M li r* £ £ IJI LETO: VIL, ŠT. 8 w £fl£ ralHm DECEMBER 1957 HBHI mBr | cena par A «raa jrn- CšLAShLO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD OBČANOV ; Občinski proračun letos in prihodnje leto Višek v banko Razgovor s predsednikom sveta za finance ivom Severjem Okrog denarja, kako bo z denarjem, koliko denarja imamo na voljo, za kaj ga bomo porabili in še dosti takih vprašanj, se redno sliši na sejah občinskih skupščin, odborniki razpravljajo o finančnih vprašanj v občini. Nedvomno se o tem dostikrat govori še premalo in v takih primerih se kaj rado z(?odi, da občani mislijo, češ saj ima občina dosti denar- Enotna akcija Združitev denarja za Srednjo stanovanj Vsa leta po vojni se je ve-Uko govorilo in še več pisalo o pomanjkanju stanovanj za nekdanje borce NOV. Kaic I»a, da bo letošnji december Prelomnica pri reševanju te-Ba problema. I* *o dogovoru med SZDL Ljubljane in vodstvom Združenja borcev, naj bi združili sredstva ZZB. ob-cin in pa sredstva, ki bi jih da.iala vodstva občinskih odborov društev upokojencev v Ljubljani. Občinski odbor Društva upokojencev Bežigrad se je ndloeil, da bo iz sredstev ^/o Prispevka, ki ga prejema J*” _ republiškega zavoda za "ocialno zavarovanje, oddvo-ibi trctji|10 sredstev v skupni iad. S tako zbranim denar-Jem bi morda lahko že v veh letih rešili stanovanjski Problem nekdanjih borcev. len °i-tu,i' upokojenci pošali solidarnost pri reševa- tudi «h. potr,‘b- čeprav je a.. * *ned upokojenci, ki niso živ” mnogo takšnih, ki n ’J.'* v nezdravih kleteh, i., ,,*v° upokojencev se bo zan‘' 0' 1,11 botl» dobili tudi "Je primerna, skromna sta-no vanja. Odbor društva upokojen-ske*fa ** boj'- d* stanovanj-hn.^a Problema borcev ne jnmo mopii rcSiti fe se bo lian!. > 0 Priscljevali v Ljuh-Z " bo vsakdo, ki bo pri- zahtl 'Vest" in bo član ZZB *ahteval da „„,,1 stanovanje. odbori k! ri0,ra,i ra*mlšljati novan-'Jr h0*10 reševali sta-novanjski problem borcev. ________ P. K. ??• decembra nova lr9ovina v Dolu ne°trp>>prehrana«r8^Sko txxlJotje Kih arn^ ' Mmu* vseh dru-hidi ^ Prodajali 1)4 bo me9°- “raven dan kJ°,r bedo vsak ^LPr»pravllaU t,^„ nralioe. ja, zakaj pa se ta stvar ne uredi, kdaj pa mislijo zgraditi to in ono, bil bi že skrajni čas za popravilo tega in tega itd. Da vsaj malo osvetlimo smernice finančne politike bežigrajske občinske skupščine v prihodnjem letu, smo naprosili predsednika sveta za finance Iva Severja za kratek razgovor. Kakšen je bil letošnji rebalans občinskega proračuna in kako bo vplival na razporeditev denarja prihodnje leto? Pravzaprav lahko rečemo, da letos v pravem smislu besede rebalansa ni bilo. Svet za finance je sicer dobil nekaj predlogov za večje prerazporeditve denarja, vendar so bili ti zahtevki vse premalo utemeljeni. Ker smo imeli že med letom na voljo tekočo proračunsko rezervo — okrog 91) milijonov Sdin, smo lahko krili nepredvidene izdatke, ki bi drugače ob koncu leta lahko pre.ej vpl'-vali na teb.lais proračuna. Tako smo lahko dali prispevek za regulacijo plač tovarni »Tops«. kar je zneslo 37 milijonov Sdin. 2e ob zaključku pr\ a polletja smo izplačali tudi celotno vsoto, predvideno letos za financiranje strokovnega šolstva. V avgustu je skupščina izplačala še dodatnih 10 milijonov Sdin za financiranje strokovnega šolstva iz proračunske rezerve. Zaradi tega smo se v zadnjih mesecih letos odločili, da v prvi vrsti naredimo tako imenovane notranje premike, s tem da ugotovimo, če je kje poraba denarja manjša od predvidene in potem predlagamo občinski skupščini, da se denar, ki ni bil porabljen prenese na področje, za katero je bilo predvidenih premalo sredstev, ni čas. V taki, skorajda pretežno stanovanjski občini, je vedno premalo vrtcev, šol, da ne govorimo o objektih za oddih in razvedrilo. Že letos je svet za finance dal spodbudo, da je skupščina odobrila denar za izdelavo načrtov za plavalni bazen. Načrti so gotovi in drugo leto bi ga lahko že gradili. Zato bomo letos pri Splošni NADAU. NA 3. STR. na ob- IVO SEVER oziroma so tako menili ustalili svetih. Ko smo ravnava!) to. smo razdelili tudi večji del ostanka proračunskih dohodkov.« Kako boste razdelili višek proračunskih dohodkov? Ves višek proračunskih dohodkov bo razporejen drugače kot prejšnja leta. Upoštevati moramo namreč, da je Bežigrad občina, kjer se stalno naseljuje vse več ljudi. Kup neurejenih vprašanj bo nastal v zvezi s tein, ko bo Mopii v veljavo deljen delov- Občinska skupščina | lin družbeno politične■ organizacije ■ želijo vsem Bežigraj-| ■ čanom srečno in I uspešno novo leto ■ 1968 I______________________I Ali vemo kaj jih zanima? VELIKO MLADINE NIKJER NE SODELUJE • Pogovor s Pavlom Lešnjakom, predsednikom komisije za družbeno neprilagojeno mladino O mladinskem prestopništvu jc bilo zadnje čase precej razprav. Komisija za družbeno neprilagojeno mladino občine Bežigrad si prizadeva; da bi na podlagi teh razprav prišli do konkretnih predlogov za ukrepe, ki bi omejili naraščanje mladinskega prestopništva. O teh problemih in nasploh o delu z mladino smo se pogovarjali s predsednikom komisjjc, sicer tudi odbornikom občinsko skupščine, Pavlom Lešnjakom. • Komisija za družbeno neprilagojeno mladino si Je zadala . nalogo: analizirati vzroke za mladinsko prestopništvo. Zavod za socialno delo je napravil obsežne analize. Na temelju teh analiz in vsestranskih ugotovitev, želimo posredovati občinski skupščini predloge, da bi ukrepali in izboljšali položaj. Razpravljali smo že o delu ž otroki v vrtcih in šolah. Ena od ugotovitev je, da bi morala vsaka šola imeti psihologa, ki bi zasledoval psihični razvoj otroka, zlasti še tistih, ki bi kazali kakršnekoli znake odklonov Potlej smo ugotovili, da je med mladino najmanj takšnih, ki bi bili ravno prav obremenjeni: nekateri so pre. obremenjeni z raznimi izven-šolskimj dejavnostmi, večina pa jih ni vključena nikjer. Na drugi seji smo razpravljali o športnih in drugih organizacijah, ki vključujejo mladino. Nujno je, da v občinskem proračunu zagotovimo denar za športno in drugo dejavnost mladine, vendar pa s pogojem, da denar dobijo tiste organizacije, ki zares delajo z mladino in ki imajo izdelan program dela; kontrolirali naj bi porabo denarja, če zares ustreza tem načelom. V vsaki krajevni skupnosti bi morali zagotoviti prostor, kjer bi bila mala športna SREČNO 1968 Uredništvo »Zbora občanov« m**,*** NOVOLETNA ANKETA Sladkosti igrišča. Do danes nisem v nobenem urbanističnem načrtu zasledil, da bi bila takšna igrišča predvidena. Pritegnila pa bi največ mladine v pubertetni dobi, ki je za vsakega mladega človeka najbolj kritična.. Pri delu z mladino naj bi pomagale tudi politične organizacije: Zveza komunistov, SZDL in Zveza mladine«. Kako bi bolj konkretn0 določili vlogo teh organizacij? 0 Socialistična zveza, ki združuje največ državljanov, naj bi poiskala ljudi, ki so strokovno sposobni voditi mladino, bodisi da gre za športno dejavnost, kulturno dejavnost, šah ljudsko tehniko itd. Zveza komunistov bi morala zadolžiti člane na terenu, da je njihova obveza sodelovati z mladino, da so NADAU. NA 3. STR. | županskega stolčka 3 i Šest bežigrajskih predsednikov -štirje odgovarjajo Odkar je Ljubljana razdeljena na pet občin in ima Bežigrad svojo občino, se je na županskem prestolu zvrstilo šest županov. Prvi bežigrajski župan je bil France Drobcž, ki je sedaj upokojen, na županskem stolu pa še vlada Karel Ku- SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Na seji občinske skupščine 13. decembra so odborniki razpravljali o poslovanju bežigrajskih gospodarskih organizacij v prvih devetih mesecih letos ter poslušali poročila Občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča, sodnika za prekrške, mestnega javnega pravobranilstva In poročilo o požarni varnosti. Sprejeli so tudi sklep o nekaterih manjših spremembah v občinskem proračunu, ki jih jc predlagal svet za finance ter sklep o drugačni organizaciji občinske uprave, kot je predlagal svet za delo in splošne zadeve. Pred sodnika za prekrške je moralo največ državljanov zaradi prometnih prekrškov ali pa prekrškov zopea: javni red in mir. Ugotavljajo, da je čedalje več prekrškov storjenih pod vplivom alkohola; eden od vzrokov za to pa je tudi, da v lokalih vinjeni gostje ravno tako lahko dobijo pijačo. V poročilu občinskega sodišča je bilo še posebej govora o mladinskem prestopništvu. O tem so več razpravljali tudi odborniki. Javno tožilstvo je zlasti opozorilo gospodarske organizacije za nesreče pri delu; vzroki za nesreče so največkrat v splošni brezbrižnosti, slabi organizaciji in nepravilni uporabi varnostnih pripomočkov Poudarili so še, da so bile‘inšpekcijske službe premalo aktivne pri odkrivanju kaznivih dejanj v gospodarstvu. O spremembah v občinskem protačunu je več povedal predsednik sveta za finance Ivo Sever (razgovor objavljamo na tej strani>, razgovor s tajnikom občinske uprave pa objavljamo na 3. strani. šar, ki je neprofesionalni župan, kajti hkrati je direktor »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani. Prvega župana nismo mogli najti za razgovor, zadnjega, sedanjega, pa hoteli nismo; ker se bojimo, da ga ne bi prekmalu izgubili. Hočemo, da še vlada. Vsaj do prvih volitev. In tako smo obiskali župane, ki so vladali med prvim, in zadnjim. Staneta Komana, Id je županoval za Bežigradom od novembra leta 1957 do januarja 1963 in je sedaj glavni direktor DINOSA. Obiskali smo Jožeta Pogačnika, ki je županoval za Bežigradom od januarja 1963 do aprila 1966 in je sedaj generalni direktor VELETEKSTI-LA, med tem pa je uspešno opravil diplomo tretje stopnje na ekonomski fakulteti in je torej magister ekonomske znanosti. Obiskali smo Janeza Vink-lerja, ki je postal župan aprila 1966 in je vladal do januarja 1967; prej je bil tri leta podpredsednik občinske skupščine (profesionalec), sedaj pa je načelnik uprave za notranje zadeve mesta Ljub* Ijana. In kot zadnjega smo obiskali Joškota Pirnarja, ki je postal župan januarja letos in je vladal do konca aprila letos, torej do zadnjih volitev. Prišel je kot direktor, glavni in odgovorni urednik »Gospo, darskeda vestnika« in se tja tudi vrnil. NADAU. NA 7. STR. ^Ogrodje je narejeno!" Pogovor s političnim sekretarjem obč. komiteja ZK Janezom Železnikom JANEZ ŽELEZNIK de-la kot direktor Centra strokovnih Sol, opravlja pa tudi« funkcije političnega sekretarja občinskega * : komiteja Zvezi komunistov v naSi občini. • Tovariš sekretar, kot vemo je v bežigrajski občini končana reorganizacija Zveze komunistov? »Da, vse prve in s tem ustanovne seje četrtnih konferenc ZK so že bile. Ogrodje organizacije na tem območju je narejrno. To pa je Sele prva faza, ki je bila nujna, da smo prišli do bistva reorganizacije ZK.« • Bistvo pa je drugač-. na vsebina dela. Cernu bi po vašem mnemijiu komunisti naše občine morali posvečati največ dela? »Okrepiti idejno in politično vlogo ZK v sistemu samoupravljanja! To ču 1. mo vsi, ki nam je do napredka, kajti sam sistem — pa naj bo še tako popoln — še zdaleč ni vse! Se večji vpliv Zveze komunistov bodo dosegli le, če bo idejna in pol t:čna angažiranost njenih članov večja.« • In kako boste to do-dosegli? »To bo proces, ki mora sprožiti premike v miselnosti in zavesti članov ZK. Glavno nalogo bo moralo opraviti zavednej-še jedro v organizacijah, M bodo — če lahko tako rečem — vso organizacijo in politična aktivnost »potiskala« naprej. Nekateri člani ZK ne kažejo kdo ve kakšne zavzetosti in volje za delo. To je tudi razumljivo. Zakaj Vloga ZK je zdaj drugačna kot je bila, marsikdo je zaposlen s svojimi osebnimi problemi itd. Mnogo več pa je takšnih, ki so pripravljeni delati in tudi nekaj narediti.« 0 Omenili ste jedra! Kakšna so merila, ki bodo odločala, kdo bo spadal k jedru? »Vsi, ki so pr: pravi j ni resno in zavzeto sodelova- ti pri razreševanju političnih in družbenih problemov.« • Prve seje četrtnih konferenc so že bile! zanima nas, koliko četrtnih konferenc je na območju občine in koliko komunistov je bilo izvoljenih v njihove organe? »Četrtne konference so tri — v Savskem naselju, Stezicah in za Bežigradom. Na ustanovnih sejah so v četrtne konference izvolili 139 komunistov, v komsijah pri teh konferencah pa 64 komunistov.« 0 Kaj pomenijo četrtne konference v delu Zveze komunistov? »Gre za novo metodo dela, ki bo omognčJa temeljitejše proučevanje idejnih tokov in obravnavanje idejne ter družbene problematike in ki bo angažirala širok krog komunistov. Ko bodo komunisti temeljito proučili stanje, se bodo dogovorili za stališča, potem pa — kar je še zlasti pomembno — da jih bodo uresničili. Naj omemm, da so razprave na vseh treh četrtnih konferencah poudarile, da si bomo komunisti pridobili večji ugled in učinkovitost le, če bomo tudi naredili tisto, kar smo se dogovorili. Zato komunisti ne moremo govoriti, kaj naj drugi delajo. Kritičnost do svojega dela nam mora pomeniti osnovo za nadaljnje akcije pri katerih se bo treba izogibati poenostavljanju in po vrš n-skemu obravnavanju raznih pojavov ter problemov. Takšno stališče pa zahteva resnejše proučevanje teorije, pa tudi upa-rabo teoretičnih ugotovitev pri praktičnem delu. Zavedati so moramo, da bo samo takšno delo rodilo sadove.« • Izkušnje kažejo, da ni tako težko piriti do skupnih stališč. Tudi občinska konferenca Jo sprejela dobra stališča, samo — žal — mnoga so ostala na papirju. Kaj in kdo jamči, da ne bo tako tudi s stališči četrtnih konferenc? »Kdo jamči? Komunisti se moramo dogovoriti za akcijo na podlagi svojih ugotovitev in spoznanj ob zavesti, da je način (tudi to se bodo dogovorili!) kako bodo opravili nalo-go, po njihovem mnenju najboljša rešitev! Prepričani bodo, da mora tako biti, za kar se zavzamejo. Torej bo zelo pomembna moralna obveznost za izviš'.tev dogovorjenih sta lišč, Ce pa so tisti, ki so sprejeli stališča, kjub temu ne bodo zavzemali za uresničitev, potem so na voljo že vzgojni ukrepi — od opomina do izključitve. Vendar . . .« 0 Vendar? »Strinjam se s tistimi, ki menijo, da opomini in ukori ne ustrezajo in da jih kaže zamenjati z javno kri'iko ...' Javno ’ ritiko, nato pa izključitev. Če nekdo noče delati, zakaj bi bil član Zveze komunistov? Zatorej ne kaže izključitve vedno okvalificirati kot posled co negativnega idejnega ali političnega delovan a.« 0 Brali smo o nekaterih kolektivih, kjer so se dogajale razne nepravilnosti, ki so privedle do skrajno napetih in nezdravih odnosov. V teh kolektivih so tudi organizacije ZK. Ker so takšni primeri bili tudi za Bežigradom, boste laže ko-montirali vlogo komunistov ... »Da, organizacija ZK ni delala tako, kot bi morala! 'To je jasno! - Vzroke pa lahko iščemo tudi v strukturi članstva organizacije kjer predstavljajo večino člani z vodilnimi položaji v delovni orga-nizaclji in katerih interesi se marsikdaj razhajajo z interesi ostalih članov. V takšnih razmerah in s takšno strukturo pa organizacija ZK ne more odigrati pozitivne in napredne vloge. Včasih razvoj celo ovira.« • Prišla sva do strukture? Kakšna Je v občini? »Tako kot skoraj povsod je tudi v naši občini odločno premalo neposrednih proizvajalcev v Zvezi komunistov — le okrog 28%! Premalo pa je tudi mlajših članov, saj je velika večina takšnih, id so starejši kot 35 let. Zato je tudi pri nas nujna pomladitev! Zal pa so kljub vsemu sprejemi še marsikje preveč formalno kadrovski in se ne ločijo mnogo od sprejemov v tistih časih, ko je bil pogoj tudi podpis dveh ko-munistov. Marsikje se zadovoljimo samo s sprejemom mladega člana, dajo mu knjižico, poberejo članarino — to pa je tudi vse! Pozabljajo, da je treba z mladimi člani tudi delati! Vendar pa smo pri sprejemanju mladih letos vendar le napredovali! N:» gimnaz'ji so jih sprejeli 9, na šoli PTT — 6, v Savskem naselju — 19 itd.