija in pozdravljeni. Za Federacijo S.M.Z. John Sever, predsednik. Strelska tekma lovskih klubov CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 22. julija se vrši tekma v streljanju na lončene golobe na farmi St. Clair Rifle kluba. Tekmovali bodo St. Clair Rifle klub, lovski klub iz Barbertona in Rainbow klub iz Newburga. Tekma se prične ob 1. uri popoldne. Streljanje za posamezne skupine se začne ob 10. uri zjutraj. Vsem posetnikom se bo servi-ralo kosilo na farmi ob 12. uri. Dekleta našega Ženskega odseka pravijo, da bodo pripravile tako kosilo, da bi ga bili tudi bogovi veseli. Strežaji pri bari bodo pa imeli pripravljeno hlad-no pijačo, da ne bomo trpeli žs-ie. Pa še nekaj—na naši farmi imamo najboljšo pitno vodo, ki ie "free of charge." Slovenci smo že po naravi radi veseli, zato bomo pod noč tudi Чако veselo zapeli za kratek Čas. Vabimo vas vse, da nas posetite ta dan in se zabavate v veseli družbi. Posebno lovci in prijatelji lovskega -športa ste vablje-^i, da prisostvujete tekmi. Vabimo pa tudi rojake iz Fairporta, ki živite blizu farpie, da pridete. Vsi boste dobrodošli. Na svidenje v nedeljo na lovski farmi. Poročevalec.. PAZI NA SRCE! V Detroitu so zdravniki specialisti za srčne bolezni prišli do zaključka, da je priporočati moškim, ki so prekoračili-40. leto, naj dajo periodično preiskati srce. Tudi tisti, ki mislijo, da so na srcu zdravi, utegnejo pri preiskavi odkriti, da z nijhovim srcem ni vse v redu. Značilna je nadalje ugotovitev, da pri moških pod 40. letom srce vkijub temu, da ti moški mislijo, da je z njim kaj narobe, ne kaže slabosti, srčne slabosti pa se pokažejo pri starejših moških v dvakratni večji višini, kot pa pri mlajših moških. NAJVEČJI MOŠKI Bruslju v Belgiji živi moški s priimkom Bachelard, ki je pa bolj znan pod nazivom "mali Pernand." Pernand je namreč počasi rastel, rastel pa stanovitno. Sedaj, je star 32 let in se je pojavil na velesejmski razstavi, kjer je zahteval za sebe naslov najvišjega moža na svetu, pa tudi najbolj obilnega. Visok je sedem čevljev in osem- palcev, roka mu je dolga osem čevljev in en palec, tehta pa 489 funtov. PREDSEDNIKOVO POROČILO O VZAJEMNI VARNOSTI Predsednik Eisenhower je nedavno predložil kongresu Združenih držav poročilo o prizadevanjih Amerike, da bi drugim državam pomagala dvigniti življenjsko raven ter učvrstiti svobodo in neodvisnost. Predsednik je v poročilu podčrtal, da predstavlja načrt, ki je znan kot načrt o vzajemni varnosti, ogromen podvig. V šestih mesecih, o katerih govori poročilo (druga polovica 1. 1955), je prejemalo ameriško pomoč iz Združenih držav približno 80 držav in narodov z vseh celin. Pomoč dobivajo tudi zdaj. Američani prispevajo za omenjeni načrt letno približno pet milijard dolarjev. Podpiranje se nanaša med drugim na nujno vojaško pomoč svobodnim narodom za zaščito njihove neodvisnosti. V glavnem pa je pomoč namenjena tehničnemu in gospodarskemu sodelovanju, izboljšavi pridelkov v novo razvitih državah, novim domovom in industriji ter dvigu zdravniške in zdravstvene ravni. Pred leti je bil načrt znan kot Marshallov načrt. Namenjen je bil evropski obnovi. Pomagal je evropskim narodom, da so prišli iz pomanjkanja in lakote do gospodarske blaginje. Predsednik je omenil, da je ameriška pomoč tujini odslej namenjena v glavnem azijskim državam ter področjem v Afrilci. To dejstvo dramatično osvetljuje. zemljevid, ki je priložen predsednikovi poslanici. Na zemljevidu so označeni razni načrti, ki so nujno potrebni za razvoj narodnih gospodarstev, kot n. pr. načrti za vodne elektrarne, namakalna omrežja, izgradnjo pristanišč in podobno. Priloga kaže, da je šlo v drugi polovici 1. 