Poročilo o študijskem bivanju v Švici Author(s): Marija M. DEKLEVA Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 82-83 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179971 Accessed: 26-09-2018 12:06 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:06:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 14 /1990 Skupaj smo si oglcdali štiri vasi, ki so bile urejene v sklopu programa "Razvoj vasi"; za dve lahko rečemo, da sta vasi le še po zunanjem videzu, dejansko pa gre za spalna naselja. V vasi sta le še dve ali tri kmetije, pa še te verjetno niso čisté. Rezultat pro- grama v omenjenih vaseh so pred- vsem prometne ureditve in ureditve osrednjih vaških prostorov (tlaki, vodnjaki, zasaditve, čakalnica za av- tobus), ponekod tudi ureditve ograj in opornih zidov. (Le mimogrede: vse vasi morajo imeti - in tudi imajo - kanalizacijo in čistilno napravo, hi- še izven naselij pa morajo imeti in- dividualno čistilno napravo.) "Demokratien je lahko le postopek planiranja, ne pa ludi plan" (Schulz) Da bo pogled na urejanje vasi bolj zaokrožen, predstavljamo še nekaj misii iz pogovora z arhitektom Klau- som Schulzem. Biro Schulz iz Mün- chna je namreč izdelal več načrtov ureditve vasi (Dorferneuerung na Bavarskem, isto kot Dorfentwick- lung v Baden- Württembergu) in še vedno sodeluje pri njihovem izvajan- ju. Njihovo delo se namreč ne konča z oddajo načrta prenove vasi, temveč vaščanom, ki nameravajo graditi, tu- di individualno svetujejo (Baubera- tung). Představil je primer gradnje na robu vasi, kjer jim je uspělo inves- titorja prepričati, da je opustil ne- primeren projekt in spreje! njihov predlog. Schulz (enako tudi Simons) opozarja, da je pri svetovanju po- trebno pustiti ljudem dovolj časa - to pomeni več mesecev -, da predlog načrtovalca sprej mejo za svojega. Prva reakcija je namreč običajno odklonilna. Schulz nasprotuje temu, da bi lju- dem glede gradnje dovoljevali vso svobodo oz. da bi gradili zgolj po svojem okusu. V nasprotju s pro- fesorjem Simonsom je prepričan, da so predpisi o urejanju vasi potrebni. Trdi namreč, da svobodna gradnja vodi v kaos. V zaključku želimo posebej opozo- riti na naslednje glavne značilnosti programa Razvoj vasi, predvsem glede na razmere pri nas: - program temelji na prostovolj- nosti, inštrument izvajanja ni přišila (je brez pravne moči), temveč finan-čno stimuliranje, - pogoj za vključitev v program je visoka stopnja motiviranosti vaške skupnosti, - pri izdelavi koncepta igrajo po- membno vlogo želje prebivalstva, zato med vaščani in načrtovalci teče dolgotrajen in strpěn dialog (pogoj zanj paje ustrezna osebna kultura in strpnost ter neobre- menjen odnos vaščanov do stroke oz. uprave), - program je izrazito problemsko naravnan (razrešuje konflikte), - s programom želijo doseči pred- vsem regeneracijo vsebine, ne le oblike vasi (zato dajejo dodatne ugodnosti mladim družinám, oh- ranjanju in ustvarjanju deloynih mest ipd.), - cilji in mehanizmi so jasno in eno- stavno defínirani, a je hkrati zna- čilna relativno visoka stopnja fleksibilnosti (postopek ni zaple- ten - ocenjujemo, da manj kot na Bavarskem ali v Hessnu), vtis imamo, da je marsikaj prepušče- no improvizaciji oz. prilagajanju specifičnim krajevnim razmeram, saj so formalni okviri še dovolj široki za različice, ki se pojavljajo v praksi. mag/ Breda Ögoreiec, dipi, geogr. Seznam priročnikov in gradiv, ki