« • Mestna konferenca ljubljanskih komunistov je bila 20. decembra. Ustanovljena je bila mestna organizacija ZK. Kako bo z občinskimi komiteji? »Formalno bodo ukinjeni, dejansko pa bodo še nekaj časa obstajali. Vendar ne kot komiteji, temveč kot skupine komunistov, ki bodo pomagale mestni in četrtnim konte, rencam pri opravljanju njihovih nalog.« • Mnogi mislijo, da bodo nove oirganizacijske oblike ZK bolj spodbujale članstvo k delu in da še bolj oprepite vlogo komunistov! »Veliko je odvisno od ekip, ki so bile Izvoljene v četrtne konference m njihove komisije. Uspeh pa ni odvisem samo od njih. ampak predvsem od tega, koliko komunistov bo pripravljeno zares prijeti za delo in kako se bomo znali dela lotiti. Ni dovolj samo hoteti, tudi znati je treba.« V. C. Reorganizacija Zveze komunistov DAN JLA Lep uspeh Komedija »Klopčič« na saveljskem odru V soboto 9. decembra je bila v prosvetnem domu Savlje premiera komedije Petra Bu-daka »Klopčič«. Predstavo je pripravilo prosvetno društvo Savlje-Kleče in dramska skupina tovarne »Tonosa«. Predstavo so ponovili še v nedeljo, naslednjo nedeljo pa za kolektiv tovarne »Tonosa«. Predstave so bile dobro obiskane, gledalci pa so s toplim aplavzom pozdravili nastopajoče. Prosvetno društvo Savlje-Kleče je še edino v naši občini, ki vsako leto pripravi nekaj dramskih predstav; v dvorane privabljajo čedalje več ljuibifteilijev gledališke umetnosti. Tesno sodelujejo z dramsko skupino tovarne »Tonosa«. Uprava podjetja jim nudi vse možnosti in jih z razumevanjem podpira. Prispevali so tudi nagrade; na predstavah so izžrebali nekaj vstopnic in gledalci so dobili nagrade. To je-prvi primer v naši občini, da je tovarna v ta namen nudila svoje izdelke. Režiser Roman Noveli je o predstavi povedal to-le: »Delo hrvatskega pisatelja Petra Budaka »Klopčič« prikazuje življenje v zakotni 11-ški vasi, govori o odmaknjenem življenju, povezanim z živo folkloro in tipičnimi narodnimi običaji. Lahko trdim, da so bili saveljski Igralci kos temu delu, saj je predstava doživela lep uspeh, kar nam dokazuje tudi večkratno aplaudiranje po uprizoritvi. Zelo sem bil zadovoljen z resnostjo in prizadevnostjo pri vajah in popolni predanosti predstavi, saj so igralci prebili na vajah 45 ur trdega, intenzivnega dela, za kar je treba precej požrtvovalnosti.« »Linhartove značke« za igralce v Savljah Devet kultumo-prosvet-nih delavcev prosvetnega društva Savlje-Kleče je dobilo »Linhartovo značko«. To Je priznanje, ki ga za požrtvovalno, dolgoletno gledališko delo daje Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Priznanja so v Savljah dobili: Fančd Črtane, Francka Hemler, Janez Markelj, Roman Novelli, Dana Fresetnik, Janez Pre-setnik, Josip Strašek, Jani Soline in Nikola Zatler. Imenovani že po deset let in več, sezono za sezono, sodelujejo pri prosvetnem društvu Savlje-Kleče. »Linhartove značke« je v imenu občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Ljub-Ijana-Bežigrad razdelil Ivan Kunaver. Slovesnost je bila po premieri komedije »Klopčič«. Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Titova 50 '>r Sejemske prireditve na Gospodarskem razstavišču prihodnje leto: ■ od 13. do 21. januarja — MODA 1968 — 13. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovaln eiiidustrlje in raznih modnih artiklov z mednarodno udeležbo. ■ od 19. aprila do 26. maja — 3. BIO—LJUBLJANA 1968 — 3. bienale industrijskega oblikovanja, Jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo. ■ od 11. do 19. maja — ALPE ADRIA, 7. mednarodni sejem. ■ od 8. do 16. junija — 8. MEDNARODNI LESNI SEJEM. • 0 od 31. avgusta do 8. septembra — 14. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, 3. specializirani sejem gostinske in turistične opreme. ■ od 8. do 13. oktobra — SODOBNA ELEKTRONIKA, 15. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike. Prve seje četrtnih konferenc komitejev: Rajko Šugman, Jože Bučar ČESTITKE ZA NAŠ PRAZNIK Novi sekretarji četrtnih fn Franček Hudej Na prvih sejah četrtnih konferenc Zveze komunistov za Bežigradom, ki so bile v začetku decembra, so razpravljali o programih dela ter izvolili člane četrtnih komitejev in komisij. Kot smo že poročali, v Ljubljani ne bo več občinskih komitejev Zveze komunistov, ampak četrtne konference. Za Bežigradom so tri: »Bežigrad«, »Posavje« in Savsko naselje. Četrtna konferenca Zveze komunistov »Bežigrad« obsega področje krajevne skupnosti »Bežigrad« in del kra- RAJKO ŠUGMAN jevne skupnosti »Stadion«. Člani četrtnega komiteja: Janko Bavčer, Miroslav Dolanc, Lojze Fortuna, Franc Kumše, Franc Musar, Ivan Novak, Ivica Papič, Savo Šifrer m Rajko Šugman. Sekretar Je Rajko Šugman. Četrtna konferenca Zveze komunistov »Posavje« obsega področje krajevnih skupnosti »Posavje«, Črnuče, Šentjakob, Beričevo in Dol. Člani četrtnega komiteja: Jože Bučar, Franc Križaj, Rado Miloševič, Božo Novšak, Marko Rožman, Alojz Smolnikar in Andrej Zerovnik. JOŽE BUČAR Sekretar je Jože Bučar. Četrtna konferenca Zveze komunistov Savsko naselje obsega področje krajevnih skupnosti »Savsko naselje« in »Boris Kidrič« ter del krajevne skupnosti »Stadion«. Člani četrtnega komiteja: Tončka Berlič, Peter Erjavec, Tone Florjančič, Franček Hudej, Leon Hvala, Vinko Kogovšek, Vinko Koren, Franc Leben, Marija Operč-kal, Ivan Stih In Vlado Tanče. Sekretar je Franček Hudej. FRANČEK HUDEJ Za največji praznik naše armade so časopisi polni besed o tem, kaj in kako Živijo vojaki, kaj menijo o ljudeh, ki jih spoznajo na svojih sobotnih in nedeljskih sprehodih, kaj počnejo v krogu vojašnice. Prav tako pa je tudi res, da Ljubljančani, torej tudi občani za BeZigra-dam, vedno mislijo na vojake, ki Živijo v njihovi soseS čini, v njihovem mestu. Neko soboto, bilo je nekaj dni za izraelskim napadom na arab ske drZave, sem srečal znanca, ki je bil precej zaskrbljen in mi je Ze od daleč klical: »Cuj, nekaj se dogaja,* je de jal. Menda sem ga začudeno gledal, saj je takoj nadaljeval: »Mar ne vidiš?! Vojakov ni od nikoder.* Potem pa je nekaj sam sebi brundal v brada, češ »ves dan imam pokvarjen.* Za »navadnega* občana pomeni vojak na cesti občutek varnosti, občutek, da je vse v redu in da Življenje mimo teče naprej. V teh zimskih mesecih, ko iz službe hitimo domov k topli peči, pa te le redko spomnimo, kakšen je delovni dan vojaka iz naše vojašnice; ki jo vsak dan gledamo, a redko pokukamo vanjo. Kaj delajo mladi vojaki pozimi, okrašeni e snegom, ko se je- klo lepi za roke? Za pretekle tri mesece, kar so oblekli »sivomaslinaste« uniforme, so se vojaki, ki jim starejši tovariši še vedno pravi jo »fazani*, »remci* ali podobno — kar je treba vzeti kot šalo ne zlonamerno — Ze veliko naučili. Jz dneva v dan se v vojaškem poligonu izmenjujejo vojaki, odmevajo komande, slišijo ostri koraki čete v maršu, v odmoru, kc se zasliši priljubljeni »deset minuta voljno* — pa poslušajo šale, še enkrat prečitajo pismo dekleta in priZgejo cigareto. Ko jih opazuješ s strani, bi človek dejal, da so to še otroci, saj večina nima več kot devetnajst let. In ko je »zanimanja« konec in orožje posptavljeno in očiščeno, vidiš smejoče se obraze v vojaškem klubu, ali v bližini vojaške kantine, ali pa resen, zasanjan 'obraz za kosom papirja, na katerem so zapisane besede: »Draga moja ... Bolj ko se bllia njihov praznik, Dan JLA, bolj se pripravljajo mladi vojaki na praznovanje. Obleke so očiščene, skrtačene, gruča oko H ekonoma prosi za novo zvezdo, da se bo bolj bleščala titovka. V mislih so Ze doma, tisti, ki so dobro delali in si -priborili nagradni dopust, pri dekletih e mestu, v domu JLA, kjer se vsako let° srečajo z mladino. Ne enkrat: velikokrat so si postali Ze stari znanci. In ko odhajajo iz Ljubljane marsikoga spomini zmagajo in utrne se mu tudi solza. Lahko pa bi vam predstavil tudi Stjepana, ki je ostal v Ljubljani potem ko je odložil vojaško suknjo, alt Mirka, ki se vsako leto, ko dobi dopust od svoje delovne organizacije, vrne v Ljubljano med stare znance. Morda kdaj drugič. JLA praznuje svoj in nas praznik. Ko čestitamo nji™' vojakom in starešinam. pvaV’ zaprav čestitamo sami sebi — za svoj praznik! ic Prispevek občanov za asfalt Čargove ulice Prebivalci dvanajstih Cargove ulice v Stožicah ^ prispevali 1,2 milijona starin dinarjev za asfaltiranje njlb^ ve ulice. Svoj delež Je daW že krajevna skupnost »Posavje« (800.000 Sdin) in stanovanjsko podjetje Bežigrad,, prav tako 800.000 Sdin. Pred’ sednlk krajevne skupno6** Janez Dremelj nam Je P°va dal, da imajo v načrtih tud* asfaltiranje podaljška padlih borcev; tudi tams~ prebivalci pripravljeni P06®’ boj prispevati. J Višek v banko NADAIJ. S 1. STK. gospodarski bunki naložili »aš višek proračunskih dohodkov — okroj; 220 milijonov Sdin na vezano vlogo. Na osnovi tega bo lahko občinska skupščina dobila po-s°jilu in drugo leto bomo imeli na voljo skupaj s posojilom okrog :t(IO milijonov Sdin, v letu 1969. pa še dodatnih 12« milijonov. Tako *|i lahko dali 130 milijonov Ndin za vrtec, ki so ga za-C,*H zidati letos pri bežigraj-SM gimnaziji, za bazen bi Porabili okrog 5« milijonov, 7a načrte za novo šolo 20, 40 milijonov Sdin pa za šentjakobski vodovod, ki bi že v dveh letih lahko povrnil v|oženi denar in tako bi lah-k« že v letu 1969. začeli graditi novo šolo, ki naj bi bila gotova še isto ali pa v za-‘-čtku drugega leta. Jasno je, da bo občina za te gradnje Prispevala tudi iz proračuna. s Proračunskim denarjem bo zagotovljena tudi dograditev •čtos začetih objektov (telo-čadnica v Dolu, vrtec itd.)«. Kako bo drugo leto s financiranjem strokovnega šolstva? £e letos se je strokovno šolstvo znašlo v izredno tez-krm položaju. Financirali smo ga s proračunskimi prispevki občin in prispevki de-°vnih organizacij, ki pa ni-® bili obvezni. Po novem za-K°nu o financiranju šolstva, Pa sodi sedaj strokovno šol-70 v izobraževalne skupno-' - ki pa pravzaprav še ved-? skrbijo za financiranje Jčgovlh potreb na isti način v°t Prej, to se pravi iz ob-čznega prispevka za izobra-vol*1-16 skupnosti in prosto-jjnitni prispevki gospodar-i1!1 organizacij. Temeljna aobraževalna skupnost Iju-Jana se je letos ponovno s "dla na našo občinsko “kupščino s predlogom, da 1 odobrili še dodaten pri-zajs^k' •t’vet za finance jf autevai podrobno obrazloži-v v*n sicer: kako svoje ob-ohz-OSti izpolnjujejo druge bcine te izobraževalne skup-0sti. kako in koliko plaču- jejo gospodarske organizacije in končno tudi, kakšna so merila za obremenitve po-somezni h občin. Ko bomo dobili zadovoljiv odgovor, bomo o tem znova govorili, menimo pa, da se ravno v teh vprašanjih skriva vsa bodoča problematika financiranja strokovnega šolstva. Tudi strokovno šolstvo je del naše kulture in zato ne bi smelo biti zapostavljeno in odvisno od dobre volje ene ali druge občine, oziroma gospodarskih organizacij v občini. Prej ali slej morajo v gospodarskih organizacijah uvideti, da je strokovno šolstvo ravno tako izobraževanje in da ne more živeti kot pastorek.« Kakšne bodo splošne smernice finančne politike občine drugo leto? Proračun ljubljanske občine mora najti svoje pravo mesto v odnosu do zvezne in republiške finančne politike, ravnati pa se mora tudi po smernicah mesta in odnosov med mestnimi občinami ter mestnim svetom pri izvajanju skupnih nalog. Drugo leto se bodo, glede na predložene predpise, ki pravijo, naj sc razbremeni gospodarstvo, za nekoliko zmanjšali dohodki od prispevkov. Zato bo morala občinska skupščina najti nadomestilo v drugih dohodkih, predvsem pa bo morala bolj podrobneje izdelati sistem obdavčitve osebnega dela. sc naprej bo morala občinska skupščina zastopati stališče, ki ga je zavzela že letos in ki bi mu lahko na kratko rekli; v proračunski potrošnji mora vladati maksimalno mogoče varčevanje. Tako občinska skupščina kot njen svet za finance sta žc mnogokrat ugotovila, da so potrebe v občini zelo velike in da je nemogoče vse naenkrat zadovoljiti. Zato je treba vsako leto sproti uskladiti potrebe z možnostmi, ki jih nudi proračun in vedno zadovoljiti tiste zahteve, ki so najpotrebnejše za nemoten razvoj občine.« K. D. Ali vemo kaj jih zanima nadau. s 1. STB PDsotni s sv idejo. Zveza m drirala odkrivati not Področja, ki zanin liJ10' bjihovo intere: J,! ®ora odkrivati lično ter takoj £1'.nas °d ugot* hia ^ nekegs sa« preteCe veliko, v kiUdhto “H •Spl°h v’ «uno zanima? *adtanPačna je tn mer o? ne žatUmaif: danjecaUTfska vpra; Jeea časa. nove Pa če ho * & Treba Pa rhc’ kar mladina Pake večkr»t v Doit. Imamo ljudi feljo najbolj mo ko6 novo3"' mi dv „ih lentarje ° n Ob zelo VeS°,ju in vzemf množičnih do&° Pojav boa Jevško Ce b°čf miadioo^K^6, pa stvar nr brez kor Prav C^Stim° 811 'niadimT a nova ^^osKe ^ S*a kT hu ^ J« Usti p, omilil ^".oma. Pri Pesr^i J,ecimo še. 1 Mladina se r to nr,ra^ Proti vojr negattvn0?(( mladini6"* ra‘,i reč atesti* "“"a Prav* ne zavesti, kot smo jo mi morali imeti. Danes je življenje urejeno. Čutiti pa je pomanjkanje idealov, ciljev. Tisti, ki imajo trdne cilje, so dobri dijaki in študentje, do- PAVKI, LEŠNJAK bri državljani. Cilji pa so seveda različni. Sami smo navadili mladino, da vidi izključno v visokem standardu enega od ciljev« Tu pa smo že pri starših. • Svoj čas sem se navduševal za šolo za starše. Vendar ugotovili smo, da so na predavanja prišli tisti, ki so že dovolj skrbeli za otroke. Onih, katerim bi bila šola najbolj potrebna, ni bilo. Vzrok vidim v tem: ne zavedajo se, da so starši, velikokrat pa je po sredi tudi borba za dinar. Takrat, ko je bilo predavanje, so bili bodisi v službi, ali pa je bil to njihov edini prosti čas. Starši bi morali biti bolj odgovorni svoje otroke: kje so, kako se obnašajo, kako oblačijo. Navsezadnje, kje mladina dobi toliko denarja, če nima lastnih dohodkov?« Reorganizacija Pogovor s tajnikom občinske skupščine Ivanom Levstkom Na zadnji seji je občinska skupščina sprejela tudj sklep o reorganizaciji občinske uprave, ki bo imela poslej te-le odseke: za praročun in premoženjske zadeve, za dohodke, za gospodarstvo, za komunalne in gradbene zadeve, za družbene službe ter odsek za splošne zadeve. V zvezi z reorganizacijo so razrešili dosedanje načelnike oziroma vodje oddelkov in razpisali nova delovna mesta šefov odsekov. Nova uprava bo bolj prilagojena ’ občinski skupščini; skupščina ima 6 svetov in po novem bo vsak svet imel upravni organ, ki bo izvajal sklepe svetov. Uprava bo tako bolj prilagojena potrebam skupščine in občanom. ■ Vel',koral je govora o nenehni reorg.m zaciji obeliskih uprav, je dejal tajnik občinske skupščine Bežigrad Ivan Levstek, kar naj bi imelo tudi določene slabe posle dicc. Vendar za Bežigradom nismo spreminjali organizacije 4 leta — razen služb, ki so se združ le za vse mesto — kar je pri nas že skoraj rekordni čas. Očitek o neprestanih spremembah torej nc drži.« — Kaj nam obeta nova organizacija, smo ga vprašali. ■ Predvsem večjo učnko vitost pri delu, za občane pa manj nepotrebnega iška nja odgovornih ljudi, ker smo doslej marsikašno zadevo še reševali na dveh krajih.« — Oprostite, ampak upravo si še vedno največkrat predstavljamo kot pot od vrat do vrat: »Tega ni pri nas, pojdite v sobo to in to, pridite jutri itd«. ■ S tem se nr bi strinjal. Naša uprava je majhna. Ven. dar pa imajo občani pri nekaterih zadevah (lokacije in podobno) vseeno precej pi. tov, to pa zato, ker so pristojnosti razdeljene med občino, mesto. Ljubljanski ur baniit čni zavod itd.« — Uprava tudi po novem ne bo neka imaginarna reč, ampak bodo to ljudje za pisalnimi mizami ... ■ Kadrovska zasedba novih delovnih mest bo seveda nadvse pomembna. Strukiura se bo bistveno popravila, saj iščemo nove ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Razpis za šefe odsekov smo že obji-vili, zdaj bo na vrsti razp's za delovna mesta, ki že zd-sj niso bila zasedena ter za nova delovna mesta, ki jih bo približno 5. Od kvalitete Iju- uprave di, zaposlenih na teh delovnih mestih, bo odvisno kvalitetno delo uprave. Vendar moram reči, da je dobre kadre težko dobiti, zlasti zaradi negotove prihodnosti obč n skih uprav v Ljubljani.« Hitreje do stanovanj Stanovanjsko podjetje Beži-grad-Moste bo organizaralo združevanje sredstev za gradnjo stanovanj. Pripravljeno je prispevati svoj delež v višini 20 do 30% gradbene cene stanovanja, delovne ali druge organizacije pa bi vložile 70 do 80% svojih sredstev. V zadnjih dveh letih je gradnja stanovanj precej zastala. Po ukinitvi stanovanjskih skladov so sredstva razdrobljena po delovnih organizacijah in le banka se je doslej resneje ukvarjala z zbiranjem teh sredstev, da bi pomagala kupcu hitreje priti do lastnega stanovanja. Delovne organizacije pa rešujejo stanovanjske probleme, tako, da svojim delavcem odobravajo individualna posojila za adaptacije oziroma gradnjo stanovanj. Stanovanjsko podjetje Beži-grad-Moste pripravlja za novo poslovno sodelovanje svoj dolgoročni program. Gradili naj bi cenena, pa tudi dražjasta-novanja. Za sodelovanje pri tem lahko delovne organizacije uporabijo sredstva stanovanjskega prispevka, sredstva sklada za skupne porabe in posojilo banke. »PREVIDNOST JE MATI MODROSTI« Tega starega reka bi se morali držati tisti, ki kupujejo od gradbenih podjetij stanovanja, zgrajena za prodajo. Mnogo smo že slišali o napakah, ki jih opazijo najemniki v stolpnicah in blokih, pa tudi kupci stanovanj. Teh pomanjkljivosti bo vedno dovolj, če prizadeti ne bodo energično nastopili pri gradbenih podjetjih, pa naj se ta imenujejo tako ali tako, V stanovanjskem bloku Združenja zveze borcev v Triglavski ulici so že ob vselitvi ugotovili sila pomanjkljivo izdelavo obrtniških, pa tudi zidarskih del (montaža manjvrednih pip v kuhinjah in kopalnicah, skrajno površno vzidane ploščice v kopalnicah itd.) Investitor bi moral zadržati neko vsoto pri izplačilu in ta znesek izročiti šele, ko bi bile napake popravljene. V bloku v Triglavski ulici tega niso storili, zato gradbeno podjetje ni niti malo upoštevalo pritožb hišnega sveta in tudi ne stanovanjskega podjetja. Podjetje ni opravilo predpisane super kolavdaci-je, kar prav gotovo ni bilo pravilno. F. K. Kanalizacija na Črnučah Čistilna naprava je veljala 124 milijonov Sdin lami v septembru je začelo ljubljansko komunalno podjetje »Kanalizacija« graditi na Črnučah novo čistihio napravo. Dogradili so jo letos v začetku novembra, stala pa je nekaj manj kot 124 milijonov starih dinarjev. Od te vsote so podjetja »Energoinvest«, »Elma« in »Stanovanjsko podjetje Bežigrad« prispevala 3« milijonov, za ostalo pa je »Kanalizacija« najela dolgoročno posojilo pri Vodnem skladu SRS ter pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Kaj so s tem pridobile čr-. nuče? Preskrba naselja z vodo je naselju zagotovljena pravzaprav le iz novega črnuškega vodovoda in še nekaterih vodnjakov, vse odpadne vode pa so se na tem obmdč-ju dosedaj odtekale iz greznic v tla ali v črnuški potok, ki usiha na savskem produ, prav v zaščiteni coni edinega vodnjaka črnuškega vodovoda. To se pravi, da bi se lahko pitna voda prav hitro in temeltjiito onesnažila z odpadno vodo, tako stanje pa pomeni stalno nevarnost za vse prebivalce, saj lahko v izredno kratkem času izbruhne epidemija kakšne kužne bolezni, ki se mimogrede zane- se še v mesto samo. In prav ta nevarnost je sedaj odstranjena. Kakšne težave so se postavile graditeljem na pot? V prvi vrsti je bilo treba računati na to, da se bo število prebivalcev na Črnučah v bodoče še precej povečalo, že leta 1965 je bilo na Črnučah okrog 2500 prebivalcev in 3 močna industrijska podjetja: »Elma«, »Opekama«, in »Energoinvest«. Industrijska dejavnost se bo v bodoče še povečevala. Projektanti so zato morali upoštevati razvoj naselja in gradnja črnuškega kanalizacijskega sistema je potekala po dveh glavnih smernicah: v naselju so zgradili ločen kanalizacijski sistem za odpadno vodo, ki prihaja v čistilno napravo, od tam pa vodo očiščeno spuščajo naprej v Savo. S tem so upoštevali tudi kasnejšo fazo gradnje; po katerem se bo odpadna voda prečrpavala v centralni kanalizacijski sistem mesta Ljubljane in sicer po novem mostu čez Savo. Zato mora biti čistilna naprava kar se da cenena, vendar mora kljub temu tako dobro očistiti vodo, da iztok ne bo ogrožal niti kopalcev v Savi niti vodnih virov v ujemi bližini. Da pa se ne bi odpadne vode mešale z vodnimi viri, so delavci »Kanalizacije« zgradili več kot 2.600 metrov kanalskih vodov, ki pripeljejo odplake naravnost v čistilno napravo. Sama čistilna naprava deluje na principu visoko obremenjenega oksidacijskega jarka. Pred tem jarkom priteče voda v usedalnik, kjer se na dno usedejo vse grobe stvari, v samem oksidacijskem jarku pa voda kroži, s posebnimi krtačami, ki se vrtijo, se potem v vodo dovede toliko zraka, da se zelo pospeši razvoj mikroorganizmov, ki razkrojijo v vodi vse organske snovi. Iz oksidacijskega jarka pa teče voda še v drugi usedalnik, od koder jo lahko spustijo v poseben akumulacijski bazen ali naravnost v Savo. Pri projektiranju čistilne naprave so predvidevali tudi povečanje števila prebivalstva. Zmogljivost naprave, ki je izračunana na 2.500 prebivalcev, se lahko poveča, tako da bo še vedno zadostovala četudi bd bilo na Omučah 4.000 ljudi. Zadošča tudi potrebam industrije. D. Avtoobnova Generalni remont avtomobilov LJUBLJANA, Titova 136 telefon 310-594, 311-843 Obnavljamo vsem težkim vozilom spodnje ustroje, karoserije, sklope, električne instalacije in glave motorjev TAM-4500. Na zalogi imamo za takojšnjo vgraditev obnovljene motorje TAM-4500, TAM-pionir in PAP-FAMOS; zanje dajemo tudi garancijo. Izvršujemo popravila vseh težkih vozil, po potrebi tudi na terenu ali pa jih odvlečemo v našo remontno delavnico. Izvršujemo servisne preglede na vozilih TAM, FAP, AVALA, OM, CSEPEL TATRA. Izdelujemo nadomestne dele za vsa vozila, za katera izvršujemo servise. V glavnem Izdelujemo: polosovine, vzmeti, svornike, puše, kolesne vijake in matice, ventile motorja, kroglične svornike s ša-licami itd. ter nadomestne dele za gradbene in kmetijske stroje. Brusimo motorne gredi, valje in bloke motorjev, valje motornih koles, rez-karje in orodja. Rezkamo glavne in ojnične ležaje. Obratujemo dnevno — sprejemamo in oddajamo vozila. S koriščenjem naših uslug si prihranite: čas, dinarska in devizna sredstva. Se priporočamo! Tovarna transformatorjev »Energoinvest« 20-LETNICA IMF Dela preveč - denarja malo Črnuče, dec. — Kolektiv črnuške tovarne transformatorjev z zaskrbljenostjo pričakuje prve mesece po novem letu. Zakaj? »Dela imamo veliko, preveč, da bi ga zmogli. Iz meseca v mesec je večja produktivnost, zmeraj delamo več in boljše transformatorje — plače gredo pa navzdol. Tu posredi nekaj ne bo v redu!« In natanko tako je. Delavec ve, kaj Je prav. Ce več dela, če več naredi, bi moral tudi več zaslužiti. V »Energoamve-stu« pa je zadnjega pol leta prav obratno. Svet se je postavil na glavo ... Kje in kakšni viaroki so za to? Prodajni cena transformatorjev na domačem in tujem trgu je z ozirom na nabavno ceno, materiaila daleč prenizka — ali v transformatorje vgrajeni material je odločno predrag, zato mora tovarna prodajati svoje todelke na domačem trgu za lastno ceno, v Sovjetsko zvezo pa celo pod lastno ceno. Delavci se potemtakem upravičeno sprašujejo; »Zakaj delamo za Rusijo, če pa imamo puri njej naprej planirano čisto izgubo? Dobro, vse to so bolj ali manj znane stvari, zato jih ne bomo ponovno pogrevali. »Za določen transformator, ki ga naredimo pri nas, dobimo v tujini 1.000 dolarjev. Prav takšen transformator, ki ga narode Nemci, pa velja v Nemčiji 2.000 dolarjev! Toda, kakor hitro Nemci isti transformator izvozijo, mu pade cena pod 1.000 dolarjev ...« Borba za plasman na svetovnem trgu je trda neizprosna. Zadnje čase se kaže težnja padanja cen materialu. To je vzpodbudno In daje upanje. Cena pločevini se bo v kratkem znižala za 10 dolarjev pri toni. Pri 20.000 tonah pločevine, kolikor jo bodo prihodnje leto porabili v »Ener-goinivestu«, je to že lep de nar. Drugo vprašanje pa je nabavna cena bakra in' prodajna cena bakrene žice. Cena surovega bakra je 1.600 din za kilogram, predelan v žico pa velja 2.400 din! Cena žici naj bi se znižala vsaj na 2.000 din za kilogram, ker jo rabijo v ogromnih količinah, Avstrijci ponujajo bakreno žico. Pri njih znaša razlika med surovim bakrom in predelanim v žico samo 0,34 dolarja. ■ Hvala za nadure Te osnovne probleme je treba rešiti v okvirih jugoslovanskega gospodarstva, sicer bomo še tenko piskali, pravijo v »Bnergoinvestu« Čeprav imajo toliko dela, da ga sploh ne zmoremo, premekateri de lavci nočejo delata nadur, češ preslabo smo plačani za osemurni delavnik, zakaj bi potem delali še naudure. Najprej nam pošteno plačajte, kar Trgovsko podjetje »ASTRA« Prihodnje leto v novi stolpnici Sredi decembra se je v Domu Maksa Perca sestal zbor delovnih ljudi veletrgovine »Astra«. Udeležilo se ga je skoraj 300 delavcev in uslužbencev podjetja. Na dnevnem redu zbora je bilo več poročil, izvolili so predsednika in namestnika zbora delovne skupnosti in podelili denarne nagrade in ročne ure devetim članom kolektiva, ki so v »Astri« že deset let. Ob tej priložnosti je predsednik bežigrajske občinske skupščine Karel Kušar izročil generalnemu direktorju »Astre« Lojzetu Sa-vorau odlikovanje, red zasluge za narod s srebrnimi žarki, Id mu ga je podelil predsednik republike. Najbolj zanimivo poročilo pa je bilo vsekakor tisto o poslovanju podjetja. O tem je govoril generalni direktor in poudaril, da se je poslovno leto 1967 za kolektiv »Astre« začelo v prav izrednih okoliščinah, saj se je podjetje znašlo v težavah, kor so se obratna sredstva zmanjšala za približno 2 milijardi Sddn. Le z izrednimi napori in hitrim ter učinko- vitim prilagajanjem poslovne politike podjetja so uspeli prebroditi težavno obdobje. Tako so uspeli ohraniti likvidnost podjetje in Jim v celem letu niti en sam dan niso blokirali tekočega računa. Da so lahko to dosegli, so morah vložiti veliko dela; tudi zaloge blaga so precej zmanjšali, kar za poldrugo milijardo Sdin. Da so pospešili prodajo, so v nekaterih primerih znižala tudi cene. Seveda se je to poznalo pri osebnih dohodkih, la so se letos zvišali le za slaba dva odstotka. V »Astri« gre heriakrivu dobro tudi pri izpolnjevanju dolgoročnih nalog. Z lastnimi sredstvi je podjetje v dveh letih zgradilo novo stolpnico, ▼ katero se bodo vseliti že priihpdnje leto ^ v začetku marca. Gradbena dela in oprema so veljali približno 950 milijonov Sdin. Precej denarja so vložili tudi za razširitev skladišč, sodobno opremo trgovin in izboljšanje administrativno tehničnega poslovanja. IMKO kovinsko podjetje Ljubljana, Kamniška 41 V novem letu želimo vsem Bežigrajčanom veliko uspehov Opekarna Črnuče Ljubljana — Črnuče 197 želi svojim odjemalcem in vs^m občanom srečno novo leto 1968 naredimo med rednim delovnim časom, pravijo, potem se bomo pogovarjali o nadurnem delu. V zadnjih dveh mesecih so v »Energodnvestu« sprejeli 40 novih delavcev — od nekva-lifioirainlh do visokokvalificiranih. »Izvažanje transformatorjev v Sovjetsko zvezo — za ceno, kakršno so nam določili spričo močne konkurence, zares ni v našem interesu, je pa širše gledano, v interesu našega združenega podjetja in države. Ce pa pogledamo globlje, je izvoz v Sovjetsko zvezo tudi v našem interesu, ker je to dežela neverjetnih potemcialmih možnosti, ki nam še in še lahko nudi kruha — ko se bodo pri nas cene osnovnega materiala znižale, ko se bodo normalizirali pogoji tržnega gospodarstva znotraj Jugoslavije, ko bomo s polno paro delali transformatorje v novi tovarni — in ob vsem tem zvišali delovno storilnost (nova tehnologija, strojni park in organizacija dela) ter znižali proizvodne stroške. Te osnovne probleme moramo prebroditi, prebresti prehodno obdobje gospodarske reforme in počakati na boljše čase,« menijo v »Energoinve-stu«. Stari »Energoinvestovci« so preživeli že marsikatero krizo, pa tudi lepe čase, zato so zdaj stisnili sobe in delajo. »Ni vrag, bo že bolje,« pravijo, »dokler imamo delo, se nam ni bati najhujšega!« In prav imajo. Vsa decemberska proizvodnja tovarne Je odšla v Azijo. Posel Je bil sklenjen ugodno, zato Je december za »ner-goinrvest« letos najsvetlejši mesec. . Kakor že rečeno tovarna pričakuje, da se bo notranji trg počasi normaliziral, da bodo še dvignili proizvodnjo in sčasoma splavali iz krize. Delavci danes prejemajo v povprečju 30 odstotkov manjše plače kot prejšnja leta. V tej situaciji, ki je na oko vse prej kot rožnata tako za posameznika kot za celoten kolektiv — ko se marsikdo sprašuje: bi še delal za ta denar ali ne več — pa se prenekaten otepajo nadurnega dela! ■ Delo - najcenejše V »Bnergoinvestu« so še delavci, ki zdaj z nadurami zaslužijo po 180 do 200. tisoč S din na mesec. Centrala Iz Sarajeva jim Je postregla celo s podatkom iz slovenskih republiških virov, ki pravi, da so bile plače v tej tovarni še lani visoko nad republiškim povprečjem Slovenije. In, če se spet povrnemo na proizvodnjo, ne moremo mimo številk, ki so kaj zgovorne. Materialni stroški ozi roma vgrajeni material v povprečni transformator presegajo 80 odstotkov stroškov, material vgrajen v »ruske« transformatorje predstavlja glede na prodajno ceno celo 87 odstotkov vseh stroškov. Struktura cen je torej nenormalna, nemogoča. »Poglejte,« pravijo, »Francozi poaiajo pri proizvodnji transformatorjev podobne moči kot pri nas naslednjo kalkulacijo: materialni stroški 44,26 odstotkov, ročno delo za 12,88 odstotkov, kar skupaj znese 57,14 odstotkov — vse ostalo pa pri njih odpade na druge stroške. Dobrih 42 odstotkov jim torej ostane za kritje uprave, komercialne službe, dajatve, režijo... Kako pa je pri nas? Materialni stroški znašajo koc že povedano okrog 80 odstotkov, delo 2,5 odstotkov (lil), vaa režija in uprava pa okrog 10 odstotkov. Delo je torej plačano najslabše. Tako je, ker pri današnji strukturi cen materiala in prodaje drugače ni mogoče. Pri nobeni kalkulaciji ne pridejo skozi... V »Bnergoinvestu« danes povprečno zaslužijo po 79. tisoč S din na mesec. Na vseh koncih in krajih so uvedi štednjo, ker za prihodnje leto še predvidevajo težke čase. Samo zadnji mesec Je imela tovarna za milijardo S din prometa, kar Ji je omogočil predvsem zelo ugoden posel z Indonezijo. »Za enkrat nam ne kaže drugega, kot da stisnemo zobe, prebredemo krizo, ter počakamo na boljše čase. Gospodarska reforma prihaja do veljave, cene materialu padajo sicer počasi, prepočasi, vendar padajo. To pa so dobri znaki, ki nam dajejo upanje, da se bodo povrnili dobri časi,« menijo v »ener-goinvestu«. N. L. 15 let »Autocommerca« Najsodobnejši servis za Bežigradom Kolektiv zastopniškega podjetja »Autocommerce« je letos praznoval 15-letnl-oo svojega podjetja. V decembru so ob tej priložnosti organizirali proslavo v novem sodobnem servisu na Titovi cesti za Bežigradom. Sedež podjetja je v občini Ljubija-na-Center, kjer so znani kot eno izmed najboljših in najbolj delovnih podjetij v občini. Njihov letni promet bo prav ob petnajstletnici kolektiva dosegel skoraj 20 milijard starih dinarjev. Seveda tako podjetje, kot Je »Autocommerce«, ki zastopa razen »Mercedesa« in »Auto Uniona« se znane tvrdke kot Karl Zeiss iz Jene In dobro poznano francosko tovarno avtomobilskih gum in drugega materiala »Michelin«, poleg tega pa še devet tovarn, kd proizvajajo vse mogoče avtomobilske dele, ne more brez lastnih sodobnih servisov. Zatofao v Ljubljani in Beogradu odprli dva res najbolje opremljena servisa. Zanju so porabili skupaj z vsemi delovnimi pripravami skoraj 3 milijarde starih dinarjev. Dve tretjini tega Je podjetje vložilo samo, za ostalo pa so najeli posojilo. Pri »Autocommer-cu« je sedaj zaposlenih več kot 600 ljudi in pri tem še dobro skrbijo za kadre, saj imajo okrog 100 vajencev. Skoraj 2.000 zaposlenih Delavci Industrijskega montažnega podjetja delajo po vsej Jugoslaviji, pa še v Nemčiji in Libiji IMP — Industrijsko Montažno podjetje Ljubljana, ki ima svoj sedež v naši občini, te dni praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. To je eno največjih podjetij pri nas, ki opravlja zaključna dela pri gradnji industrijskih objektov, javnih in stanovanjskih stavb električne in vodovodne instalacije, centralne kurjave, klimatske naprave itd.) Podjetje ima sedem proizvodnih obratov, osmi pa je uprava z ekonomsko gospodarskim in razvojnim sektorjem. Trije obrati — po eden v Ljubljani, Mariboru in Kopru se ukvarjajo z inštalacijo centralnih kurjav,, vodov-no inštalacijo In klimatskimi napravami. Naslednji ali četrti proizvodni obrat-elelctro-tnstalacije Ima svoj sedež v Ljubljani, dela pa po vsej Jugoslaviji. Peti obrat Je tovarna elektronaprav s proizvodnim obratom za Jakotočne In šibkotočne proizvode v Vojkovi ulici za Bežigradom. Kot šesti obrat moramo imenovan ti še obrat kovinske delavnice na Trati z livarno v Ivančni gorici, sedmi obrat pa je Projektivni biro. Uprava podjetja z vsemi službami predstavlja osmo enoto. IMP zaposluje v svojih vrstah okrog 1.800 delavcev in uslužbencev, hkrati pa še po 300 in več vajencev. Ta dvati-sočglavi kolektiv opravlja različna Inštalacijska dela po vsej Sloveniji, in sicer največ v Ljubljani, na Gorenjskem v Kranju, na Jesenicah, v Škofji Loki ter v 2&savju, Kočevju itd. Večja dela v zadnjem času dokončujejo v B''.ni. In sicer opremo rudnika Ilijaš pri Sa rajevu, kombinat Belišče v Slavoniji, sušilnico za hmelj v Bačkem Petrovcu itd. Podjetje ima svoji predstavništvi tudi v Zagrebu in Beogradu, ki dopolnjujeta trgovsko mrežo (ponudbe to sprejemanje naročil) centrale v Ljubljani. Zadnji čas se Je podjetje plasiralo tudi na tuji trg. V Zahodni Nemčiji delajo v DUsseldorfu, Mttochnu, Reuk-Ungenu to v Zahodnem Berlinu. Razen tega delajo tudi v Libiji skupaj s podjetjem Slovenija — ceste, to sicer bolnišnico. Kar zadeva večje objekte v gradnji, naj omenimo novo ljubljansko bolnišnico, stolpnice na Trgu Revolucije v Ljubljani, stanovanjske bloke v. Šiški, stanovanjski bloki Obnove v Ortomirovl ulici za Bežigradom naredili pa so tudi omrežje za ljubljansko toplarno. IMP je nastal po združitvi dveh podjetij — »Toplovoda« in »Elektrosignala« 1. aprila 1963. Do takšne odločitve Je prišlo spričo vedno večjih potreb našega gospodarstva to bolj gospodarnega poslovanja. Obe podjetji sta si po vojni nabrali ob svojem delu bogate Izkušnje in dober glas. V dvajsetletnem obdobju razvoja se je v podjetju izučilo 1.122 vajencev. Ves čas sta kasneje združeni podjetji vzgajali strokovnjake za svoje potrebe. Mnoge med njimi so štipendirali na srednji strokovnih in na visokih šolah. Dvaindvajset štipendirančev je končalo visoko šolo, 112 pa srednjo strokovno šolo. Podjetje ima danes močan štab strokovnjakov različnih strok, ki so sposobni uresničiti najzahtevnejše naloge. Ob ustanovitvi sta imeli podjetji le malo orodja to mehanizacije, zato sta ves čas vlagali veliko denarja z® nakup opreme — s čimer se je dvignila produktivnost pa tudi kakovost dela. Vzporedno s temi prizadevanji so gradili nove tovarne, proizvodne obrate to poslovne stavbe. Obrati IMP danes, ko imajo močno zaledje v svojem razvojnem sektorju, dajejo na trg tehniško zelo zahtevne izdelke, kakor so! komandne plošče za elektrarrie, distribucijo m industrijo, komandne pulte za nadzor to upravlja nje procesne Industrije, razdelilne plošče za industrijo m distribucijo, relejne plošče za elektrarne itd. Vse te izdelke, ki jih je m lep seznam, uporablja podjetje za lastna montažna dela, hkrati pa jih prodaja na domačem to tujem trgu. Po združitvi se Je podjetj* razvijalo še hitreje kot P0" prej. Skrbelo Je tudi za svoje delavce. Ugodno je rešilo 317 stanovanj, ki jih je zgra' dilo z lastnim denarjem Največ stanovanjskih vprašanj so rešili 1960. leta, zadnja leta p« so v namen porabili Iz dohodkov okro6 100 milijonov st. dinarjev n® leto. Po srednjeročnem planu podjetja Je tudi za prihodnje predvideno sistematično reševanje preostalih stanovanjskih vprašanj, ki še tarejo njihove delavce. IMP ima svoje počitntšk* domove v Plesi, na Veieto Lošinju v Ankaranu to 1,9 Veliki planini. Ob pomembnem jubileju "T 20. obletnici združenega P0*5’ Jetja — želimo kolektiv11 IMP še mnogo delovnih ^ finančnih uspehov! leemika Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška 25 Čestita vsem delovnim organizacijam in kolektivom v občini Bežigrad srečno in uspešno novo teto 1968 Zlomljena krila AA? Prisilna uprava v podjetju »Adria aviopromet« Letalsko podjetje »Adria oenih obveznosti bi lahko do tudi prepričani, da se pod- aviopromet« se je proti kon- segli okrog 5.000 ur poletov, Jetje lahko izkoplje iz težav, cu leta znašlo v težavnem po- kar pa je spet premalo za kar bo v veliki meri odvisno loža.ju, o čemer je bilo govo- rentabilnost podjetja, ka v od ukrepov prisilne uprave, ra tudi na bežigrajski občin- tem primeru iz ostankov svo- Dodal je še, da bi veliko iz-ski skupščini, ki se je sesta- jega dohodka ravno tako ne gubild, 6e bi šlo podjetje v •a 13. decembra. Odborniki bd moglo poravnati svojih let- likvidacijo, saj je stalo samo so tedaj izglasovali, da se v nih obveznosti. šolanje kadrov več kot 200 podjetju uvede prisilna upra- Tudi kolektiv podjetja je mildjonov S dinarjev, va. Sprejeli so tudi predlog, razpravljal o težavah, ki jih Seveda je sanacija »Adrie da bodo v odboru prisilne ima AA in kot je povedal nji- avioprometa* v veliki meri uprave trije ljudje, in te je hov predstavnik na seji ob- odvisna budi od tega, kako že naslednji dan izmed šestih čdmske skupščine, se strinjajo se bodo zaključila pogajanja predlaganih izbrala komisija s tem, da se v podjetju uvede s podjetjem »General ejcport«. volitve, imenovanja in prisilna uprava. Prisilni upra- To je namreč v našd državi kadrovska vprašanja v soglas- vitelj bi lahko s smotrnimi edino tako močno, da lahko ju s predsedstvom bežigraj- ukrepi, zmanjšanjem režij nudi »Adrii avioprometu« po- ske občinske skupščine. Cia- skih in drugih stroškov, spra- treben dolgoročen kredit ali ni odbora so: za predsednika vil AA iz kočljivega položaja, pa stopi z AA v kakšno dru-s<> imenovali Ceda Mokoleta, V AA smo pripravljeni na go možno obliko poslovnega direktorja podjetja »Libis«, hude čase, je se povedal sodelovanja ter s tem omogo-člana pa sta Mirko Zlatnar In predstavnik kolektiva, ampak Si sanacijo. D. Anton Jakopič. Kot je ugotovila Služba ------------------------------------------------- družbenega knjigovodstva, bo AA poslovno leto skoraj gotovo zaključilo z izgubo. Z ostan-•t°m dohodka prvih devetih mesecev letos (to obdobje namreč niso zaključili z izgu-bo) bo moralo pokriti zadnje, za »Adria aviopromet« mrtvo tromesečje. Sezona charter-skih poletov se po devetih mesecih zaključi in v zadnjih treh masecip ne bodo mogli doseči predvidenih 6.000 ur Potetov, kolikor je potrebno za uspešno poslovanje pod-Mja Do konca novembra so dosegli 5.400 ur, kar pa je odločno premalo. Pri Službi družbenega knjigodstva menijo, da bo izgube za 60 milijo-hov s din, lahko pa tudi za Polovico več in podjetje ne ho moglo izpolniti svojih let-bih obveznosti. Plačati pa bi Novoletni popust do 31. decembra 1967 od 5 do 15 odst. v vseh poslovalnicah Slovenija avto in na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Mopedi TOMOS za 27.500 Sdin ceneje Inž. Stojan Šubic novi direktor v »Avtoobnovi« Na javen razpis za mesto glavnega direktorja podjetja »Avtoobnova« v Ljubljani, se je prijavilo pet kandidatov. Razpisna komisija je med njimi zbrala in predlagala v odobritev delavskemu svetu inž. Stojana Šubica. Delavski svet je 19. decembra na svoji seji odobril predlog razpisne komisije in tako bo inž. Šubic prevzel posle glavnega direktorja »Av-toobnove« s 1. januarjem. Hkrati js razpisna komisija razveljavila prvi razpis za vodilna mesta na položaju sekretarja podjetja, tehničnega direktorja in komercialnega direktorja. Za tehničnega direktorja se je javil samo en kandidat, ki pa je kasneje svojo kandidaturo umaknil. Za mesto komercialnega direktorja je vložilo ponudbe pet kandidatov, toda njihove vloge je razpisna komisija zavrnila ker bodisi niso predložili potrebnih dokazil ali pa niso odgovarjali razpisnim pogojem. Razpisna komisija pa je sprejela ponudbo Ivana Brežiča za sekretarja podjetja. Ivan Bre-žič je bil dosedaj zaposlen na tajništvu za notranje zadeve v Ljubljani. Ima predpisano izobrazbo, končano pravno fakulteto, in odgovarja razpisnim pogojem. »AGROOBNOVA« Budnice ni treba Podjetje za obnovo kmetij- je pri delu. moralo okrog 158 mUijono S s*va »Agroobnova«, ki ima din anuitet. svoj sedež v Crtomirovi uli- Vse kaže, da tudi prihodnje c*. J« v zadnjem času spet leto ne bo rožnato za AA. utrdilo svoj obstoj. Tako je Doslej so namreč z raznimi kolektiv ob 15-Ietnici pod-družbami sklenili pogodbe za jetja pripravljen na velike Približno 3.300 ur charterskih nove naloge in napore, ki ga Poletov. Z raznimi nepredvi- čakajo v prihodnjih letih. Tudi reforma je prinesla Vztrajna požrtvovalnost de- svoje. Takrat je bilo ustav- lavcev je žela uspeh. Od leta 1958 dalje je »Agroobnova« Ijeno za »Agroobnovo« največje gradbišče v Ihanu. Od prevzela gradnjo večjih kme- takrat se dejavnost podjet- ja širi nekoliko počasneje ter se posveča tp.di večjim in manjšim rekonstrukcijam kmetijskih objektov. Hkrati se spreminja način zgodovina je tesno povezana rutndnd«, farma za govedo dela. Podjetje išče možnosti tajskih središč, kot je farma za krave molznice v Zadobrovi, za pitance v Crnelem, za kokoši v Duplici, farma denimi poleti izven pogod- Njegova razmeroma kratka za brojlerje pri ptujski »Pe- za kreditiranje in poslovno usposabljanje kupcev, da bodo še nadalje sodelovali s e z obnavljanjem in razvojem v Središču ob Dravi in v Skrb za člane kolektiva, našega kmetijstva, soj je od Martinji vasi pri Mokronogu Pa tudi za UDokoienrp svojega začetka pa do danes ter več drugih objektov. H * obnavljalo In gradilo števil- Gradbena vrednost nekaterih podjetjem. Tudi pri investi- Sindikalna podružnica pri ne kmetijske objekte in ure- omenjenih objektov presega ranju se danes zahteva vse Zavodu za zdravstveno var- jalo sodobne nasade. V prvih tudi 500 milijonov starih di-stvo (Parmova 32) vsako leto letih je naletelo na težave, nar jev. Prireja proslave Ob državnih zlasti ko je bito treba izpo-Praznikih. Od leta 1966. na- polnjevati strojni park, pri čemer je vedno primanjko- objektov za živilsko in prevale rezervnih delov. To je hrambeno (industrijo, kot je stara bolezen, ki je v pre- na primer velika hladilnica grajujejo tudi člane kolektiva, ki so že več kot 10 ali 20 zaposleni na zavodu. Sindi-katoa podružnica ne pozabi “hdi na upokojence: pomaga Jun pri organiziranju dopu-8tw, povabi Jih na sindikal- večja odgovornost; treba je jamčiti za predvideni proiz-V zadnjih dveh letih se je vodni uspeh, pravijo v »Agro-podjetje lotilo tudi gradnje obnovi«. Kadar za to ne najdejo dovolj strokovnih sposobnosti v podjetju, se obračajo za pomoč in nasvete na teklosti bila precejšnja ovira podjetja »Mercator« v Ljub- strokovne sodelavce in univerzitetne institucije. V pri- pri hitrem razvoju kmetij- Ijani. Govorili pa bi lahko še stva. »Agroobnova« si je zato o tisočih hektarih ohnovlje- bodnosU želijo poslovno in ------ _______ ______ morala hitro zgraditi svoje nih vinogradov in sadovnja- strokovno sodelovanje šeraz- Ij1 izlet, občasno pa tudi ob- vzdrževalne delavnice, da je kov ter o velikih agromelio- širiti, saj bi brez tega težko aaruje. lahko preprečila večje zasto- racijskih delih na ljubljan- obetali večje uspehe. Za iz- -------------------------------------------------------- skem fai mariborskem oh- boljšanje kvalitete dela pa močju. Hitro širjenje pošlo- bodo tudi letos pripravili te-vapja in prevzemanje velikih čaje, kjer naj bi si delavci nalog je seveda povzročilo pridobili višjo strokovnost. Kdo lovi vjnstalaciji"? Naročniki jim dolgujejo pol milijarde Sdin dokaj težav v notranji organizaciji dela. Medtem se je Ce hočemo napredovati in sl zagotoviti uspehe, moramo _y, hiontažno industrijskem nu.i,etJu ‘instalacija« v Kam-uiicl so pred kratkim SV°JT lB T°da proslava ni bi teko vesela, kot bi želeli ~ --------------P in j :ani kolektiva, ki že leta slovni partnerji, ki škoduje- blemom se ukvarjajo v mnogih podjetjih, ne samo v »Instalaciji«; povsod, kjer so sposobni izpolnjevati dane lijardo in pol starih dinarjev obljube In naloge, vendar jim reaUaacdje. to preprečujejo neresni po podjetje razvilo iz majhnega biti vedno pripravljeni, na-v srednje veliko in zaposluje peti kot struna, sicer se lah- že približno 250 delavcev ter ko takoj znajdemo na poti ustvarja letno okoli eno md- stagnacije, pravi direktor podjetja. R. V. eta uresničujejo zahtevne in «e.’Jse žrtvujejo in s svo-USpP«^j° dosegajo lepe na^,Tlnt nar°čniki ne porav voripnnvseh računov v dogo cijlf roku- kar »Instala- Kot je Povzroča veliko težav. povedal direktor pod-. nf'*^ zna^a-l° neplačani raču-startK p5ibllžno pol milijarde £ar* farjev. Medtem ko netil c, k°rUo proti ^ciplniranosti narečni stram1 ^Upcev. se z druge letia 0g. a5aJ° trgovska pod- staUuS? *aterlh mora »In- nabavit!^ P°ravnaU račune za tej raaterijal. Kdo to- niVp ^ »Instalacija« naroč-Vse ’ ^ tl?ovo1 »Instalacijo«. PošlovL ^ Povzroča toUkok1* nedisciplina, tal Je Spodaj 1 P011* slabemu go-SSf1^Prt J® veliki L oškodovano podjetje, nirann^™*™ razboli dlscipli-“ no,’rJ*VOjlh Plovnih od-* drugimi. S tem pro- nosih jo tujemu ugledu. V podjetju, ki se je iz skromnega kleparskega obrata v dvajsetih letih razvilo v sodobno montažno In instala cijsko podjetje, so upravičeno ogorčeni zaradi malomar nosti dolžnikov. Delavski svet je uspel modernizirati in mehanizirati obrate; zgradili so novo to varno, kjer imajo delavci vse pogoje za kvalitetno In kulturno postrežbo naročnikom, ki so pa v svojem odlašanju s plačilom čestp breme za podjetje. Sedaj ima »Instalacija« že več oddelkov: oddelek ca cen tralne kurjave, vodovodno in stalacijo, sanitarne naprave, izoliranje hladilnih naprav In oddelek za projektiranje. S tem Je podjetje doseglo, da Je kos vsem najbolj zamota ulm napravam, ki jih želijo naročniki in razni investitorji. Potrebovali pa bi še — lovce na dolžnike. R. V LESNINA Ljubljana CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO Ljubljana, Titova 97 in 51 poslovnih enot prodaja preko svojih številnih po vsej Jugoslaviji: ■ vse vrste pohištva, les, polizdelke ■ odlične hladilnike, pralne stroje in štedilnike NAONIS ■ neuničljivo iglane najlonske preproge TAPISOM v sodobnih barvah In več kvalitetah Za opremo vseh notranjih prostorov se obračajte na renomirano podjetje LESNINA LJUBLJANA, ki vam je vedno na razpolago s pojasnili in nasveti. Pripravljeni na reelekcijo? Po predlaganih spremembah temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja v delovfiih organizacijah, naj bi rok za reelekcijo direktorjev podaljšali do konca prihodnjega leta. Kot vemo, zahteva zakon rok 16. aprila. Eden izmed glavnih razlogov je ta, da bi skoraj masovno reelekcijo vodij delovnih organizacij v letu 1968 izvedli kar najbolj pripravljeni. Predlagatelji menijo, da je to zadosten razlog za sprejem sprememb po hitrem postopku. Skupščina naj bi predlog obravnavala še decembra in tako »odrešila« delovne organizacije razpisa delovnih mest, kar bi morale po sedanjem zakonu opraviti do 16. januarja. Kakorkoli že — dejstvo je, da so delovne na reelekcijo. To piše v zakonu, ki je izšel v Uradnem listu ‘že leta 1964! Ali lahko potem organizacije imele dovolj časa, da se pripravijo govorimo, da ni bilo dovolj časa? Kljub temu pa ne kaže prezreti tudi drugih dejstev. Reelekcija je v praksi pokazala vrsto pomanjkljivosti in zato kaže podpirati vsako razpravo, ki skuša odpraviti vsaj nekatere pomanjkljivosti. Ne smemo tudi pozabiti, da reforma prav tako zahteva takšno razpravo. Reforma je delovne organizacije privedla v razmere, da morajo točno določiti svojo proizvodno orientacijo. To pa spet zahteva, da temeljito proučijo) kakšen vodilni kader potrebujejo za svojo orientacijo. Ob vsem tem pa si je težko zamišljati, da je reelekcija vsaka štiri leta zares edin demokratični način za izmenjavo vodilnega kadra, če je v delovnih organizacijah takšen ukrep potreben. Podaljšan rok z ničimer ne zmanjšuje pomena reelekcije. Zato bi bilo zelo napak, če bi popustili pri politični aktivnosti v zvezi z reelekcijo direktorjev. Ta sprememba bi omogočila solidnejše priprave tudi tam, kjer so t> zamudi in kjer se zaradi raznih razlogov z njo še niso »utegnili resneje« ukvarjati. Kako pa je v naši občini? Delovna mesta direktorjev mora razpisati 54 delovnih organizacij. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja občinske skupščine, ki jo je občinska skupščina pooblastila, je že jeseni obvestila predsednike delavskih svetov in de lovnih skupnosti o nekaterih ugotovitvah. Med drugim je tudi ugotovila, da v deloimih organizacijah pogosto ne poklanjajo potrebne pozornosti, da bi v razpisanem postopku in z me-novanjem direktorja zadostila težnjam ustave in zakona. Prav to pa je v mnogih primerih povzročalo težave v postopku, v nekaterih primerih pa celo probleme, katerih odsev je bil zelo močan na poslovanju delovne organizacije. Komisija je prav tako ugotovila, da je vsebina pogojev za mesto direktorja v statutih nekaterih delovnih organizacij pomanjkljiva ali neprimerna. Komisija za pregled statutov občinske skupščine je takšne delovne organizacije opozorila — vendar brez pravega učin ka. Naj omenim samo en primer: ena izmed delovnih organizacij v naši občini je imela v statutu naslednje pogoje za direktorja: a) diplomirani strojni iženir z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v avtoremontski dejavnosti in b) visokokvalificiran mehanik s 15-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v avtoremontni stroki. Koliko je takšnih v Jugoslaviji, ki bi imeli pogoje točke »a« in ki bi bili pripravljeni priti v podjetje, ki se je samo proglasilo za obrtno (ker jim je to tre nutno ustrezalo!), pa čeprav je že zdavnaj preraslo te okvire! Točka »b« pa je bila napisana za njihovega direktorja, ki nedvomno ima velike zasluge za razvoj podjetja, žal pa — kot so pokazali dogodki — ni bil več kos čedalje večji mzahtevam. Ta primer sem zapisal zato, da tudi tako opozorim, kako pomembni so razpisni pogoji, ki morajo biti realni in v skladu s proizvodnimi načrti delovne organizacije. Prav tako pa velja opozoriti, da ob reelekciji nikakor ne bi smeli pozabiti tudi na reelekcijo vsega vodilnega kadra, ne samo direktorjev. Tistim, ki delajo v delovnih organizacijah, najbrž ni treba razlagati, zakaj. Zato je težko razumeti, zakaj ne izvajajo določila v statutih, kjer to lepo piše. Eden izmed razlogov je prav gotovo ta, da * se Člani kolektivov bojijo zamere in vseh posledic. Ob tem na tihem upajo, da bo že nekdo »od zunaj« uredil te zadeve. Takšna upanja pa se ne morejo uresničiti, ker to lahko opravijo le kolektivi sami, ki bodo tudi najbolj ob čutili posledice — dobre in slabe. Kaj za Bežigradom lahko pričakujemo oa reelekcije? Med prejšnjo reelekcijo so v 17 delovnih organizacijah zamenjali tri direktorje Kako pa naj bi lilo prihodnje leto? Ce bi hoteli uresničiti stališča, ki so nastala v načelnih razpravah in ki jih vsi bolj ali manj priznava mo, Kadar govorimo načelno, bi bilo treba zamenjati precej vodilnega kadra. Kot vemo pa hitro pozabimo na načelna stališča, kadar obravnavamo konkretne primere. Zato bo število novih direktorjev precej manjše. Upošte vati je pač treba realne razmere in dejstvo, da je to šele druga reelekcija; proces z dobrimi, pa tudi še z mnogimi nerešenimi platmi. Ob tem pa ne smemo pozabiti še na nekaj! Neurejen položaj oziroma negotova bodočnost direktorjev, ki bi po vseh merilih moral prepustiti svoje delovno mesto drugemu, je bil v mnogih primerih faktor, ki je miniral vso akcijo za reelekcijo. Kolektivi morajo ob pravem času odpraviti tudi ta problem. V. C. MLEKO NAŠE VSAKDANJE GENIALNA PRAIZNAJDBA »Ljubljanske mlekarne« od »Erste Krainische ...« do tetrapaka Ne ve se, kdo je bil prvi v zgodovini človeštva, ki je prišel iia genialno idejo, da pomolze kravo. Ko sem se menil o tem s prijateljem-zgodovinarjem mi je dejal, da ga kot občana stvar sicer zanima, da pa bi to vprašanje, postavljeno kot znanstven problem, učinkovalo zelo neresno. Pristavil je še — kar se zgodovinarjem pogosto dogaja, da je bila ta iz-najdba pač stvar slučaja. Začetek zgodovine mlekarstva je torej zelo nejasen in skrivnosten. Omenjena praiznajd-ba je imela za posledico, da so ljudje molzli krave in pili mleko. Mleko je postalo prav kmalu in je še dandanes pomemben prehrambeni artikel. Daljna posledica omenjenega praizuma se nahaja v be- schaft in Laibach RGBH«. Ker takrat še niso prišli na idejo, da bi lahko podjetja s slabim gospodarjenjem subvencionirala država, so mlekarno likvidirali in so v obliki privatnega sektorja preskrbovale Ljubljano z mlekom mlekarice s svojimi »cizami«. Prvo dokaj dobro mlekarno so imele dolgo let pozneje »Zadružne mlekarne«, ki so zbirale mleko v nekdanji pi-varni na Majstrovi 10. Leta 1932 je znašal dnevni dovoz mleka v Ljubljano 20.000 litrov, povprečno pa je vsak ljubijančan popil 3 del mleka na dan. Mleko je bilo takrat že na poseben način filtrirano in pasterizirano ter avtomatsko polnjeno v očiščene in razkužene steklenice. Po Ljubljani je bilo vedno več prodajalnic \ mleka. Mleko so dovažali že z avtomobili. Tudi mlekarice so se modernizirale in prevažale mleko na kolesih in triciklih. Leta 1945 je bila mlekarna ob eksploziji uničena, vendar so jo v pol leta obnovili. Državne mlekarne so postale »Mlekopromet«, ki pa se je leta 1948 preimenoval v »Ljubljanske mlekarne.« »Ljubljanske mlekarne« odkupijo letno okoli 28 milijonov litrov mleka. Okoli 18 žigrajski občini v obliki tovarne kjer odkupujejo, odpošiljajo in predelujejo mleko. Kronika »Ljubljanskih mlekarn« se pričenja s stavkom: V davnih časih, je imela Ljubljana prav toliko krav, kolikor so takratni Ljubljančani potrebovali mleka. Ker so se v mestu okoli gradu hitreje naseljevali ljudje kot pa so sg množile krave, so morali mleko dovažali iz bližnje in nato še iz dolnje okolice. Prva mlekarna je bila v Ljubljani vpisana v zadružni register pod imenom: »Erste Krainische Milchgenossen- mUijonov tega mleka pokupijo potrošniki kot mleko v steklenicah in delno v tetrapaku, ostalo mleko pa predelajo v mlečne proizvode kot: jogurt, razne vrste sirov, maslo, sladoled itd. Mlekarne, ki so bile nekoč le nekakšne zbiralnice in prodajalne mleka, so dandanes prerasle v prave tovarne mlečnih proizvodov. »Ljubljanske mlekarne« uporabljajo mleko kot surovinsko osnovo za proizvodnjo sladke in kisle smetane, trdnega jogurta v stekleničkah in tekočega v tetrapaktu, sterilno mleko, kakao mleko, surovo maslo, ementalski, trapist in posavec sir ter razne vrste sladoleda. Večina teh proizvodov vam je verjetno že znana, podrobneje bi bilo morda omeniti proizvode, ki jih najdemo v za nas morda še nekoliko nenavadni tetrapak embalaži. Tetrapak ima takšno obliko, da pri pakiranju v večje zabojčke zavzame kar najmanj prostora. Tetrapak je nevračljiva, zelo higienična vrsta embalaže. V »Ljubljanskih mlekarnah« menijo, da bo tetrapak kmalu nadomestil drugo manipulacijo z vračljivimi steklenicami. Novi tetrapak stroji se že obrestujejo v obliki proizvodov, ki postajajo prijetno dopolnilo vsakdanji prehrani. Naštejmo nekaj teh novih prizvodov. ki bodo pripomogli, da se bo cenena in nenadomestljiva mlečna hrana še hitreje uveljavila v naših gospodinjstvih: Običajno pasterizirano mleko že poznamo. To mleko prodajajo v steklenicah in četrtlitrskih vrečkah iz tetrapaka. čeprav pasterizacija zamori v mleku prav vse škodljive klice, je to mleko vendarle obstojno le en do dva dni. Mleko, ki ga lahko hranimo ne da bi se pokvarilo najmanj dva meseca, je tako-imenovano STERILIZIRANO-HOMOGEN1ZIRANO MLEKO. Ljubljanske mlekarne ga prodajajo v pollitrskih tetrapakih pod imenom ALPSKO MLEKO. To mleko dobijo tako, da sveže mleko zelo hitro segrejejo na temperaturi 142 stopinj in ga nato zelo hitro ohladijo. Kljub tako močnemu segrevanju ostane biološka vrednost mleka neizpremenjena. To mleko ostane sveže v vsakem vremenu ne da bi ga hranili v hladilniku. ALPSKO MLEKO je odličnega vonja in ima polni okus. Ta polni okus je rezultat ho-mogenizacije: razbijanja maščobe v zelo fine delce, ki so enakomerno rapršeni po vsem mleku. Pri nakupu obstojnega ALPSKEGA MLEKA je treba paziti, da ne zamenjate navadnega pasteriziranega mleka z ALPSKIM MLEKOM, ker je razlika med obstojnostjo enega in drugega zelo velika. KAKAO MLEKO je 'mleko z dodatkom kakaa. Mešanica je spet sterilizirana in homogenizirana in je tako tudi KAKAO MLEKO obstojno vsaj dva meseca. Ta najnovejši proizvod ljubjabljanskih mlekarn se prav tako prodala v vrečkah iz tetrapaka. Hranilne snovi pri kakao mleku so iste kot v mleku in kakau. KAKAO MLEKO ima prijeten vonj in je zelo okusno. ALPSKO MLEKO in KAKAO MLEKO bosta prav gotovo postala nenadomestljiva v vročih dneh in v pogojih, kjer se nam navadno pasteriziram mleko hitro pokvari. Verjetno nam bodo zdaj postregli z mlekom tudi v hotelih, restavracijah in gostilnah, kjer bodo zaradi obstojnosti imeli to mleko lahko stalno na zalogi. če na mleko delujejo določeni koristni mikrobi, ki spremenijo mlečni sladkor v mlečno kislino, nastane jogurt. V jogurtu je riboflavin, veliko vitamina B in še več beljakovin kot v mleku. Mlečna kislina v jogurtu preprečuje škodljivo gnitje v čre- Projekt - nizke zgradbe Ljubljana, Parmova 33 Izdeluje projekte za vse vrste nizkih gradenj: ceste, mestne ulice, mostove, vodovode, kanalizacije, hi-drocentrale, melioracije, regulacije, jezove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave, industrijske in druge visoke zgradbe. Opravlja strokovni nadzor pri gradnji objektov in izmere s področja inženirske geodezije. Srečno novo leto 1968. Gostinsko podjetje »Bežigrad« s svojimi obrati: Restavracija Avtocamp Gostilna Planica Gostilna Tavčarjev dvor Bife Parmova ulica Gostilna Savlje Vsem gostom iskreno čestitamo in se priporočamo 1 ENERGOINVEST Tovarna transformatorjev Ljubi jana-črnuče Delovnim kolektivom in vsem občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1968 TONOSA tovarn* trikotaže in nogavic Ljubljana *- Savlje želi vsem potrošnikom srečno novo leto 1068 K '/! ves ju, pospešuje izločanje prebavnih sokov in je posebno primerna hrana za tiste, ki se nikakor nočejo zrediti. Tekoči jogurt ima maščobo zelo fino razpršeno, posebna oblika le-tega pa je SADNI JOGURT. SADNI JOGURT je tudi nov proizvod »Ljubljanskih mlekarn«, ki je polnjen v tetrapaku. SADNI JOGURT dobijo iz tekočega jogurta tako, da mu dodajo pretlačeno sadje: banane, hruške, borovnice, ananas, jagode itd. Vrednost tega jogurta poveča sadje z vitamini, sadno kislino in sladkorjem »Ljubljanske mlekarne« bodo prihodnje leto praznovale deseto obletnico svojega obstoja v novih prostorih. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev novega strojnega parka, ki pomeni tudi napoved novih mlečnih proizvodov. Da o tem »Ljubljanske mlekarne« še. skrivnostno molčijo gotovo pomeni, da nas utegnejo v prihodnjem letu presenetiti. »Triglav-film« leze na zeleno vejo Prvo slovensko filmsko podjetje »Triglav-film,« ki je pred časom zabredlo v globoke materialne težave, se počasi, vendar vztrajno izvija iz objema likvidacije. Podjetje je po sklenitvi dogovora z Jugobanko in Kreditno banko — obe sta mu odpisali skupno 40 odstotkov dolga, ustvarjenega pred leti — začelo normalno poslovati. Trenutno ima stalno zaposlenih samo deset ljudi, ki pa so si skozi dolge mesece najhujše krize vztrajno prizadevali rešiti podjetje propada — ki končno tudi uspeli. Minilo je že skoraj pol leta, odkar je »Triglav-film« začel spet normalno poslovati. Zaenkrat sodeluje le s tujimi producenti. Z Nemci in Švedi so posneli več televizijskih filmov, decembra pa so z ameriško firmo »Trevis« sklenili posel v vrednosti 123 milijonov st. dinarjev. Pri tem je »Triglav-film« prvikrat uspel s podpisano pogodbo doseči enakopravne poslovne pogoje po načelu: pol dobička meni, pol tebi. Pri slehernem dolarju, ki ga bo film zaslužil na ameriškem trgu, bo »Triglav film« dobil 50 centov. Industrijski bif na pravi poti Inženiring organizacija z lepimi uspehi »Industrijski biro«, ki ima svoj sedež v naši občini, dela pa po vsej Jugoslaviji, je inženiring podjetje za gradnjo Industrijskih objektov. Takole pravijo: »Inženiring obsega vse: raziskovalno delo: geološko, tehnološko, skratka vsa raziskovalna preddela, preden se lahko začne pripravljati teh- Proslava v gradbenem podjetju »Bežigrad« V gradbenem podjetju »Bežigrad« so imeli proslavo ob 30-letnici, odkar je tovariš Tito prišel na čelo KPJ in Dne vu armade. Proslavo je pri pravila mladinska organizaci ja skupaj z vojaki iz vojašni ce »Ljube Šercerja« in Kodeljevega. Pripravili so pester program z recitali in nastopom dramske skupine vojakov. P« preteku hi J^V^n^P^vze-e to z namenom ____________________tfr, „ e.lm boljše - ženiring organizacija Pri "l|di , Mi konec kon-bavi not robne onreme, P~l n,ranl.« ^ Mr»l V* liteto, zmogljivost in uVor>^ surovin ter podobno. nično dokumentacijo. In * dosfl.10 1 namenom, je ta dokončana, sodeluje ^ J-bn boljše re-ženiring organizacija Pri "'“s bavi potrebne opreme, vzemu, preizkušanju te me, izpopolnjevanju se je mo-iti -j*.gospodarsko re-tstioj, e na dejstvo, da v industriji pati« kopnele” pre-toVa Mi nično pomoč iltod id j, rnam. Konkretno nl7' in Marno roto lija najamemo uruga. Sla1-' U ,M-in]nzp zirana podjetja oziroma ““L. *, kamor Imamo kompletne ekip* j izvedbo takšnih del, hk . pa za posamezna nja najamemo druga, zirana podjetja oziroma - ... nove. Naša organizacija s^. j. ekipo bije pri oddajanju in bi gradbenih, elcktroinst*^ cijskih, strojnih in drugi« 1 v Su* 148 delavcev, "veniji v Radečah Anica Cigoj moško in žensko frizerstvo Ljubljana, Stoženska 2 Cenjenim gostom želim srečno novo leto in se pri" poročam za nadaljnjo naklonjenost. rno roto pa-v Sremski je poslal svojih stro-... - “ H-mesečnem vid« strok,>vnjaki za-*» ^..“spehe, *~l'“ rMsjSSss: slučajne napake ali zastWL proizvodnji odpravijo. tem seveda obstaja jam* ( ni rok. Ko tovarna redno obratovati, je dob? j, inženiring organizacije, prevzela v svoje rok* ( stavljeno nalogo, da uV*j!!tf proizvodnjo nove strokovnr tako h «h. vrhu in drugih Siki ' •lela Moniki imajo liso L0*4®1' oddel .i mfl-VfIan* s tchno-trdo bo-kti ; PreoW1UŽbo- ki ^ menJ,?n“- do" 1 L ™ne Usn„l,„ r,-... ^rvlsno 'jMvivi imajo ih inil'!, *!spc,,p Prav Podjetje prakso, menijo pri »Industrijskem biroju«. Posebno velja to za tovarne, ki jih je postavila na nege inženiring organizacija. »Industrijski biro« ima razen tega kooperacijsko pogodbo z neko zidiodnonem-ško firmo in je dobilo licenco za izdelavo in montažo določenih strojev v papirni industriji — v Jugoslaviji. Računajo. da se bodo s to kooperacijo vključili tudi na tuji trg, v mednarodno delitev dela, ki postaja iz dneva v dan imperitivni pogoj uspeha naše gospodarske reforme. »Cpeljavanje proizvodnje in pomoč investitorju je končna faza in dolžnost inženiring organizacije,« menijo pri »Industrijskem biroju« in dodajo: »Močneje kot doslej bomo sodelovali tudi pri rekonstrukcijah tovarn. To bo zdaj, kakor kaže, naše poglavitno delo oziroma nova usmeritev. Tako bomo dosegli svoj osnovni smoter: tovarne v obratovanju in njihova proizvodnja bo potekala normalno brez večjih zastojev, hkrati pa bodo pod strokovnim vodstvom lahko proizvodnjo povečevale do planiranih maksimumov.« \««a ••••■••••••■■■•■••■a*' ♦■•••••••••••••r •»••••••••ar »••••••••r •••••••r •••••r rj:- Ob novem letu smo vsem štirim postavili po sedem vprašanj in nanje so za vas, dragi bralci, takole odgovorili: Ko si postal župan, kateri problemi s0 bili takrat v občini najbolj pereči? S. KOMAN: Kako vključiti več občanov v upravljanje občine? Kako doseči, da bi JOŽE POGAČNIK, sedaj glav-ni direktor »Veletckstila« JOŠKO PIRNAR, direktor, glavni in odgovorni urednik »Gospodarskega vestnika« industrijsko montažno podjetje Ljubljana Titova 37 imp PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA —, centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin*11® . instalacije in prezračevalne naprave, — električne naprave Jakega in šibkega toka, komaj? dne in signalne naprave za Industrijo in kom a" nalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične in električne meritve, . — odlivamo v lastni livarni visokokvalitetne ke sive litine, ki jih po želji obdelamo. Uspešno novo leto 1968 .Kon SKORAJ »o ZGODOVINSKA predajal županske posle 0lj kater«^i„nf .POrtOTtlnem večeru poleg drugih zbrali tudi dosedanji to>V- Na8yejah. ker Je^bH^telf^t^"^ f rancc Uro*M“*. (Na levi Franc Drobec, *V'to J^nske^onJerence l-iZDL Jan«Cigler \ ••mmm NOVOLETNA ANKETA Sladkosti županskega stolčka Šest bežigrajskih predsednikov -| štirje odgovarjajo liMIMmSMUSHHMI ■■■•■■•C skupščinski organi, sveti in komisije dihali skupno z občani, da bi njihovi predlogi občinski skupščini imeli čim več podpore in zagovornikov med občani? Sicer pa smo takrat utrjevali komaj ustanovljene stanovanjske in krajevne skupnosti. Drugod so nam povedali, da smo bili zelo uspešni in za zgled v jugoslovanskem merilu. J. POGAČNIK: Najbolj pereči problemi so bili takrat šolstvo, dograditev zdravstvenega doma in stanovanja za borce J. VINKLER: Slo je za dokončanje že prej začetih del, kot n. pr. za dograditev šole »Mirana Jarca«, položil sem temeljni kamen za varstveno ustanovo v Soseski 6, začel razširitve in adaptacije drugih varstvenih ustanov v občini, pripravil za gradnjo Soseski 7 in 3, če se je dalo glede na možnosti v občinskem proračunu — tudi uredil materialni položaj šolstva. J. PIRNAR: Ob mojem nastopu so bili pereči samo tekoči problemi. Pomembni so se cdprli šole čez štirinajst dni. N. pr. TOPS, zaradi katerega me še danes boli glava. JANEZ VIKLER, sedanji načelnik za notranje zadeve Ljubljane. ko, pa nisi. Toda pri pomembnih odločitvah so bili v naši občini kot drugje vedno odločujoči materialni pogoji. Nanje smo se morali ozirati kar smo naredili. Imel sem srečo, da sem bil del skupščine, ki si je napredka v občini želela tako kot jaz sam. In bilo je takrat v občini ne malo posameznikov, predvsem iz vrst predsednikov in članov odborov ter funkcionarjev krajevnih skupnosti, ki so mi bili vedno in ob vsem ob strani. Brez takšnega sodelovanja ne bi namreč mogli ničesar dobrega izvršiti. J. PIRNAR: Najbrž ničesar. Po lastni oceni, na katero svoje župansko delo si najbolj ponosen? S. KOMAN: Najbolj ponosen sem na to, da sem v vseh petih letih pri izvajanju nalog občinske skupščine dobival podporo med občani. Ponosen sem na preprost, iskren stik z občani, tako v prostorih občine, Jcot na mnogih, sestankih in skupščinah, organizacij in društev. Na to me še danes marsikdo spomni. J. POGAČNIK: Na vse- stransko podporo vseh odbornikov in gospodarskih "organizacij pri dograditvi zdravstvenega doma in nove šole. J. VINKLER: Največ sem delal še kot podpredsednik in kasneje kot predsednik svoje delo končal na področju šolstva in varstva. Pa mnogo drobnih stvari, katerih se bolj spomnijo občani sami. J. PIRNAR: Tudi majhne stvari so včasih zelo pomembne. V tistem času smo dali še enkrat več sredstev za telesno vzgojo, pa precej denarja za načrte za novi plavalni bazen. Meniš, da je biti sedaj župan za Bežigradom lažje ali težje? S. KOMAN: Mislim, da J* težje. V moji mandatni dobi je imela občina na razpolago manj sredstev za reševanje občinskih problemov materialnega značaja. To dejstvo je zadrževalo sicer prisotne in sziane želje v določenih okvirjih. Medtem, do danes, se j« dvignil osebni in družbeni standard, ki ima po moje to lastnost, da mnogo hitreje spreminja želje v zahteve. Obvladati takšno razpoloženje pa je mnogo težje, čeprav je na razpolago več denarja.- J. POGAČNIK: Ko sem bil jaz župan, sem mislil, da je to težko delo. Verjamem, da danes še z večjo upravičenostjo enako mislijo. J. 'VINKLER: Odgovornost do vseh občinskih in mestnih problemov se v bistvu ni iz-premenila. Težje je tem, ki so danes na vodstvu zaradi tega, ker svojo funkcijo opravljajo neprofesionalno, poleg svojih osnovnih dolžnosti, ki jih imajo v matičnih podjetjih. To je zanje nedvomno velika dodatna obremenitev in dvomim, če je to v korist občinskim problemom. Vsaj, dokler je odgovornost takšna, kot sem uvodoma dejal. J. PIRNAR: Za takimi predhodniki kvečjemu bolje. K0 gledaš danes na stvari in dogajanja v občini z mesta kjer si sedaj, kakšna je razlika, ko si bil župan? S. KOMAN: Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Prej sem se trudil, da bi od podjetij čim več dobil, zdaj se trudim, da bi podjetju čim več ostalo. Sicer sem bil pa vedno za poštene dogovore. J. POGAČNIK: Namesto s tisoč problemi, se sedaj ukvarjam s stotimi. To je sicer različen okvir, tudi vsebina, vendar skrbi nikjer ne manjka. J. VINKLER: Nimam kritičnega odnosa na danes v občini. S to skupščino še naprej sodelujem kot njen poslanec. Tudi službena funkcija, ki jo opravljam, me po mnogih vprašanjih tesno veže s skupščino. Po vsem tem ne morem drugače gledati. J. PIRNAR: Ihrav nobene. Tudi takrat, ko sem bil na občini, sem bil z eno nogo tam, kjer sem bil prej in tam kjer sem sedaj. Kako si še sedaj povezan z bežigrajsko občino? S. KOMAN: Že dve leti vodim občinsko komisijo za odlikovanja. Najbolj pa sem povezan z občino in njeno problematiko preko organizacije Zveze borcev. J. POGAČNIK: Z ničimer neposredno: Pazljivo pa spremljam dogajanja in se kot njen občan veselim vsakega uspeha. J. VINKLER: Kot njen re-upbliški poslanec. J. PIRNAR: Sem član izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsednik uredniškega odbora občinskega časopisa. Bi še hotel biti župan? S. KOMAN: Je to v pristojnosti novinarja ali »Zbora občanov«? J. POGAČNIK: Naj okusijo to »sladkost« tudi drugi. J. VINKLER: To je vprašanje občanov. J. PIRNAR: Minilo je že toliko časa, da lahko rečem — zakaj pa ne, saj sem na hudo že pozabil. Vseh šest bežigrajskih županov, pa želi bežigrajskim prebivalcem in volilcem zdravo, zadovoljno In srečno No-' vo leto 1968. Lojze Jakopič Ce bi bil danes še župan, kaj bi storil drugače kot si takrat? S. KOMAN: Se bolj bi zagovarjal samostojnejšo občinsko politiko, ki Je bila takrat okrnjena zaradi finančnih težav v okrajnem in mestnem merilu. Da se razumemo, ta moja Izjava se nanaša na tista leta in na položaj, kot je bil v času mojega mandata. J. POGAČNIK: Po bitki mnogo pametnih? J. VINKLER: Vedno je vprašanje, ali si storil vae kar bi lahko in kaj bi še lah- o oo, o o o Mnogo delovnih uspehov v letu 1968 želi kolektiv ELEKTROTEHNA trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom Ljubljana Titova 39 a. DELOVNE ORGANIZACIJE IN ODGOVORNOST ZA VZGOJO „Mi nismo socialna Problemi ob zaposlovanju I I neprilagojene mladine tSf Posvetovanje o mladinski kriminaliteti Številke, ki vzbujajo skrbi Problemi zaposlovanja tistega dela naše mladine, ki je zaradi takih ali drugačnih vz.okov zašla na stranpota, so se še posebno zaostrili v času, ko ostaja dobršen del povsem prilagojene mladine brez zaposlitve. Centri za socialno delo in druge sorodne institucije, ki se bavijo s problemi neprilagojene mladine, imajo danes zelo malo možnosti zaposliti motenega mladoletnika, ki bi mu bila zaposlitev nujno potrebna, če ne toliko iz materialnih, pa vsaj iz vzgojnih razlogov. Edine možnosti, ki preosla-jajo, so priporočala na Zaivod za zaposlovanje, priporočala, Id običajno niso to, kar razumemo pod tem pojmom, ker je pač o takem mladoletniku največkrat nemogoče reči, da ima npr. dobre delovne privajenosti, da je discipliniran, vesten in pošten, kar bi mu erventuelno lahko taborilo prioritetno mesto pred tistimi, ki dejansko razpolagajo s temi karakteristikami in ki prav'tako čakajo na zaposlitev. Edino, kar lahko rečemo v takem primeru je, da je zaposlitev m«na, ker bo sicer mladoletnik še bolj skrenil na stranpota, kar pa je očitno mnogo premalo. Posledice takega stanja so na dlani: problematični mlado- letniki ostajajo dalj časa brez zaposlitve, s čimer se samo še poglablja njihova lagodnostmi naravnanost, istočasno pa imajo na razpolago tudi obilico časa za postopanje, potepanje in obilo modnosti priti v stik s problematičnimi vrstniki, od koder je samo še korak do ponovnih prekrškov in kaznivih dejanj, • Delo - eden najvažnejših vzgojnih činiteljev Problem zaposlovanja neprilagojene mladine pa očitno ni pogojen samo v dejanskem pomanjkanju prostih delovnih mest. Izkušnje Zavoda za socialno delo občinske skupščine Ljubljajia-Beži-grad kažejo na to, da je treba vzroke iskati tudi drugje. Ne nazadnje tudi v sami miselnosti in predsodkih odgovornih ljudi ▼ posameenlh delovnih organizacijah. Za ttuet-acdjo: eden izmed bežigrajskih mladoletnih prestopnikov se je vmH ta vzgojno poboljševalnega doma, kjer je prebil več let, si pridobil poklic in se osebnostno toliko uredil, da se je lahko vrnil v normalno okolje. Po vrnitvi je začel takoj intenzivno iskati zaposlitev. Oglasil se je pri neštetih podjetjih ki med njdmi našel tri, ki so imela prosto delovno mesto za delavca njegov« stroke. Pri vseh treh podjetjih so ga najprej »sprejeli«, a tudi brž odklonili, ko so zvedeli, da si je pridobil poklic v vzgojno poboljševalnem domu in da imajo torej opraviti — če že ne s sedanjim, pa vsaj z bivšim delinkventom. Na intervencijo zavoda je bil mladoletnik nato kljub temu sprejet v enem izmed omenjenih podjety in danes so z njim zelo zadovoljni. Manj sreče je imel nek drug mladoletnik: prijavil se Je na razpisano delovno mesto k) zavod mu je poskušal pomagati s priporoftiAoro k sekretarju podjetja. Mladoletnik ni doba zaposlitve, vendar samo to ne bi bilo toliko omembe vredno, kot Je vredna omembe sekretarjeva razlaga, zakaj fanta niso sprejeli.« Veste, mi smo gospodarska organizacija, ne pa so- cialna ustanova. Naj se za take brigajo tisti, ki so za to poklicani,« je razložil. * Pomoč mladim Postopanje odgovornih ljudi v delovnih organizacijah z neprilagojenimi mladoletniki, torej s tistimi, hi smo jih kljub vsfem težavam le uspeli zaposliti, predstavlja naslednji moment, o katerem je potrebno govoriti, kadar razpravljamo o delu kot enem izmed najpomembnejših vzgojnih činiteljev. Kakšna naziranja o vzgojni vlogi delovnih organizacij lahko srečamo v vsakdanji praksi? Zdi se, da so zelo pogosta naziranja, da mora biti mladoletnik, ki je izstopil iz šole in se vključil v proizvodni proces — toliko dozorel, da sama delovna organizacija nima do njega več nobene vzgojne odgovornosti. Posledica takega pojmovanja je, da se z mladoletnikom — prilagojenim ali neprilagojenim — postopa tako, kot s formirano osebnostjo, ki je popolnoma sposobna dojeti vso odgovornost, ki jo nalaga določeno delovno mesto in ki tudi temu primemo ukrepa. Mladoletniku se tako ne nudi nobena posebna pomoč pri prilagajanju specifičnim zahtevam, kd jih preden postavlja delovno okolje, pa tudi kazni za neizpolnjevanje teh zahtev so v takem primeru popolnoma enake, kot pri zreli, formirani osebnosti. Ni sicer mogoče trditi, da pravkar omenjena naziranja vladajo v večini naših delovnih organizacij; največkrat — kljub vsemu — le naletimo na določena vzgojna prizadevanja. Ni pa mogoče nasprotno tudi trditi, da so ta vzgojna prizadevanja vedno ustrezna. To velja posebno za postopanje z neprilagojenimi mladimi delavci. V dokumentaciji Zavoda za socialno delo Ljubljama-Bežigrad lahko naletimo na celo vrsto primerov neustreznega vzgojnega postopanja z neprilagojeno mladino v delovnih organizacijah. Na primer: problematičnega mladoletnika je sekretar nekega podjetja redno vabil na razgovore, s katerimi ga je poskušal »trdo držati«. Nekoč, ob priliki fantovega manjšega prekrška, ga Je zopet »trdo prijel« in mu — v pričo delavke ta fantove delovne skupine — očital vse prejšnje prekrške ki celo tatvine, za katere nihče v fantovi delovni skupini dotlej ni vedel. Fantova sodelavka, ki Je pogovoru prisostvovala, je referirala novice v delovni skupini, česar fant ml mogel prenesti. Zapustil je delovno mesto in ponovno zapadel ▼ kriminal. Vsebinsko diametralno nasprotno, pa vendar prav tako slabo uslugo motenemu mladoletniku, je delal odgovorni uslužbenec r nekem drugem podjetju. Mlademu delinkventu Je v smislu parole o humanem postopanju z mladoletnimi prestopniki, skozi daljšo dobo toleriral celo vrsto prestopkov in celo kaznivih dejanj, ki bi jih sicer, že po zdravem občutku, brez posebnega pedagoškega znanja, bilo potrebno kaznovati — samo, da ne bi kdo kaj očital, da podjetje ne razume takih problemov in ne poskuša pomagati. Sam primer sicer res ni tipičen za naše delovne organizacije, zato p« J« toliko bolj tipično pojmovanje, da je alfa in omega vsega, kar eventualno lahko delovna organizacija prispeva k vzgoja neprilagojenega mladoletnika, da poskuša čim dlje tolerirati njegovo neprilagojeno obnašanj« in da ga takoj ob prvem prekršku ne postavi na cesto. Očitno je, da tudi sama stabilizacija našega gospodarstva ne bo povsem rešila problemov zaposlovanja neprilagojene mladine, ampak da bo treba igrati socialnih ustanov v smislu »dobrodelnih društev«? Z drugimi besedami, gre za vprašanje, kakšno pozornost posvečajo urejanju kadrovskih vprašanj, urejanju medsebojnih odnosov v delovnem kolektivu, kakšno pozornost posvečajo izboru vodilnih in ključnih osebnosti in skratka — vsem tistim potrebno iskati tudi druge činiteljem, ki bistveno vpiiva-možnosti. Predvsem se bomo jo na motivacijo delavcev, na njihovo zadovoljstvo pri delu in končno tudi na njihovo produktivnost in rentabilnost, če jo lahko tako imenujemo! Praksa kaže, da delovne organizacije, kd posvečajo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo slejkoprej imeli opraviti z določenim odstotkom mladine, ki bo povzročala take ali drugačne težave na delovnem mestu in ki je ne bomo smeli pustiti brez- tem vprašanjem posebno po-poselne. Konsakventno temu zomost z mnogo manjšim ribamo morali tudf korigirati zikom sprejemajo na delo naziranja o socialnih in »ne- neprilagojenega mladoletnika socialnih« ustanovah. in da imajo z njim dejansko Povsem razumljivo je, da tudi mnogo manj težav. Taki bodo delovne organizacije delovni organizaciji tudi ndh-vedmo raje sprejemale mlade če ne očita, če izključi mla- delavce z dobrimi karakteristikami, kot pa tiste, ki se s tem ne morejo ponašati in s katerimi bodo bolj ali manj zanesljivo take ali drugačne težave. Vendar — ali naj to pomeni, da lahko od-njih enostavno dvignemo roke? Aid pa se morda, kljub vsej komercializaciji, ki pri nas čedalje bolj pridobiva na veljavi, le lahko opremo tudi na doletnika, ki kljub optimalnim delovnim pogojem, ne zadovolji zahtevam svojega delovnega mesta. Izključitev in premestitev v ustreznejše okolje bo morda v tem primeru sploh najprimernejši ukrep, ki ne bo koristil samo delovni organizaciji, ampak ampak tudi samemu prizadetemu mladoletniku. Ob vsem navedenem so isto- nekatera načela našega druž- 4^0 raaj>raivIja. benoga humanizma in zagovarjamo stališče, da je npr. gospodarska organizacija v luči teh načel — skoraj ravno toliko socialna ustanova, kot center za socialno delo?! Razmišljanje s te perspektive ne dovoljuje nobene dileme! • Urejeni odnosi - nja o tem, ali delovna organizacija lahko odigrava tudi določeno vzgojno vlogo, ah pa Je to morda dolžnost samo tistih, ki so »poklicani« za ^ to. Odveč, če vemo, da ‘ lahko navedeni in še mnogi drugi momenti, ki vplivajo na produktivnost v neki delovni organizaciji. manj težav za vse iTti™ Ce pa je to razmišljanje v ne govorimo o deležu, naši sedanji situaciji le še ^ bi ga naj prispevala tudi preveč naivno, vseeno ne mo- strokovno usposobljena — ramo mimo drugega načelne- kadrovska, socialna in pslho-ga vprašanja. Gre za načelno služba v delovnih orga- vprašapje — koliko si naše nhsacijah, v kateri nekateri delovne organizacije prizade- ne vidijo nobene koristi! vajo za to, da jim ne bi bilo F. MLINARIC Ko so dogradili spodnji del nove poslovne stavbe trgovskih podjetij »Lesnina« in »Elektrotehna* nasproti Gospodarskega razstavišča, |e Smoletova ulica spet dobila priključek na Titovo cesto; pod poslopjem so zgradili pod- hod. V pasaži bodo poslovni prostori sektorja za opremo trgovine In gostinstva podjetja »Elektrotehna«. Od statistike k vzrokom Za podhod pa razen okoliških prebivalcev le malokdo ve, zato bi bilo prav če bi na stavbi ob Titovi cesti postavili kakšen smerokaz za Smoletovo ulico. Foto: E. Kaše ®|_ Ze neka) let organi javne varnosti ugotavljajo, da mladinski kriminal v mestu nenehoma narašča. Pa ne gre le za kriminal. Mladina je tudi vse večkrat v vrstah izgrednikov, med mladimi pa so se razpasli tudi drugi negativni pojavi, ki jih zakonsko sicer ni mogoče kaznovati, zato pa jih je treba moralno obsoditi kar najostreje. Da bi našli skupen jezik. izmenjali stališča in se vsa) v grobem domenili, kako zajeziti mladinsko prestopništvo, so se vsi, ki skrbe za vzgojo mladine v Ljubljani, sestali v začetku decembra v sejni dvorani magistrata na posvetovanje o kriminaliteti in drugih negativnih pojavih med mladino Posvetovanje je pripravila uprava javne varnosti v Ljubljani v sodelovanju s predstavniki sodišč, zavodov za socialno Qelo, inštituta za kriminologijo, Zveze mladine in drugih družbeno-poli-tičnih organizacij, vzgojnih jx)svetovalnic, šol in vseh drugih, ki se kakorkoli ukvarjajo z mladino. Številke, ki so jih zbrali na upravi javne varnosti, ko so delali statistiko o mladinskem prestopništvu, namreč res vzbujajo skrbi V letih 1964—1966 so tako kazniva dejanja, kakor tudi pobepi in po-tepuštvo v nenehnem porastu. Nekoliko so sicer upadli jrrekrški, ki pa So v prvih šestih mesecih letos spet strmo poskočili. Vseh prestopkov skupaj je bilo 1964. leta 1541,1965. leta 1893, 1966. leta 2057 in v prvih šestih mesecih letos že 1250. Se zlasti vzbuja skrbi porast največjega zla — kaznivih dejanj. V letu 1966 so mladoletniki na področju Ljubljane naredili kar 950 deliktov ali slabo četrtino vseh kaznivih dejanj v mestu, ter tri četrtine vseh mladinskih deliktov na področju nekdanjega ljubljanskega okraja. Zlasti se je povečalo število kaznivih dejanj zoper premoienje. Se posebno je naraslo število vlomov, čeprav še vedno vodijo tatvine. Več kot za sto odstotkov so zrasle tudi tatvine motornih vozil in vandalizmi nad tujimi premoženji, upadlo pa je število nasilstev. To povsem sovpada s »težnjami« mladih zlikovcev. Medtem ko so pred tremi leti bili največji cilji mladih zlikovcev tehnični predmeti, je lani že na prvem mestu denar, na drugem tehnični predmeti, na tretjem m kolesa. Velik skok je tudi pri avtomobilih, motornih kolesih in nakitu (!). Pred tremi leti so najraje vlamljali in kradli m javnih: oziroma odprtih prostorih, sedaj) pa najraje »operirajo« v stanovanjih, garažah in kleteh. Računi, kt so jih naredili v zvezi s škodo pa najzgovorneje pričajo, kakšen problem so mladoletni prestopniki tudi ekonomsko, Se leta 1964 so naredili »kode za 21 milijonov starih din, dve leti pozneje pa te za 73 milijonov. Dejanska škoda je sicer nekaj nižja, ker so nekaj škode povrnili, toda še vedno velja, da so mladi zlikovci v Ljubljani naredili lani škode za 48 milijonov starih dinarjev. Med prestopniki je seveda več fantov kot deklet, kar je sicer normalno. Nenormalno pa je, da so učenci osemletk, ki sicer v Ljubljani vodijo med mladoletnimi prestopniki, v zadnjem letu pošteno prevzeli vodstvo. Lani so naredili trikrat več kaznivih dejanj kot vajena, ki so bili še pred leti poglavitni kršilci v Ljubljani. S tem v zvezi je treba pripomniti tudi, da je največ kršilcev iz družin z obema staršema, dobro situiranih in navidez navzven urejenih družin Prav v tem pa leži ves kamen spotike. Po besedah načelnika ujprave javne varnosti v Ljubljani Ivana Vinklerja organi javne varnosti uspešno posredujejo pri mladoletnih kršilcih, ki se že po prvem deliktu znajdejo pri posebni specializirani službi za mladinski kriminal na V JV Ljubljana. Toda žal največkrat starši prepozno ugotovijo pre-stopniške pojave pri svojih otrocih ali pa jim pogledajo skozi ‘prste. Pri takšnih večkratnih kršilcih, organi javne varnosti ne morejo več pomagati in prar takšnih je skoraj ■polovica, njih število pa" je v treh letih nenehno naraščalo. Za mlade povratnike bi morali obstojati najrazličnejši domovi, toda sedanji domovi so preveč natrjnni. Razen tega so v njih skupaj natlo čeni najrazličnejši kršilci, namesto da bi bili ločeno. Tako precej mladih zlikovcev ostane doma, pod strožjim nadzorom, kar pa ne zadovoljuje, da ne bi spet začeli s slabimi dejanji. Med pobegi od doma, V vzgajališč in čez mejo )e treba omeniti, da pobegi od doma v zadnjih treh letih naraščajo, le slasti opazno lani in v prvem polletju letos, pa tudi 9 letošnjih šestih mesecih je bilo toliko pobegov t* vzgajališč, kot lani vse le’ to. Nasprotno pa poizkusi pobegov čez mejo upadajo. Beg sam po sebi ne bil zastrašujoč (razen P° begov iz vzgajališč in mejo), vendar so otroci na begu izpostavljeni vsem mogočim vplivom-Statistika kaže, da vsak tretji begavček med begom Uidi krade, vlamlja ali počenja druga zla dejanja. Pripomniti pa moramo, da je v odstotku tudi vse več kaznivih dejanj na begu. Med prekrški zoper ja* ni red in mir pa je zadnja leta največ klatešto0 in nedostojnega vedenja na javnem kraju. V letu 1966, še zlasti pa v prvem polletju letos, je zelo nO? raslo število pretepov j" pa v zadnjem času kaljo-nje nočnega reda in ^ ru. Seveda pa ta statisi\ ka ni popolna, saj br** dvoma miličniki niso mogli posredovati in tore' • NADAM. NA •- S1* MEDNARODNO LETO TURIZMA Nagrajena naloga dijaka Zlatka Šetinca i i s Puristično druStvo Bežigrad je razpisalo nagrade za naj boljše naloge o turizmu, ki so jih napisali dijaki »bežigrajske gimnazije. Prvo nagrado — knjige v vrednosti 30.000 Sdin — je dobil dijak Zlatko Šetinc z naslednjo utemeljitvijo: Naloga je kratka in vsebinsko jedrnata. V njej je na kratko podan smisel mednardonega leta turizma, ki ni le v dosegi finančnega uspeha ampak ima širši, občečloveški pomen. V katerem so podana naša pričakovanja in nakazane priprave za leto turizma v dobrem in slabem. Pravilno ugotavlja, da moramo uveljaviti v turizmu tisto, kar je za našo deželo značilno in da je uspeh turizma odvisen od prizade, vanja vseh ljudi In ne le tUtth, ki so za turizem zadolženi.« Ob koncu mednarodnega leta turizma objavljamo to nalogo v celoti. Mednarodno leto turizma — to so besede, ti vsebujejo toliko lepega in humanega, toliko po membnega za zbližanje narodov, da pomenijo kar nekakšno razjasnitev v današnji napetosti, ki vlada v svetu. Veliko težav, ki nastajajo v odnosih med državami, bi ne bilo, če bi se narodi bolj zbližali, se bolj spoznali. In to zbližanje je tudi eno glavnih ciljev, ki si jih zadajamo vsi v letu turizma. Težko bi našteli vse dobre strani te humane akcije, katere Pobudnik je bila v veliki meri tudi naša država. Jugoslavija je odprla svoja vrata na stežaj in s tem Pokazala, da je pri nas vsakdo dobrodošel. Seveda vsi od leta turizma zelo veliko pričakujemo. Dotok tujcev (torej tudi deviz) naj bi bil tolikšen kot še nikoli. Ta akcija naj bi pripomogla, da bi ta dotok potem vsako leto še naraščal — Jugoslavija si lahko torej pribori naziv »turistična dežele«. Na ta veliki izpit se vsi mrzlično pripravljajo: gostinci povečujejo svoje kapacitete, zunanji videz d®felij stalno polepšujejo, urejujejo nekaj cest... •pjub tem pripravam In prizadevanjem pa se zdi, da so mnogi v svojem sanjarjenju in računanju, koliko bo prineslo to leto turizma, pozabili, da je “eba turistom tudi nekaj nuditi za njihov denar. Tako obstaja nevarnost, da bodo nekateri posamez-fuki, ki ne poznajo »gospodarske abecede«, teme-ulto izkoristili ta trenutni naval turistov — se pra-V1 — temeljito navili cene brez pravih osnov in tako dupravili medvedjo uslugo družbi in sebi. To leto si bo njegova blagajna res temeljito opomogla in na-POlnila, toda, kaj bo jutri? Tujec bo prišel res v Pričakovanju — sledilo bo razočaranje najprej zara-df storitev potem zaradi cen. Seveda ga bomo drugo *oto zaman iskali med obiskovalci naše dežele. Doma “p lahko pripovedoval, da pri nas turiste naravnost »izropamo« (kajti tujci zelo radi posplošujejo) in bo drugič seveda raje odšel v države, ki poleg naravnih lePot nudijo za zmerne cene mnogo več, kot mi. Na vso srečo je takih gostincev malo — pa vendar dovolj, da vržejo senco na vsa naša pričakovanja. Turisti prihajajo k nam večinoma z avtomobili. Seveda ni vseeno s kakšnim avtomobilom se vrnejo homov — s celim ali polomljenim. Spričo stanja na-cest bo to vprašanje še zelo aktualno. Seveda je Sedaj že prepozno za kakšne večje ukrepe — pa vendar bi morali misliti t^^ii na ceste. Ljudje se mnogo pogovarjajo o teh problemih, negodujejo nad cestami, nad gostinstvom, češ, kak-“en| smisel za turizem imajo. Pri tem pa nehote pre-^pjo zanemarjene vrtove pred svojimi hišami, kupe odpadkov na dvoriščih, s papirjem »nastlane« žele-“k* • •. Pozabljajo, da se turistom ne vtisnejo v spo-Jdn le ceste bi hoteli, temveč tudi urejenost (ali ***rejenost) naselij, posameznih hiš, prijaznost in neprijaznost domačinov ... skupnimi napori bomo morali te napake od-vi rii v’ 66 bočemo, da bodo tujci o nas in naši dr*a-uobili dobro mnen*e In da bodo drugo leto w> Pet prišli. ci -^e le Podjetja, turistični delavci, zasebni gostin-(jv-Vsi si moramo prizadevati, da bo leto turizma ^dilo take sadove, kot jih pričakujemo . ZLATKO ŠETINC • ~ ^mm*. tmmmmmm______ I Številke, ki vzbujajo skrbi dajo premalo na vzgojo otrok, pa tudi Sole so preveč intelektualistične in p malo vzgojne. Poseben pomen pri zatiranju I NAD*U. Z 8. STR. ne registrirati vseh . }avne0a reda in “• ,fci »o lih povzročili Sitva^letnilci Pri teh kr' I snvah imajo svoje »prste mladinskega prestopništva vmes« tudi i/ ima tudi mladinska orga- ‘ na. ki bo morala ustreznejše metode deni z mladino. Posebno poglavje pa so domovi za delikventno mladino Teh Je premalo, so premalo spectolizirani, kader ni najboljši, hkrati pa ga je premalo, mladi prestopniki nimajo motnosti, da bi se v okviru doma izučili kakšne obrti itd. Skratka vsi problemi, ki so vezani na denar, Zato so na posvetovanju seveda spregovorili tudi o denarju, ki bi ga druiba morala dati za zatiranje mladinskega fjrestojmištva, sicer so vsi najx>ri jalovi. Na posvetovanju so tudi sklenili strniti vse službe. ki preprečujejo mladinsko prestojmištvo v Ljubljani pod enoten mestni odbor, kar bodo predlagali tudi mestnemu svetu B. Z^emZu TSkZ n0£i starostjo gostov se in tako io p!04!1 nemoteno opijani f j foUtvah zoper Jav- edIe v šiškiK a ,la Kod*‘ljevein ,REd ~ MAU SLu 2 KS ^‘grau r gp r MP .^GP Avtoobnova , (•rosuplje, 6. J* gluhih s lJ?nc delavni-? Avw' ? M°dna oblačila, Hup £**• ,J0 Elma. SAH: G.P Bežigrad ,Gro,,ul"J<‘ » ‘bjube šf.., d\ * Vojašnica Avtoohn rja*' 5 Termika, . v«jaš .Ma’KSTRElJANJE: j Šercerja« 2. te*. 5 n* ner*°,nv*st, 4. El-[ 0p bUvL de,Rvnlt<‘ gJuhih. Nts, .1 iJJad- namizni te. ^rjaJ f’ tEvoJ**- »Ljube telje, 4 • 3- Savsko naglavni ' Avte>obnova ‘avnice einsiu ' • Mimo redne vadbe še rekreacija, izleti in delovne akcije Vadba oddelkov pri TVD Partizan Bežigrad se je začela že v drugi polovici septembra. Lanski uspehi in pa želja, da v sezoni 1967-68 dosežejo Se boljše rezultate na tekmah, so bili vzrok, da so že zgodaj začeli s sistematičnim delom. Člani Partizana Bežigrad so letos zasedli prvo mesto na republiškem tekmovanju v disciplini člani II. razred, nekateri posamezniki (člani, mladinci, mladinke ter pionirji in pionirke) pa so se izkazali s solidno uvrstitvijo na republiškem prvenstvu. V novi sezoni so najmarljivejši pionirji, ki pod vodstvom Andreja Pregl)« že željno pričakujejo novih meddruštvenih tekem. Pionirjem In pionirkam je društvo posvetilo največjo skrb, saj bodo šemo na ta način iz lastnih vrst vzgojili kader, ki bo ponovil nekdanje uspehe, ko Je bil Partizan Bežigrad med vodilnimi društvi v Sloveniji. Pri tem p« jim primanjkuje vodnikov, posebno za ženske oddelke, In to zavira napredek telovadnih vrst V sezoni 1967-68 je vpisanih 67 pionirjev, 25 pionirk, 15 mladim oev, 11 mladink, 2 članici in 63 članov — od tega 15 telovadcev -tekmovalcev, ostali pa so »rekreativci« člani društva so v oktobru nastopili na telovadnem nastopa v Mostah, za 22. december — dan JI.A p« v vojašnici »Ljube Ser cerja«. Igralci namiznega tenisa so premagali Savsko naselje, CP Delo in SC1P Gradis centrala. Pomagali so tudi voditi tn izvesti občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. V novi sezoni Je društvo uvedlo dve novosti in sicer tečaj ritmike za pionirke in mladinke ter večer rekreacije (namizni tenis, mali nogomet, košarka), kamor vabijo starejše člane, id ne telovadijo več aktivno. Ta večer rekreacije je ob torkih od 20. ure dalje. Društvo je organiziralo tudi ve. Uko Izletov posebno kolesarskih, v okolico Ljubljane ter zaključni društveni izlet junij« v Bohinj, 10 članov pa se je udeležilo taborjenja na Osorju. Za 29. november pa so obiskali Taborsko jamo na Dolenjskem. Tudi pozimi bo društvo prirejalo izlete, saj je poleg vadbe potrebno tudi razvedrilo In oddih. V novi sezoni Je društvo razširilo upravni odbor, ker je članstvo pokazalo, da Je voljno delati v dništvu, in ker Je spoznalo, da bo le tako kos vsem nalogam v novem letu. Društvo Je poleti obnovilo letno telovadišče ob telovadnici šolo dr. Vita Kraigherja in z 856 prostovoljnimi urami dokazalo, da še ni zamrl idealizem in amaterstvo, pojava, ki sta čedalje bolj redka v našem športu. P. 8. KOŠARKA Turnir v Škofji Loki Košarkarji Partizana Ježice so sodelovali na turnirju v počastitev občinskega praznika Škofje Loke. Poleg Ježice sta sodelovali še ekipi Kroja (Škofja Loka) jn Triglava (Kranj). V prvi tekmi je Ježica izgubila s članom I. slovenske košarkarske Bge »Krojem«. Prikazali so sicer zelo dobro igro in bi lahko z malo več sreče tudi zmagali. V drugi tekmi pa Je ekipa »Triglava« premagala. Ježico. Poraz bi bil lahko manjši, vendar se je trener Ježice odločil, da igrajo predvsem mlajši In neizkušeni igralci, da sl tako pridobijo izkušenj za naslednjo sezono. Dva mladinca v reprezentanci SRS N« Izbirno tekmo kndidatov za republiško mladinsko košarkarsko reprezentanco sta bila določena tudi dva bežigrajska košarkarja, Slavko Lambergu (TVD Partizan Ježica) in Jože Pcrovšek (Stadion). To je lep uspeh, saj je prvič, da so med kandidati tudi bežigrajski košukarji. Trener mladinske reprezentance Slovenije Ostoj Kristan nam je dejal: »Na tekmo kandidatov sa republiško mladinsko reprezentanco, ki m pripravlja za »Pokal republik«, sem izbral tudi Perovska in Lambergarja. Pokazala sta zadovoljivo igro, posebno Perovšek. Dokončno bom izbral 15 kandidatov, ki se bodo en teden pripravljali v začetku januarja-« kob J®\f,h‘h ' " ------ £mv na ko' l°0rtn'W IMP ,Rrah 80 ‘JobUl Planinci ob dograditvi planinskega doma na Mali planini čestitamo vsem svojim članom in prijateljem planin, ki so kakorkoli pripomogli k temu pomembnemu uspehu, hkrati pa želimo vsem skupaj SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1968. PD Črnuče INDUSTRIJSKI BIRO podjetje za izgradnjo industrijskih objektov Ljubljana, Parmova 33 prevzema in izvaja inženiringe — za i gradnjo in rekonstrukcijo industrijskih objektov za proizvodnjo celuloze in papirja, — steklarne in elektroporcelan, — oskrbo objektov s tehnološko in pitno vodo, — čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — oskrbo industrije s toplotno in električno energijo. Izdeluje vsakovrstne projekte — za področje gradbeništva — visoke, nizke in vodne gradnje, energetike, elektroinstalacij, ogrevalnih in cevovodnih instalacij, industrijskih instalacij in ventilacij, odpraševalnih naprav in strojnih konstrukcij In ekonomske elaborate za vsa področja. VSEM OBČANOM ŽELIMO USPE&NO LETO 1968 ŠAH V Četrto mesto na državnem prvenstvu Lep uspeh bežigrajske pionirske ekipe Med pionirji v naši občini je šah že dlje časa ena najbolj priljubljenih iger. Posebno tam, kjer imajo na šoli šahovske krožke, pa dosegajo tudi zelo lepe uspehe. Tako so pionirji iz osnovne šole »Borisa Kidriča« v Savskem naselju že trikrat osvojili naslov republiškega ekipnega prvaka, njihov najuspešnejši posameznik, Marjan Novak, pa je bil prav teko trikrat najboljši v republiki. Prav nič slabše od pionirjev iz Savskega naselja pa niso pionirke iz šole »Danile Kumar« v Stožicah. Tudi one so že osvojile več prvih in drugih odličnih mest na republiških tekmovanjih. Šahovski delavci v Kočevju pionirke ia šole »Danile so sl pred meseci zadah kaj težko nalogo. Sklenili so organizirati prvo neuradno pionirsko moštveno prvenstvo Jugoslavije. Njihova zamisel je povsod naletela na dober odziv in so kmalu zbrali potrebna sredstva za organizacijo tako velikega tekmovanja. Ko pa so začeli zbirati prijave, se je zataknilo. Makedonski in črnogorski pionirji so obvestili prireditelje, da bi se prvenstva radi udeležili, vendar ne morejo zbrati toliko denarja. Vse je že kazalo, da bo prvenstvo padlo v vodo, ko so se prijavile ekipe iz Niša, Osijeka, Sarajeva, Zagreba, Delnic ter več slovenskih moštev. Organizatorji so zato še enkrat poslali vabila vsem močnejšim pionirskim šahovskim centrom in objavili, da bo tekmovanje 29. In 30. novembra v Kočevju. V naši občini smo tako dobili vabilo v soboto, tekmovanje pa se je začelo v sredo. Seveda ekipa, ki smo jo lahko v tako kratkem Času sestavin (vse priznanje gre občinski zvezi za telesno kulturo, ki je finančno omogočila naš nastop na tem tekmovanju), ni mogla biti najboljša. V Kočevje smo prišli kot eden izmed favoritov, obtičali pa smo le na četrtem mestu. Takoj po prihodu so nas organizatorji obvestili, da iz neznanih vzrokov niso dopotovali pionirji- iz Osijeka, Zagreba, Sarajeva in Delnic ter je edino moštvo iz druge republike ekipa Niša. To je vlilo naših pionirjem preveč neupravičene samozavesti in so že v drugem kolu visoko izgubili proti domačinom jn tako ostali brez možnosti za najvišjo uvrstitev. Tudi do konca prvenstva niso igrah najbolje, vendar so vseeno dosegli najboljši rezultat poroti zmagovitim gostom Iz Niša. Po končanem tekmovanju smo izračunali še vrstni red v vseh treh konkurencah (ekipa je namreč štela 4 starejše pionirje, 2 mlajša jjio-nirja in 2 pionirki) Starejši pionirji naše občine so skupno s pionirji iz Niša zasedli prvo mesto, mlajši pionirji so bili tretji, pionirki pa sta dosegli predzadnje, peto mesto. Res je, da sta pionirki zaigrali pod pričakovanji in bi z malo boljšo igro pripomogli k osvojitvi 3. mesta, vendar jima je za tako veliko tekmovanje primanjkovalo izkušenj. Zaradi tega so se morah naši predstavniki zadovoljiti s četrtim mestom, s pičle pol točke zaostanka za najmlajšimi mariborskimi šahisti. 'Rezultati: N. mesto: Ljubljana-Bežigrad 1,5:6,5, Kočevje: Liubljana-Bežigrad 5,5:2,5, LJubljana-BeHgrad : Maribor 4:4, Niš : Ljubljana-Bežigrad 4,5:3,5 Ljubljana-Bežigrad i Ribnica 6,5:1,5. Vratni red: 1. Niš 29 točk, 2. Kočevje 24, 3. Maribor 23,5, 4. Ljublj ana-Bežigrad 23, 5» N. mesto 14, 6. Ribnica 5,5. B.K. Hud poraz Ježičanov V finalu badmintonskega tekmo, vanja a» »Pokal Slovenije« je ekipa osemkratnega prvaka »Olimpije« visoko premagala Partizan Je. žico 9:0. Ježičanl so nastopili oslabljeni, saj so manjkali trije naj. boljši Igralci: Škapin, škof in re-aktivirani Drinovec. To se jim Je pripetilo prav v najvažnejšem dvoboju leta. Poslovno združenje GIPOSS Gradbena industrijska skupnost Slovenije Ljubljana, Titova 39, tel. 315-289 gradi # stanovanjska naselja # družinske hiše # javne zgradbe # turistične objekte # industrijske objekte # komunalne naprave # garaže po najnovejših gradbenih metodah z uporabo sodobnih materialov in kvalitetne opreme Želi vsem občanom Bežigrada in vsem poslovnim partnerjem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968 Avto Redna letna registracija motornih in priklopnih voz'1 bo od 25. decembra letos do konca februarja prihodnjega leta. Pri registraciji bodo lastniki motornih vozil plačali tudi obvezno zavarovanje in cestnino; denarja ne bo treba tako kot prejšnja leta poprej pošiljati po pošti. Le-tos je sprememba še v tem, da tistim, ki so registrirali vozila po 18. maju 1967 ne bo treba registrirati vozil zdaj, temveč takrat ko jim bo potekel enoletni rok, se pravi maja 1968. Vsem lastnikom vozil bodo poslali na dom navodila za registracijo in vse potrebne tiskovine; tam bo tudi navedeno, kdaj pridejo na vrsto. Silvestrovanje Na Gospodarskem razstavišču v dvorani A: prireja hotel »Šimnovec«, igrala bosta ansambla Alojza Slaka in Mojmira Sepeta, pela bosta Majda Sepe in Nino Robič. Silvestirovski menu z rezarva-cijo velja 6.800 S din (juha, mesna plošča — piščanec, dunajski zrezek, pečenka, razne solate, torte, steklenica Biser Slavina in kava s smetano). Rezervacije v recepcijski pi. sami Gospodarskega razstavišča (od 10. do 12. ter 15. do 18. ure), telefon 311-324. Avtokamp na Ježici — (Štern«): silvestirovski menu velja 5.000 S din (mrzla predjed, juha, glavna jed, sadje, torta in kava). Igral bo orkester Janeza Papeža. Rezervacije na tel. 341-113. Festivalna dvorana (»Soča«), za Gospodarskim razstaviščem: silvestrovski menu velja 5.000 S din (v glavni dvorani), zraven glavne dvorane pa 4.000 S din. Igral bo orkester Chorus, konferarbsje bo plesni mojster Jenko. Rezervacije na tel. 316-124 (od 8. do 12. tar od 17. do 19. ure). Gostilna Pečnikar, Šentjakob ob Savi 13: pijača in jedača preskrbljena, za prijetno razpoloženje bo poskrbel domači ansambel. Gostilna »Rogovile«, Črnuče 91: silvestrovski menu z buteljko vina, sadno kupo, potico ter kavo s smetano ve- lja 4.000 S din. Pripravili bodo glasbo s plošč. DPD »Svoboda« Stožice, Omahnova ulica 2; za jedačo in pijačo poskrbljeno, igrali bodo »Posavski gadje«. • Avtobus VOZNI REI1 ZA AVTOBUSE, KI VOZIJO V DOL: Odhodi iz Ljubljane: «.35 (S), 7.30 (š), 8.00 (C), 12.15 (š), 13.20 (C), 13.15 (S), 14.10 (C), 14.20 (š), 15.30 (S), 1K-30 (C), 19.40 (S), 22.30 (C). Odhodi iz Dola: 5.13 (S), 5.20 (C), 5.58 , 6.12 (š), 7.22 (š), 9.35 (C), 12.13 (Š), 13.10 (C), 13.43 (S), 18.27 (S), 18.20 (C), 18.48 (S). S — vozi skozi Šentjakob, C ■— vozi skozi Črnuče. Kino MLADINSKI KINO »SOČA« (Akademski kolizij, Trg VII. kongresa, za Gospodarskim' razsta-viščem). Predstave vsak petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ob 15., 17 in 19.30 mi. ob nedeljah matineja ob 10. uri. Od 30. dec. do 2. jan. ameriška komedija »JUNAKI VELIKIH DIRK«, od 5. do 8. jan. ameriško, italijanski avanturistični barvni film »ZLATA PUŠČICA«, od 12. do 15. Jan. amer. barvni fibn »DIV. JA KEKA«, od 18. do 22. jan. amer. barvni film, poln akcij in humorja »VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH«. KINO ČRNUČE: (Zadružni dom) Predstave v sredah ob 19.30 In sobotah ob 19.30, v nedeljah ob 17 in 19. uri. 30. in 31. dec. sovjetski barvni film »ZVEZDA NA LEDU«. 3. jan franc, komedija »JOJO«, « in 7. jun. franc, barvni film »ZANDAR IZ SAN TROPEZA«, 10. jan. franc, film »ZLATI TRIUMF«, 13 in It. jan. franc, barvni film »TRIUMF STROGOVA«, 17. jan. slovenski film »ZGODBA, KI JE NI«, 20 in 21, jan. amer. barvni film »ŽIVETI SVOBODNO«. KINO SAVLJE n Štefka Žgur. 10 let so člani delovnega kolektiva »Termike«: Ante Antoiovič, Janez B»j žel, Stjepan Bunie, Franc Flander, Franjo HaletsbergeL Martin Heric, Andrej Horvat, Aleksander Jakim, Leon J3' než, Ilanuli Karadja, Slavke Kokot, Jože Komočar, Franc Kunstelj, Anton Lubec, Minka Marn, Stevo Meteš, Ja*1** Muršič, Marija Najger, •l°zf Najger, Ivan Najger, Milk* Nedeljkovič, Jože Novak, Budi Novak, Franc Platiše, tv**11 Prelog, Albert Puh, Drag® Rečnik, Danilo Rudak, Mim*' ca Skok, Tatjana Šmid, M' nez Štremfelj in Pavel Štremfelj. Kozerija - posebej za Silvestrovo SUPER DE LUXE (MINI) > > > Bežigrajska reorganizacija 1968 Ni res, da je res, da ni res KRIŽANKA VODORAVNO: 1. sredstvo za škropljenje drevja, 8. spaka, nakaza, 13. naša množična telesnovzgojna organizacija. 15. silen vihar, 16. dodatek pogodbi, privesek, 17. avtomobilska oznaka Valjeva, 18. pometača, 19. ovinek, serpentina, 20. strina, materina sestra, 22. moštvo, ekipa (angleško), 23. ime popevkarice Stefok, 24. sredozemska zimzelena rastlina, 26. kazalni zaimek, 27. angleški ekonomist, Nobelov nagrajenec za mir 1. 1949. (J. Boyd), 28. velika morska riba, 29. začetnici prvega slovenskega pesnika, 31 slovenski borec za svobodo, po njem se imenuje šola za Bežigradom, 34. tvor, gnojna bula, 35. zemljepisni pojem, 37. na papir narisan model za obleko, 38. moško ime (Vincenc), 39. listek, ki nam ga izstavijo prt nakupovanju, 41. gora v Švici, 42. stara votla mera, 43. ostra resa pri klasu, 44. reka, ki teče tudi skozi našo občino, 46. žig, štampiljka, 47. pisec člankov, novinar. NAVPIČNO: 1. prisbroj, naprava, 2. zgodnje vino, 3. -žensko ime, palica za čiščenje pluga, divja mačka, v Evropi že 1 Z 3 4 5 6 n 13 14 *> m 17 19 m 20 23 ES 24 26 m 27 m m • 31 32 33 35 39 36 — P 37 n M 43~ 44“ 46 i n w~ 23 8 9 10 11 12 15 18 a 22 ■ - 25 — m a 34 29 30 a .38 — ----- skoraj iztrebljena, 6. predlog, 7. počivališče zaslužnih mož za Bežigradom, 8. morska ali rečna riba, 9. tepec, bebec, 10. gledališki igralec, 11. domače žensko ime, 12. glavno mesto Jordanije, 14. Zolajev roman o pariški prostitutki, 20. zadnji celjski grof, 21. mitološki grški junak, nepremagljiv dokler se je dotikal zemlje, 24. Tallsova oranžada, 25. tonovski način, 27. teroristična razbijaška organizacija v stari Jugoslaviji, 29. rojstni kraj pesnika Zupančiča, 30. izdelovalec vreč, 31. pred kratkim porušena gostilna za Bežigradom, 32. gomila, zadnje počivališče, 33. kraj ob cesti Cmuče—Litija, 34 nogometni klub Iz Zenice', 35. vrela voda, 36. plemena, pasme, 38. nogometaš ljubljanske Olimpije, 40. perje pri repi, 42. staroegipčanski bog, 45. začetnici ameriškega pisatelja, Nobelovca leta 1930. Sestavil: L. Bradeško REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: L triolot, 8. a Laka. 18. RuaM 15. kelih, 16. oatrv, 17. Be„ IS. ISKRA. 19. bira, 20. polk, 22. takt, 28. eja, 24. tornado«-, 2«. Ca, 37 JAT, 28. dan. 29. SP (Sl o ven. »ki pravopis), 31. remorker, S4. sto. 35. staž, 37. poot. 38. atom, 39. vodič. 41. Mr. (Mbrtor), 42. klap«, 43. Anica, 44. Doti »rad. 46. kačar, 47. Surnntra. Navpično: 4. e. c. (eKompli cauaa). Razširjena skupnost bežigrajskih občanov, ki niso aktivni člani nobene družbenopolitične organizacije, niti športno ■ rekreacijskega društva znotraj niti zunaj občinskih meja, je na zadnjem simpoziju na tčmo »Problemu poglobljeno razpravljala o vseh perečih vprašanjih in sprejela nekaj ustrezajočih predlogov in sklepov. Pred-osnutke predlogov in sklepov na kratko povzemamo v naslednjem prispevku. 1. Z ozirom na obzir, da so vsi vodilni ljudje na občini honorarno zaposleni po vprašanjih občinske problematike, bi bilo umestno, da bi se tudi redni občinski uslužbenci odpovedali redni zaposlitvi in postali honorar-ci. Redno se lahko zaposle kjerkoli drugod, samo da ne bodo po nepotrebnem obremenjevali občinskega proračuna. 2. V svrho boljše družbene prehrane glede na bližajoči se deljeni delavnik, naj bi končno veljamo dogradili obrat družbene prehrane — glej pod menze —, ki bo zmogel do 10.000 toplih obrokov dnevno, kakor je bilo predvideno pod poveljstvom enega bivših županov, 3. Betonski spomenik na GR naj sc spremeni v reklamni spomenik, tako da nam ne bo prinašal vsako leto samo S milijonov Sdin za tisti Rho-diatoce kot doslej, temveč vsaj desetkrat toliko. 4 Vsem starim in mladim upokojencem naj občinski proračun zagotovi po 200 do kreacijo. V roke naj bi vzeli takoj po novem letu z 7ijim poravnali obljube. 7. Rekreacijski center ’,a Ježici bo prihodnje leto d° bil tri olimpijuke betzev* Enega pod streho, dva P°" milim nebom, četrti baz#* bomo gradili nekje sredi o0' čine, hkrati pa bomo do9rod0 ne, da ne bodo več ogrožali centralni sklad soclabiega zavarovanja z vedno novimi in novimi prošnjami. Ključ za razdeljevanje večjega ali manjšega dodatka je naslednji: stari upokojenci do 200 novih dinarjev, mladi 300 novih dinarjev. S. Bolezni vseh vrst — tudi zobobole — bomo odslej planirali. Vsak občan ima pravico zboleti enkrat na dve leti. Zobe pa bomo samo še ruvali. Kdor se želi posebej zdraviti, naj obišče kmečkega dohtarja v Dobu ali naj sl priskrbi zalogo taužent rož, kamilic in podobnih naravnih zdravil. NOVOLETNA REKLAMNA PRODAJA za gospodinjstvo, za dom, za novoletna darila nudi za novoletne praznike vse kar želite • mrežna pečenka 19 N din kg • Rum FRUCTAL 9 N din Itr • Encijan BELSAD 9 N din Itr • Pelinkovec BELSAD 9 N din Itr • Sardine ISOLA BRAND 1,8 N din • Rozine grške (proiz. 1967) 5 8 N din kg Prijetno novoletno praznovanje vam želi Mercator 6. Rebalans občinskega pro- nih spretnostih mladi iz računa mora zagotovili do- skega naselja, za katere > volj denarja za šport in re naša občina doslej poka*0* ___________________________pr črpalo razumevanja. ^ 11. Za planinsko kočo Mali planini bo občin**: skupščina odredila denar, tako da bo že ja na voljo šolski mladim Srečno in uspešno novo leto 1968 želi kolektiv AGROOBNOVA gradnje in melioracije Ljubljana smučanje in počitnice. 12. 'Vsi vodilni ušivi0 ,i ci gospodarskih organi?0^ ki so se preusmerili k(, preusmerjajo v privatni*' bodo dobili 10 milijonov n vih dinarjev brezobrestn ■ kredita na 100 starih ,(i. razvijanje svoje dejavno* f 13. Kdor se ne str'n,,nas, tem predosnutkom Pref. f%i ki se je sprejel na skupnosti bežigrajskih 00 nov sam od sebe, je di proti. To je potem OJ** problem, & Predsednik komisijo t pripravljanje prcdosnt‘1^ predlogov pri razširjeni * nostl bežigrajskih občane • Prcdsed^ Nikolič Lapajnetovi