1955 84 odstotkov vse ameriške pomoči za večje načrte v Aziji in Standard nemških delavcev Zapadna Nemčija trenotno ne pozna stavk. Unija kovinskih delavcev, ki jp v Zapadni Nemčiji ena najpomemibnejših, si je s pogajanji izbojevala, da bo delavstvo delalo mesto sedanjih 48 ur na teden, samo 45 ur. če bo pa delalo več, dobi pravico za plačilo nadurnega dela. Delavska mezda se je povišala za osem odstotkov. Ker se spričo zaposlenosti nemške industrije računa s tem, da bodo delavci delali kot popre je 48 ur na teden, nova mezdna pogodba praktično pomeni, da so si delavci izbojevali plačilo za nadurno delo. V Zapadfii Nemčiji je še vedno pomanjkanje delavcev. Vlada je začela z rekrutiranjem prostovoljcev za armado, pa je bil odziv manjši, kot je pričakovala vlada. Nemški mladeniči seveda bolje zaslužijo v industriji, kot pa pri vojakih. - Afriki, pri čemer je Azija prispevala dve tretjini vs%h stroškov. V Indiji je bila n. pr. pomoč Združenih držav vskladena z načrti Indije v okvirju njene petletke za gospodarski razvoj. Čeprav so prizadevanja Indije osredotočena na poljedelstvo, pravi poročilo, da je zdaj njena industrijska proizvodnja 50 odstotkov višja od proizvodnje v letu 1950. V Indiji je trenutno precej ameriških strokovnjakov. Eden izmed njih, strokovnjak za jeklo, je n. pr. pomagal poenostaviti oblike in mere jeklarskih izdelkov. Svetoval je tudi nov način izvrševanja naročil. Predsednik pravi, da bodo samo ti koraki verjetno zvišali storilnost je-klarne za skoraj 180 tisoč ton na leto. • Mnoge države hočejo obenem z izboljšanjem gospodarstva izboljšati tudi vladno upravo. "Trenutno je pri nas," pravi poročilo, "na praktičnem urjenju iz javne uprave nad 350 vodilnih uradnikov iz 26 držav." Na željo azijskih in drugih držav pomagajo v okviru načrta tudi ameriške univerze, ki si predvsem prizadevajo izboljšati kolegije in univerze v tujini na področjih, ki 60 prvenstveno v zvezi z dvigom življenjske ravni, kakor n. pr. zdravstvo, poljedelstvo in stavbarstvo. Konec 1. 1955 je približno 51 ameriških univerz sodelovalo z ustanovami iz 37 držav. Načrt bo v 1. 1956 še razširjen. Iz predsednikovega poročila kongresu jasno izhaja, da ameriško sodelovanje s prijateljskimi narodi v tujini izpolnjuje namen načrta, to je izboljšati življenjsko raven ter učvrstiti svobodo in neodvisnost. Common Council. SNET ZA NOVA UČINKOVITA ZDRAVILA V iskanju novih učinkovitih zdravil proučujejo strokovnjaki za jedrsko energijo tudi posamezna zdravila, ki jih dobe iz ržene sneti. To zdravilo že nad sto let uporabljajo pri porodih, zadnje čase pa tudi za zdravljenje glavobola. Znanstveniki iščejo odgovor na tri vprašanja. Prvi, kako žive rastline, na katerih nastane snet, drugič, kako vpliva snet na človeško živčevje in mišice. Tretjič, ali so v sneti še ne-ugotovljena mamila, znana kot alkaloidi, in kolikšen je njihov medicinski pomen. Na ta tri vprašanja znanstveniki še niso dobili odgovora, ker teh mamil ni moč izdelovati sintetično. Morda so zunaj meja njihovega znanja kemikalije, enako važne, kakor so najbolj znani alkaloidi: morfin, strihnin in kokain. Skupina strokovnjakov iz ameriške Komisije za jedrsko energijo pa dela zanimive poskuse z atomskim žarčenjem. Stro- kovnjaki so ugotovili, da je snet gliva, parazit, ki uspeva zlasti na travah. V dveh ločenih steklenih gredicah so posejali rž, in sicer v čisti prod, ki so ga polivali s hranljivo tekočino. Čez gredici je stalno tekla voda, da je bila temperatura za rast ugodna. V gredici so potiskali radioaktivni ogljikov dvokis, da je postal zrak v njih radioaktiven. Potem so ogljikov dvokis kombinirali z vodo in hranljivo tekočino. Tako je postala rž radioaktivna, v vsakem drugem oziru pa je bila normalna. Tik preden je raz-cvela, so nekatere klase okužili 3 kulturo glive, ki povzroča snet. Čez deset dni se je začela iz gliv cediti rumenkasta tekočina, ki je polagoma okužila vso rž. čez dva meseca so se pojavili na klasju temni izrastki. In ker so bile vse bilke, na katerih so zrasli, radioaktivne, je bilo tudi mamilo v njih radioaktivno. Po žetvi so poslali klasje rži univerzi Connecticut, kjer so mamila sneti kemično separirali in skrbno proučili. Znanstveniki upajo, da bodo tako pojasnili vsa še nepojasnjena vprašanja v zvezi s snet j o in njeno radioaktivnostjo kakor s pojasnili radioaktivnosti tobaka, gume, opija in naprstca. JLojze Campa: Časopis naše ogledalo Pripomba urednišlva: To je posebno poglavje rokopise ^ urednika Lojzeta čampe, ki je bilo pred vojno pripravljeno, tisk v knjigi, namenjeno staremu kraju, pa obravnava zaiui*' vprašanje zakaj je moralo priti do časnika ali kakor se rabi drug beseda, do časopisja. Doba pred vojno, v vojni in po vojni Ј^.^д. sika j spremenila. Nastali so novi poročevalski uradi, principi dovine in časopisja pa ostanejo isti. Prepričani smo, da se bod" ' vrstice, ki jih objavljamo, zanimali tisti, ki se zanimajo za časoP"' radi pišejo v časopis, pa bodo bolje razumeli časopis. škega imperija. Prav tako delaJ" Francoz, Nemec, Italijan, ' Časniki, ki so navezani na vesti, prinašajo hkrati smer t® uradov, zlasti pa še v primerki da so navezani na uradni dopis*'' urad, ker takrat javljajo to, je dotičnim vladam ljubo. demo torej do čudne ugotovitvi da beremo, v domačih stih vesti, ki izvirajo od dop'® nih uradov korespondence, ki ^ nam docela tuji, če ne celo PETELINJI BOJ Maskirani roparji so vdrli na neki skedenj v Steubenville, Ohio, in med petlinjim bojem odnesli kakih 100,000 dolarjev v gotovini in draguljih, dva gledalca pa ustrelili. Petelinji boj je gledalo kakih sto radovednežev iz daljnih ameriških držav. Nenadoma je skočilo mednje sedem maskiranih in močno oboroženih roparjev. Začeli.so streljati in nekaj gledalcev so nevarno ranili. Gledalce so' pozva-Ko je prispela policija, je bilo na li, naj jim izroče denar in nakit, skednju le še nekaj gledalcev. Petelinji boj je namreč prepovedan v tej državi enako, kakor v večini drugih ameriških držav. (nadaljevanje) Poleg Associated Press v Ameriki, ki je največje časopisno podjetje sveta, ki zaposluje 80,-000 dopisnikov po vsem svetu, je še drug veliki dopisni urad "United Press," ki hrani s poročili okrog 900 časnikov in koncem Hearst, ki zalaga pravtako 900 listov. Preglejmo v nekaj potezah druge dopisne urade večje vrste. V Kanadi obstoja "Canadian Express." V Rusiji je bila prej odločilna "Petrograjska časopisna agencija," sedaj, pod vlado boljševikov pa je poročanje itak le, sovjetsko uradno, ukazano iz Moskve po dopisnenf uradu "Tass." V Italiji imamo glavni dopisni urad v Rimu, in sicer "Agenzia Štefani," v Španiji dopisni urad "Fabra," v Grčiji "Agence d'Athene," v Avstriji "Telegr, korespondenčni biro," v Budimpešti "Korespondenčni urad," v Pragi "ČTK," v Bulgariji "Bulgarsko agendjo," v Turčiji "Agence de Turquc," v Švici "švicarsko brzojavno agenturo" in končno pri nas "Agencijo Avalo." Pripomniti je, da gre število dopisnih uradov na tisoče, da smo našteli le najglavnejše in pa tiste, ki imajo uraden značaj. Tako je v Nemčiji še zelo močna "Telegr aphen Union," za katero stoji nemška težka industrija; prav tako imamo v Angliji in Franciji ter Ameriki prav lepo število zasebnih dopisnih uradov. Nov pojav je tudi ta, da si je časnikarsko podjetje, ki ima za svoje liste itak povsod svoje lastne poročevalce, nadelo nalogo, da ta poročiFa prodaja v najrazličnejše države, kot na primer berlinski "Ullstein" in "Frankfurter Zeitung," ki dajeta potem v vsakem glavnem mestu enemu listu izključno pravico posluževati se teh poročil. Najjačji v tem oziru je brez dvoma "Ullstein" v Berlinu, ki je imel do sedaj redno po enega naročnika v treh glavnih mestih pri nas. Pri nas imamo časopisni dopisni urad "Avalo," ki je delniška družba, delničarji pa so posamezna časopisna podjetja v državi. Časopisi plačujejo za vesti, ki jih daje ta dopisni urad, določen znesek. "Avala" je v ozki zvezi s francosko "Agence Ha vas." Če pogledamo na njena poročila glede hitrosti, važnosti, potem je treba priznati, da nikakor še ni kos inozemskim do pisnim uradom. Sedaj ima pri vilegirano stališče, da sme določena poročila o delu vlade in zakonodajnega dela prinašati samo ona, kar ji je položaj malo utrdilo, ker je bila "Avala" poprej med ljudstvom zelo malo "'"ana. Ni pa dvoma, da se bo s spopolnitvijo lahko razvila v Ojjctje, kar bi bilo tudi državi 1 •• prid. I šio bi na tisoče, če bi hoteli izčrpati poročJo o vseh dopisnih uradih. Poudariti je, da ima že vsaka večja politična stranka, vsaka gospodarska družba svoj dopisni urad. Glede vseh teh dopisnih uradov pa velja naslednje. Ti dopisni uradi zbirajo vesti vseh vrst in jih dajejo časnikom. Pri tem imajo svoje ljudi, ki poročajo centrali. Centrala ima svoje smeri, katerim mora dopisnik ustrezati. Poleg tega je vsako človeško delo pač človeško, obsojeno že vnaprej na neko osebno mnenje. Kaj sledi iz tega? Angleški poročevalec podaja