smo jih při- nesli s strokovnega obiska, je vključen v prispevek Novosti v knjižnici UI. Marija M. DEKLEVA Poročilo o študijskem bivanju v Švici V okviru programa svojega podi- plomskega študija na temo Pomen slovenske podeželske pokrajine za turistično rekreacijo (oziroma po- men turistične rekreacije za pode- želje) sem močno vezana na sodelo- vanje s tujimi inštitucijami, saj je nujno poznati pristope pri prouče- vanju in načrtovanju turizma v so- sednjih, nam podobnih srednjeev- ropskih deželah. Zato sem v avgustu in septembru 1990 dva meseca štu- dijsko bivala na ustreznih inšti- tucijah v Švici: Geographisches Institut der Universität Zürich - Ir- chel, Abteilung Wirtschaftsgeogra- phie (prof. dr. Hans Elsasser) in Geographisches Institut der Univer- sität Bern (prof. dr. Paul Messerli, direktor). Moje študijsko bivanje je vsebovalo: zbiranje in študij literature na te-mo stanja, problemov in trendov ev- ropskega turizma, - razgovore z strokovnjaki o omen- jeni problematiki, - iskanje sedanjega in potencialne- ga bodočega mesta Slovenije v evropskem turizmu, - seznanjanje s konkrétními švicar- skimi projekti, problemi, pristopi, metodami, rešitvami, posledi- cami. Tematska področja proučevanj, s katerimi sem se seznanjala, potekajo predvsem v okviru mednarodnega projekta Man and biosphereš V ok- viru podprojekta Man's impact on mountain ecosystems se izvaja v Švici nacionalni raziskovalni pro- gram Socioekonomski razvoj in eko- loška obremenjenost hribovskih ob- močij. Na kratko povedano gre za soodvisnost učinkov med gospodar- skimi aktivnostmi, rabo tal in prvo- bitnostjo. Področje turizma v hri- bovitih območjih je v tem programu močno zajeto, náčin obravnavanja pa bi na kratko lahko označili z nas- lovom Za s človekom in naravo us- klajeni razvoj turizma. Naj naštejem nekatere teme: - alpské dežele v evropskem turiz- mu, - turistične in neturistične razvojne možnosti hribovskih območij, - kmetijstvo - industrija - turizem - infrastruktura v hribovskem živ- ljenjskem in gospodarskem pros- toru, 82 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:06:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Poročila St. 14/1990 - turizem: blagoslov ali mora, - pomcn kulturně pestrosti ter re- gionalne in krajevne identitete za turizem, - spremembe rabe tal v alpském tu- rističnem kraju, - turizem v hribovskih območjih: koristi in škoda, - udeležba domačega prebivalstva v turistićnem razvoju, - modeli in metode za analizo pove- zav med človekom in naravo v alpském življenjskem in rekrea- eijskem prostoru. Švicarski kolegi so mi omogočili tudi ogled njihovih konkretnih testnih/ raziskovalnih območij,in sieer: - območje Aletsch, - Beatenberg, - Grindelwald, - Davos, - Stein (Apenzell). Poleg omenjenih dveh inštitutov sem navezala stike še z nekaterimi dru- gimi pomembnimi švicarskimi "turis- tičnimi" ustanovami: - Forschungsinstitut für Freizeit und Tourismus, Bern - Schweizer Hotelerie-Verein, Bern - Institut für Orts-, Regional- und Landesplanung, ETH Zürich - Schweizerisch Verkehrszentralle, Zürich Študijsko izpopolnjevanjc v Švici se je izkazalo kot zelo pozitivno in pro- duktivno. Novo pridobljena znanja in povezave z ustreznimi strokovni- mi inštitucijami bom koristno upo- rabila pri svojem strokovnem delu. föänja Majda Dekieva, pix)Ê geögr. in zgod. Pavle MIHEVC Ob 15. zborovanju slovenskih geografov - Primorje Med 24. 