stvari, ki so gospodarsko-pohtično količkaj važne, tako, kot jih sam gleda v luči angle- protni. Dalje moramo роШП' ' da so veliki dopisni uradi med boj v zvezi, dogovoru. Tako si J" "Reuter" prihranil Anglijo, gijo Nizozemsko, deloma Kan, kolonije, Azijo, od koder ga izpodrinili le' America"'' 'Havas": Francijo, Južno Ameriko, deloma Ba№ m francoske kolonije. Veliki pisni uradi pa imajo dalje zv^ z glavnimi dopisnimi uradi rike. So torej kot trust bencin*! olja, železa gospodarji tega, k naj časopisje objavlja, s čem " javnost govori. Kako naj se sp''' Ć0 tega dvigne časnik do i*, nega mnenja, do ustvarjat javnosti, kot je v domačo k®" rist! Poglejmo zdaj izkustva, ti dopisni uradi poslujejo, bodo naša kasnejša izvajal, tem jasnejša. Vzemimo urad, ^ je v stiku z osrednjo vlado Berlinu. Vlada ima časopisni delek, da vzdržuje zveze s tisk" doma in v inozemstvu in ji ča, kaj piše tuje časopisje-delu vlade dobiš samo uinc*''', sestavljeno poročilo, kakor odgovarja namenom vlade, ostalem pa kažejo vesti hlad" previdnost, določeno politiko, naj bo enaka v vseh listih, ^ dobivajo ta poročila. Tako pripeti, da časnik gladko nased*^! da objavi kaj, ne da bi tak^J spoznal smer. Mnogokrat se P'' peti celo, da popolnoma točno Jjl resnično vest, ki so jo priob^ Jrugi bolj iznajdljivi časnika^'' ovrže kot izmišljotino. Tako ® premleva mesto poročanja sti'"' go enostranska vladna politik®' Pa ne samo uradni ampak ii poluradni dopisni uradi so ^ vpisni od vlade in imajo z njo dogovor, da je ne napadajo, k®^ daje vesti. Zato ji hočejo n^tr^ Jati, da se še nadalje senčijo., -ijeni milosti, dobivajo od ''J® denarno podporo in obdrže čaj pol vladnih glasil. Tako P"" stanejo trobilo, skozi kate''^ govori vlada. Vzemimo se' )isj» dO- primer, da je čimveč časop navezanega na poročila tega ^ pisnega urada. Kaj je posledica' Pač ta, da prinesejo vsi listi ene in iste vsebine, ene in smeri, čeprav se bistveno raZ" igtfi ,zli- kujejo. Citatelj hoče zvedeti vsakega časnika nekaj druge#*' dobi pa povsod ista poročila- Bistveno enako je v zasebn^"' dopisnem uradu, da vzamemo z* /zgled "Ullstein" v Berlinu, "f," podjetje je vzelo v službo čaS*'" karje, jih razposlalo v vsa gia^ na središča sveta, da poročaj" dnevno o dogodkih, hkrati pa lo navodila, kaj in kako naj ročajo. Podjetje z vsemi listi f levičarsko — demokratsko < svobodomiselno — židovsko. smeri morajo biti prilagodenC tudi vesti, ki jih prejema in daja. Temu primerne so tud' zveze z enakovrstnimi pbdjeW' v drugih državah, kot na prim^^ "Prager Tagblatt" v Pragi ali "Neue freie Presse" na Dunaj^^' Ta poročila se torej zbirajo ^ centrali y Berlinu, od tod pa razpošiljajo po podružnicah, ka (Dalje na 3. strani) ČASOPIS NAŠE OGLEDALO ^Nadaljevanje s 2. strani) namenu Odi . Vzemimo, da je %»o dkypisnegra urada o sestavljene, pa celc je po svoji smeri na so H u ""iJ'eiiega uraaa ljg|° J? Л^^^^^ј^пе, pa celo sprotpn' ^voji smeri na- 8ti hn namenom. Ve- nima. ^#okrA+"h ^^eaana enota, oasprotn?^ ^ vesteh, G državi in narodu, kjer kar berejo, nekaj, Dasnt koristim ravno ;;*Protoo! Kaj laiiko napravi zgw urad, nam pokaže državi pred leti v naši potres, ki je pride, i "^^cegovini nekaj ško-Uraj italijanski dopisni Ani VP z dru- Vegj.. raznesel tatarsko pokraiin vsa tisoče ^ sami razvalini, na de. "a milijarde ško- držav« d^bi vtis, da je naša kredV-^^^' omajan dočnost v njeno bo- Uredniki se v vlogo to Dnj.««-! pozno V noč prejme ■'■ oT ga ne mo. •»'mivosb ^ list, bo ob za-Hekai ' objavi torej Vest v ^J^e^'^icnega. Da, torej Soči in .. tako kroži med tipa tip ^ bralcev, nobeden mil Q bi kaj podvo- Uspel temK pa je Vest ћ . cmiveč listov je to ^ prineslo. _^^2!^2Prihodnjič) HISE NAPRODAJ IZREDEN NAKUP! Proda se dve hiši na eni loti; vsaka za eno družino, spredaj 7 sob, za^aj 4 sobe. Novi fornezi in druge ugodntfsti. V fari Marije Vnebov-zete. LI 1-8662 Tako hladno LASTNIK PRODAJA hišo 6 sob, vse v prvovrstnem stanu. V prijazni slovenski naselbini med Grovewood Ave. in Waterloo Rd. Pokličite po drugi uri popoldne IV 1-1903 HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša na Edna Ave.—za dve družini, 5 sob zgoraj, 6 sob spodaj, 2 garaži, 2 forneza. Eno stanovanje je prazno in nanovo dekor irano. Za podrobnosti pokličite UT 1-4210 Nove hiše naprodaj Nova hiša blizu bu leva rja in Euclid Beach parka; 4У2 sobe; dve spalnici, pregrajena klet, fornez na plin. Lota 40x125. Blizu vseh udobnosti. Na 25085 Highland Rd., 2 novi zidani hiši "ranch" tipa. Se lahko takoj vselite. Lota 80x200. Za te in druge posebne nakupe, se obrnite na STREKAL REALTY 405 E. 200 St., IV 1 1100 17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862 POULTRY m Vsakovrstna ^4 ^ ^187 Jerry Petkovšek, lastnik naročfia , in sveža, prvovrstna jajca. Spreje- {^KAj za svatbe, bankete in veselice, itd. - ®' lahko naProdajamo kokoši tudi zrezano na kose a=T--nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. 2. SEDAJ JE ČAS VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ^6lMO ve A ,, ALI ŽLEBOVE. delo ГЛУ KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Cene soprve vrste; je zanesljivo in jamčeno. t A .. Se priporočamo v naklonjenost. frank kure TJ T, Lahko pišete na ta naslov fii (RL 441. NEWBURY. OHIO ell pokličite telefonično Newbury 1-283 F '•m I I \ шт DUQUESNE BREWING COMPANY P'rrtmuRGH, PA. Duquesne J U l| U U 011 c OUTSELLS . . . BECAUSE IT EXCELS! ŽELIMO KUPITI velik prtljažni kovčeg ali "kufer," če mogoče ne preveč težkega. Kdor ga ima za prodati naj pokliče FL 1-9629 ALI KASLJATE? Pri na« imamo nborao tdravUt da vam uitavi kašelj In prehlad. Lodl Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rđ.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. 4 SOBE se odda v najem. Pokličite HE 1-5451 V NAJEM se odda dve sobi; vsaka za enega moška. Za naslov se poizve v uradu tega lista. ZAVAROVALNINA na HIŠO BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 STRAN 2 Chicago, m. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 « HELP WANTED MALE Tool У Die Moker Punch Press Operators Experienced on small part fabrication. Top rates. Company paid insurance. Cafeteria. — Fringe Benefits. Employment Office Open Daily and Saturday at 8 a.m. See Mr. GARDNER Berns Air-King Corp. 3050 N. ROCKWELL ST. FEMALE HELP WANTED WOMAN for General Housework —Up to 45 years old. Must like children. Own room. Stay. $25.00 week. MOhawk 4-3967 BUSINESS OPPORTUNITY CABINET SHOP Business — Excellent opportunity for men who can restore antique furniture and do special cabinet work. Located in retail business street. Long established and good reputation. Owner wishes to retire. UNiversity 4-1095 REAL ESTATE INGLESIDE—Attractive insulated 4 room expandable home; oil furnace; tile kitchen and bath; 2 car garage. Lot 100x150; fruit and shade trees. Close to schools, churches and transportation and lakes. 40 miles N. W. of city. Owner. $12,500. Box 232, Ingleside, 111. Justice 7-2418 VARIETY SHOP _ Living quarters. Reasonable rent. ; Good location. 5662 N. Clark SUnnyside 4-9090 :bakery _ ] Well established. 2 story corner brick building. Must see to appreciate. Qwner retiring. BOulevard 8-2011 CRYSTAL LAKE — For sale by owner. 10 room Cape Cod on large lot; 4 bedrooms, large 24x20 living room, stone fireplace; 2 baths; gas hot water heat; recreation room; 1 block from lake, private beach privileges; near country club and school.$28,500. 470 Essex Lane Tel. Crystal Lake 149 WELDING SHOP — Small. In western suburbs. Rent $40. Price $750. Call — Fillmore 4-0263 INCOME HOME — 2-4's; 1 sleeping room; steam heat; aluminum windows; many extras. $9,500. By owner. CLiffside 4-0592 RESTAURANT — Sale or trade. New stainless steel fixtures. Ice cream machine; good location. commodore 4-9810 BRICK Income Bungalow — By owner. Modern, oil heat, rooms in attic and basement, 2 car garage, at 1857 S. Kostner. By appointment only. Call — TOwnhall 3-9685 TAVERN and 1 story building with 3 living rooms in rear. Excellent for So. Side location, residential and factory trade. Fully equipped and stocked. Ready to do profitable busine®. Owner has other interests. Priced for a quick sale. GRovehill 6-9701 "Oglašajte v Enakopravnosti" a? Naznanilo in zahvala ^ z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je krnta smrt posegla a svojo koščeno roko v naso sredo in nenadoma pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu soprogu, dragemu in skrbnemu očetu, staremu očetu in bratu RANK AŽiAN Blagopokojnik je nenadoma zbolel za srčno hibo ko se J® nahajal na potu domov z nakupovanja zelenjave za trgo-y>no, ki jo je sam pričel pred skoro 40 leti, sedaj pa jo vodijo ^ nekaj let njegovi sinovi. Previden s sv. zakramenti je izdih-svojo blago dušo dne 12. junija 1956. Pogreb se je vršil dne 15. junija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Vida, od tam po opravljeni maši in cerkvenih pogrebnih obredih pa smo njegovo *^uplo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary. Pokojnik je bil doma iz Bistrice na Gorenjskem, podo-^пасе Bercov France. Ob smrti mu je bilo 71 let. V Ameriki je nahajal 51 let. . V dolžnost si štejemo, da se tem potom najiskreneje za-v ^^"шо vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dru-®tvom, ki so položili krasne vence cvetja k njegovi krsti. Bilo ^am je v tolažbo in dokaz, da ste pokojnika ljubili in spošto-^ Bilo je toliko vencev in cvetlic, da je trudilo ležalo kot v •"^ju. Torej, prisrčna hvala vam vsem! /Ve vidimo več Tvoj dragi obraz, ne čujemo več Tvoj mili glas, počivaš v temnem grobu, ki je Tvoj dom za večni čas. Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Enako bodi izrečena iskrena hvala vsem, ki so darovali v dobre namene pokojniku v spomin. Dalje najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala vsem, ki so prišli, da se poslednjič poslovijo od dragega pokojnika; kakor tudi pogrebcem, članom društev, katerih je bil član tudi pokojnik, ki so nosili krsto, ter vsem številnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Najlepša hvala Mr. John Tavčarju, tajniku Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ter Mr. John Krebel, tajniku društva Naprej št. 5 S.N.P.J., za tako lepe in ganljive govore pokojniku v zadnji pozdrav ob krsti v pogrebnem zavodu in na pokopališču. Iskreno zahvalo izrekamo tudi Rev. Louis Bazniku za Žalujoči: opravljeno sv, mašo in cerkvene pogrebne obrede, za molitve v pogi-ebnem zavodu ter spremstvo na pokopališče. Bodi izrečena naša topla zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en način ali drugi ter nam izrazili svoje sočutje, ustmeno ali pismeno v času bridke izgube našega dragega pokojnika. V žalosti in trpljenju človek spozna svojega prijatelja—torej tisočera hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Predragi soprog, ljubljeni oče, stari oče in brat! Nenad-na izguba Tebe je bila velik udarec za nas. Vesel kot običajno si zjutraj odšel na tržišče po poslu, ki Ti je bil tako priljubljen, a usoda je hotela, da si bas pri temu omagal in nisi se več vrnil živ k svojim dragim. Bolest v naših srcih je nepopisna, vsaj smo Te vsi tako radi imeli. Naše oči Te zaman iščejo, zaman poslušamo, da bi se zopet prikazal med nami. Smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da. Tolažimo se le, da se enkrat skupno snidemo na kraju večnega miru. Počivaj v miru—snivaj sladko večni sen! ^'^velarid, Ohio, dne 19. julija 1956. ANNA, soproga LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK ml., sinovi MRS. ANN PETKOVŠEK in MRS. FRANCES ORGEL, hčeri devet vnukov in več sorodnikov in MARIJA ČERNILEC, sestrična v Lorain, Ohio FRANČIŠKA PRETNAR, sestra v stari domovini STRAN 4 Gustave le Rouge: MISTERIJA ROMAN Nadaljevanje Osmo poglavje. Drama v hotelu Royalu. V nekaj tednih se je bil bankir John Terry postaral za deset let. Sedel je melanholično v svoji delavni sobi, ko mu je lakaj, ki je nadomestil Rakhama, najavil Lionela Bradyja. Starec je pri tem imenu oživel in njegovo bledo lice je zardelo. —Naj vstopi! je dejal živahno. Trenutek pozneje je stal Lionel v Sobi in položil Budhin de-mant na bankirjevo mizo: —Imel sem srečo, 'je dejal skromno. Sedaj lahko upamo, da osvobodimo miss Elleno. Vkljub skrbi, ki mu ni dala miru, je bivši kralj demantov vendarle natančneje pogledal znameniti dragulj. —To je najlepši kamen na svetu! je vzkliknil naravnost z navdušenjem. Še nobenega nisem videl, ki bi se dal primerjati ž njim v čistoti in blesku. Potem se je pa spet spomni^ svoje hčerke in dejal: —Ellen je še vedno v Londonu; vedno sem dobival od nje poročila. In poiskal je pisma v svoji miznici. —Ali se ne bojite, da piše ta pisma morda kdo drug in je pisava ponarejena? —Ne! Pisma so izvirna. Prstni odtisi na papirju, ki sem jih dal primerjati z drugimi, so mi dali dokaz. Živi in vsak teden mi pošilja pisma z dovoljenjem onih, ki jo straži jo. Lionel Brady je začel praviti bankirju o svojem strašnem potovanju in mu je omenil katastrofo, kateri je na tako čudežen način ušel. Ni še dovršil svoje povesti, ko je lakaj najavil Mr. Pinkerja. —Kdo je to, Mr. Pinker? je vprašal Lionel. —Zelo pošten in izredno spre- ten detektiv, ki sem ga, ko nisem več dobival poročil od vas, sprejel v svojo službo, da čira najdiskretneje poizveduje za mojo hčerko. Pravi, da ji je že na sledu. Lionel je hotel odpreti usta in povedati, da so, odkar je našel Budhin demant, odstranjene vse težkoče, ko je Mr. Pinker privihral v sobo. Videti je bil zelo razburjen. Prisotnost Lionela ga je neprijetno dirnila, toda bankir ga je pomiril in mu dejal, da lahko čisto odkrito govori: —Mislim, da sem jo našel, je navdušeno vzkliknil. V hotelu Royalu se je nastanil star gentleman, ki se zdi zelo soliden. Spremlja ga pa mlada miss, o kateri pravi, da je njegova hčerka. In ta mlada dama je na las podobna gospodični Terryje-vi. —Če bi bilo to' res! je za jecljal bankir, ki se je kar tresel od veselja. —Ako greste z menoj, se lahko takoj prepričamo. John Terry je zahteval svoj avto in deset minut pozneje je izstopil v spremstvu Lionela in navdušenega Pinkerja v bližini hotela Royala, ki leži v mestnem delu Victoria. (Dalje prmodnjitn m Smemo vam postreci SEDAJ? /ye več kot polovico pol stoletja je največja trgovina v Ohio na uslugo neštetim tisočerim v Clevelandu in severovzhodnem Ohio—s tem, da jih zalaga z osebnimi in hišnimi potrebščinami po pogojih, ki so jim najbolj primerni. Generacija za generacijo Clevelandčanov je izkazovala svoje zaupanje v THE MAY CO. s tem da ji je ostala naklonjena—od prastarih staršev do vnukov, in mi smo bili, in smo še, in bomo še nadalje ponosni in srečni, da jim lahko postrežemo. # Ф # # To zaupanje bi jim radi poplačali sedaj v zagotovilu, da smo^ripravljeni postreči jim v slučaju nepričakovane nujnosti z lahkimi odplačili na obroke. • • • • MAY'S KREDITNI POGOJI niso strogi—se jih lahko in se jih bo prilagodilo tako, da vam bo mogoče nakupovanje kot ste si ga začrtali, a morda čutite, da tega sedaj ne zmorete. Torej, če hočete pohištvo ali pripomočke za dom, obleko za /družino, ali opravo za šolsko deco, pridite in se pogovorite z nami SEDAJ, radi vam bomo ustregli in uredili kreditne pogoje, odgovarjajoče vašim potrebam. Posvetujte se z The May Company kreditnimi svetovalci, ki vam bodo raztolmačili več naših kreditnih načrtov, ki odgovarjajo vsakemu nepričakovano omejenemu budžetu. Naše kreditne svetovalce boste našli na četrtemu nadstropju, Euclid. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja ter me je za vedno zapustil moj ljubljeni soprog 1896 1956 August Bolko Zatisnil je svoje blage oči dne 14. jimija 1956. Po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, je za vedno zaspal v Gospodu. Pogreb se je vršil dne 18. junija iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili poleg njegove prve življenjske družice v naročje materi zemlji k večnenm počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 4. junija 1896 leta v Lokavec št. 165, Slokarii, pošta Ajdovščina v Vipavi. V Ameriko je prišel leta 1913. . Bil je član društva Kras št. 8 S.D.Z. in društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. Bil je tudi delničar Društvenega doma na Recber Ave. in Slovenskega doma na Holmes Ave. Zadnjih 17 let je bil vposlen pri Chase & Brass Company. V dolžpost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim njegovim nečakom in nečakinjam: Mrs. Pauline Zeleznik, Mrs. Stella Novatny, Mr. Tony Bolko in Mr. Leo Bolko, kakor tudi Mrs. Stephanie Bolko. Prisrčna hvala Mrs. Elsie Polantz in Mrs. Mary Navish iz Richmond Heights za vso pomoč in tolažbo v težkih urah. Najlepšo zahvalo naj sprejme Mrs. Mike Poklar iz Chardon Rd. za sočutje in pomoč. Isto naj sprejmeta globoko zahvalo Mr. in Mrs. Joseph Batich iz E. 160 St. Naj bo izrečena topla zahvala mojim dragim sosedom za vse, kar so mi dobrega storili v dneh smrti. To storijo v resnici ljudje, ki imajo res blaga srca. Hvala sledečim; Mr. in Mrs. Dušan Vukmanovič, Mr. in Mrs. Rudv Troha. Mr. in Mrs. Tracy Ward, Mr. in Mrs. Louis Kromar. Zahvalo naj sprejme Mr. Louis Zgonik za prijateljske obiske in pomoč pokojniku, njegovemu dobremu prijatelju. Hvala Mrs. Frances Zgonik za vso pozornost in snemanje slik. Zalivalo izrekam Mrs. Mafy Cernigoj za molitev sv. rožnega venca ob njegovi krsti. Hvala članicam podr. št. 14 Slovenske ženske zveze, Euclid, O., ki so prišle korporativno se poslovit od njega in molile rožni venec za mir duši pokojnika. Želim se zahvaliti Mrs. Kožel, tajnici društva Kras št. 8 S.D.Z., in Mr. John Štrancarju, tajniku društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. za lepe poslovilne besede pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Hvala članom obeh društev, ki so nosili krsto. Zahvalo izrekam čst. g.g. duhovnom od cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave., čst. g. Varga za tolažilne obiske v bolnišnici, podelitev sv. zakramentov za umirajoče in molitve ob krsti. Isto se zahvalim est. g. Mathias Jagru za molitev sv. rožnega venca. Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega mi je bil v tolažbo v dneh britkosti. Zahvalo naj sprejmejo Si6tl6Cl # Navish, družina Polantz, Mr. in Mrs. Joseph Batich, Mr. in Mrs. Peter Kelly in družina, Mr. Anton Bolko na Edna Ave., Mrs. Stephania Bolko, družina Železnik, Mr. in Mrs, Joseph Globokar, Mr. Joseph Jaksetič, Mr. in Mrs. Vincent Zgonik, Mr. in Mrs. John Smrtnik St., Mr. in Mrs. John Smrtnik ml., družina Krebel, Mr. in Mrs. Frank Novatny in družina, Mr. Louis Zgonik, Mr. in Mrs. Charles P'm* ^ Ш družina, Mr. in Mrs. Joseph Medved, Mr. in Mrs. Daniel Milic, Mr. in Mrs. Steve Lokar, Mr. in Mrs. Mike Poklar, Mr. in Mrs. John Arko in družina, Mr. in Mrs. Steve Černigoj, Mr. in Mrs. A1 Volk, Vadnal, Mrs. Frances Udovich, društvo Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., društvo Kras št. 8 S.D.Z., The Hot Mill, The Sheet Mill. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši, in sicer: Mr. in Mrs. Rudolph Troha, Mr. Tony Bolko, Mrs. Stephania Bolko, Mr. in Mrs. Frank Novatny, Mr. in Mrs. I-rank Zdeznik, Mr. in Mrs. Tony Železnik, Mr. in Mrs. Leo Troha, Mr. in Mrs. Anton Satej, Mr. in Mrs. John Debevec, Mr. John Mullec, Mrs. Marie Gubane, Mr. in Mrs. Louis Kromar, Mr. John A. Fakult, Mrs. Maij Milavec, Mr. in Mrs. F. Vidmar, Mr. in Mrs. T. Vidmar, Mr. Frank Stefančič, Mr. Charles Stark, Mr. Stanley Stefančič, Mr. Charles Benevol, Mr. Joseph Valenčič in družina, Mr. in Mrs. Wallace Sktzki, Mrs. Mary Abramovič, Miss Steffie Černigoj na E. 160 St. Zalwalonaj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo, in sicer: Mr. Mike Bolko, Mr. Peter Kelly, Mr. in Mrs. Joseph Batich, Mr. Frank Novatny, Mr. March na E. 160 St., Mr. Dušan Vukmanovich. Hvala vsem onim, ki so prišli kropit pokojnika in se poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Prav posebno zahvalo naj sprejme pogrebnica Mrs. Mary Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. V enakih slučajih je toplo priporočam vsem. Srčna hvala tudi vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, kakor tudi vsem, ki so poslali kartice z željo, da bi ozdravel. Hvala vsem, ki so pismeno poslali sožalje ob smrti. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je prispeval ali pomagal, prosimo oproščenja in naj isto sprejme mojo stotero zahvalo. Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni! Kratko je bilo moje življenje s Teboj, ki pa je bilo lepo in prijetno, vsaj si me ljubil in jaz sem ljubila Tebe. Zdi se mi kakor lepe sanje, ki pa so se naenkrat spremenile v bridko resnico, ki boli v srce in dušo. Vprašujem se tisočkrat—zakaj? Odgovora ne dobim. Smrt je kruta, brez srca in kar vzame, več nazaj ne da. Spominjala se Te bom z ljubeznijo v mojemu srcu do konca mojih dni. Spavaj mimo—snivaj sladko večni, nezdramni sanj, ljubljeni! Žalujoči: JENNIE, soproga nečaki in nečakinje v stari domovini zapušča brala FRANCETA in sestro MARIJO Euclid, Ohio dne 19. julija 1956.