10. in 27. 10. 1990 je v Por- torožu potěkalo 15. zborovanje slo- venskih geografov. Več kot 400 ude- ležencev zborovanja je poslušalo re- feráte in razpravljalo o razvojnih značilnostih, procesih in problemih tistega dela Primorske, ki ga sicer poimenujemo z različnimi imeni in oznakami, kot so Obala, Koprsko primorje, Slovenska Istra in še bi lahko naštevali. Razmišljanja so str- njena v zajetni knjigi, ki je priprav- ljena v digitalni obliki in je kot taka, po dogovoru, dostopna vsem. V vsebinskem smislu so se posamez- ni referāti in razprave dotikale tako ekoloških problemov kot demograf- skih, urbanizacijskih in naravnih procesov. Odprta so bila tudi mnoga za planerje in načrtovalce pomemb- na vprašanja, ki zadevajo spremin- janje obale v "betonsko" gmoto in- dogajanje s pokrajino v notranjosti. Še posebno kaže opozoriti na sveže zanimanje raziskovalcev za dileme regionalnega razvoja. Tudi temelj- nemu poznavanju urbanih procesov je bila posvečena omembe vredna pozornost. To omenjam še posebno zato, ker je vsaj s posameznimi re- ferāti po nekaj letih zatišja ponovno oživljen interes za temeljno pozna- vanje razvojnih zákonitosti npr. v členitvi mestnega prostora, terciari- zaciji mestnega jedra, procesih sub- urbanizacije itd. Za planersko deloje pomemben tudi poživ k prevrednotenju ruralnega zaledja in vloge tega prostora v smis- lu pobud, ki prihajajo iz Evropské delovne skupnosti za razvoj pode- želja in prenovo vasi. Strokovno pa tudi širše družbenopolitično po- membne so pobude, ki zadevajo sis- tem planiranja. Sugestije so izzve- nele predvsem v smislu iskanja dopolnitev obstoječega sistema pla- niranja z vključitvijo poznavanja re- gionalnih razsežnosti, z upošteva- njem večje dinamike v procesu pri- prave dokumentov, stalnega odgo- vornega strokovnega dela (pri pri- pravi strokovnih podlag), kar vse more in mora pripomoči k racional- nejšemu gospodarjenju s prostorom. Ne nazadnje je potrebno pohvaliti organizatorje, ki so svoje delo zelo dobro opravili. Pavle Mihevc, prof, geogr. Saša Dalla Valle in Breda Ogorelec sta 24. oktobra 1990 představila UREJANJE PODEŽELJA V DE- ŽELI BADEN - WÜRTTEM- BERG, s poudarkom na organiza- cijskem, strokovnem in normativ- nem vidiku. Predstavitev je sprem- ljala projekcija diapozitivov, na ogled paje bila tudi bogata literatu- ra, ki se nahaja v knjižnici U r banis - tičnega inštituta. Udeležencev je bilo okrog 30, večina zunanjih (z republiških in občinskih inštitucij in z Univerze). Strokovnim delavcem inštituta sta Ksenija Kovačec in Daniel Boldin 26. novembra představila program- sko orodje za podporo geogr afskih informacijskih sistemov ARC/ INFO. To orodje je v světu že precej razširjeno, uveljavlja pa se tudi pri nas. Sodelavce sta seznanila z mož- nostjo uporabe orodja ARC/INFO in pokazała njegove zmožnosti, predvsem pri prostorskih analizah (modul PC OVERLAY). Pokazała sta tudi aplikacijo za pripravo in iz- risovanje slik, katerih vsebina so - glede na vrednost nekega atributa - pobarvana območja (poligoni). Aplikācijā je bila pripravljena s po- močjo paketa ARC/INFO za sku- pino geografov; z njo pa so želeli pokazati, da ARC/INFO preko vna- prej pripravljenih aplikacij lahko uporabljajo tudi uporabniki, ki paketa podrobno ne poznajo. B.O. 83 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:06:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms