v
IZDAJA UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Štev. 59
13. november 1990
Leto VI.
IZVAJANJE PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI V
dp agis
Likvidnostno stanje v mesecu oktobru in delno v novembru je izredno težko. Poleg vedno večjih težav, ki jih ima slovensko gospodarstvo in, ki se v jesenskih mesecih čedalje bolj odraža tudi na bančnem sistemu, so na takšno stanje v Agisu vplivala tudi naslednja dejstva:
• proizvodnja in prodaja v mesecu juliju, avgustu in septembru je bila izpod plana. Tako smo v juliju prodali samo za 25.335.000,00 din blaga, v avgustu za 26.398.000,00 din in v septembru za 28.750.000,00 din
-	kljub nizki prodaji smo izplačali v avgustu in septembru za 20 % višje osebne dohodke (pri avgustovski plači smo dali 20 % september s ke akontacije, pri septemberski plači pa 40 % oktoberske akontacij e)
-	nabava je bila omejena na minimum, vse kritične mesece (j ulij, avgust, september in oktober) smo poravnavali več dolgov kot je znašal plan
■ tretja prostovoljna multilateralna kompenzacija v oktobru jev celoti za več kot devet dni ustavila vse denarne prilive v Agis (kompenzacija ni uspela, podobno kot nista uspeli prejšnji dve).
Na osnovi tega je poslovodni odbor ocenil, da v oktobru ni realnih možnosti, da pred izplačilom osebnih dohodkov deblokiramo žiro račun. Zato je predlagal delavskemu svetu na 7. izredni seji dne 22.10.1990, da z netto zajamčenimi osebnimi dohodki blokiramo žiro račun. Ta predlog je delavski svet sprejel, če upoštevamo dinamiko prilivov denarja v Agis, nas sedanja situacija ne bi smela preveč presenetiti (denar priteka praviloma v drugi polovici meseca).
član PO za gospodarsko področje mag. Anton Ilec je za poslovodni odbor pripravil ugotovitve in dejstva o odstopanjih od programa za izboljšanje plačilne sposobnosti in predlagal dodatne ukrepe.
Ker sem se z napisanim načeloma strinjal, poslovodni odbor in jaz pa nismo sposobni tega v celoti izvajati, sem v soglasju z g. Ilecom predlagal, da se napisano gradivo brez predhodne vskladitve obravnava na 8. izredni seji delavskega sveta dne 12.11.1990.
, ,',vV/	« '
ere predvsem za tri bistvena odstopanja od programa:
1.	Plače so rastle (izplačilo) kljub zmanjšani proizvodnji in prodaji in so v nekaterih mesecih dosegale 40 % vseh prilivov. ‘
Na osnovi predvidevanj, da bomo dosegli v mesecu oktobru normalen rezultat, v mesecu novembru in decembru pa še boljšega, plač nismo zniževali. So pa glavni vzrok za vse dosedanje blokade.
2.	Nismo ustavili investicij. V letošnjem letu smo realizirali že lani načrtovane investicije: dva obdelovalna centra Starna, livarski stroj in dvovretensko stružnico. Za vse te investicije smo sklenili pogodbe o nabavi in kreditiranju že v lanskem letu in smo jih letos morali realizirati. Morali zato, ker jih potrebujemo, pa tudi zato, ker se takšne pogodbe enostransko lahko prekinejo samo z velikimi stroški. Pri izvajanju teh investicij
so se pojavili visoki dodatni stroški posebnega davka, ki ga je oblast predpisala v tem letu v višini 16 %; prej smo bili uvozniki carin oproščeni.
3.	Pri naših kupcih nismo uspeli doseči večje finančne discipline.
V programu za izboljšanje plačilne sposobnosti smo postavili zahtevo, da od kupcev zahtevamo plačevanje in zavarovanje plačil v pogodbenih rokih. To bi lahko dosegli ali pa/tudi ne samo s prisilo, tako da bi ustavili dobave.
Ustavitev dobav pa pomeni pri našem proizvodnem programu tudi ustavitev proizvodnje. Problem je bil večkrat obravnavan na sejah delavskega sveta in napisan v informaciji. To vodstvo ne upa ustaviti proizvodnje, ker ocenjujemo, da se bomo potem srečali s še hujšimi problemi.
To so glavna odstopanja od programa.
Ukrepi, ki so bili obravnavani na poslovodnem odboru in delavskem svetu so nekateri uresničljivi v celoti, nekatere pa si lahko postavimo kot cilj .
1.	Prodaja v oktobru je bila realizirana v višini 34 mio dinarjev, v novembru in decembru načrtujemo 40 mio prodaje.
?. Nabava je omejena na minimum, ki zagotavlja nemoteno proizvodnjo.
3.	Vsi finančni prilivi so usmerjeni za deblokado. Deblokirati se moramo do 15.11.1990.
4.	Ustavljene so vse investicije razen investicije dveh stružnic Gildemaj ster za kosovno obdelavo (z njimi bomo nadomestili dotrajane Monforde), slane komore in nakupa tiskalnika.
b. Ukrepi, ki se nanašajo na finančno disciplino naših kupcev so postavljeni kot cilj. V posameznih primerih pa bomo ukinili konsignacijsko dobavo in blago prodajali izključno na osnovi predhodnega zavarovanja plačila.
6.	V mesecu novembru bomo morali preiti na izplačevanje enega dela osebnih dohodkov v obliki delnic, ali pa bomo morali osebne dohodke znižati na julijski nivo.
Trenutno proučujemo več variant in vsklajuj emo najustreznejšo s SDK. Vodstvo se zaveda, da mora biti predlog sprejemljiv za večino oz. za vse.
7.	Osebni dohodki so lahko izplačani 27.11. ali 28.11.1990.
V obravnavi ukrepov so bila postavljena na delavskem svetu številna vprašanja, ki sta jih postavila delegata Stanko Krajnc iz orodjarne in Marko Potočnik iz razvoja.
1.	Izplačilo dela plače v delnicah.
Zakonski ukrepi, s katerimi se omejujejo plače nam onemogočajo izplačevanje plač v večji višini, kot smo jih imeli v mesecu juliju. Pričakovali smo, da se bo zakon razveljavil in smo zato v mesecu septembru in oktobru zvišali izplačila na račun akontacij. Tako smo septembra sprejeli avgustovsko plačo (100 %) in 20 % akontacije za september, oktobra smo prejeli septembersko plačo (80 %) in 40 % akontacije za oktober.
Ker nič ne kažea da bo zakon razveljavljen ali spremenjen, moramo v novembru preiti na izplačevanje enega dela plač v delnicah. Predlog bo oblikovan v tem tednu. Iščemo takšno rešitev, ki bo sprej emljiva.
2.	Zgrešene investicije
Menim, da nobena investicija ni bila zgrešena. Vse (fina štanca, linija za izdelavo cilindričnih vložkov in ključev, plastificir-nica) predstavljajo naše tehnične reference in omogočajo proizvodnjo tehnično zahtevnih izdelkov. Smo pa nesposobni in prepočasni pri razvoju in osvajanju novih izdelkov. Zato izgubljamo trg in zato kapacitete niso ustrezno zasedene.
(napr. fina štanca: 1. Po dveletnem osvajanju izdelka za BMW nam je ta v celoti reklamiral prvo večjo pošiljko; 2. Opel je te dni poslal povpraševanje za 600.000 ključavnic; ali bomo najugodnejši ponudnik in ali bomo sposobni pravočasno izdelek osvojiti in vpeljati serijsko proizvodnjo).
3.	Zakaj poslovodni odbor obremenjuje delavski svet s problematiko gospodarjenja in ali je sploh potreben, če mora o ukrepih odločati delavski svet?
Delavski svet je družbeni organ, ki gospodari z družbeno lastnino. Vsi ukrepi, ki tako ali drugače vplivajo na to lastnino, morajo biti obravnavani in sprejeti na delavskem svetu.
Šlo je za tri bistvena odstopanja od sprejetih ukrepov:
-	povečanje plač v nasprotju z rezultati
-	izvajanje investicij in
-	zmanjševanje prodaje in proizvodnje.
Vsi trije ukrepi so povezani z nadalnjo usodo podjetja in samo delavski svet jih lahko obravnava in sprejme.
4.	Kaj so naredili vodilni ljudje v zadnjih 2-3 letih? Koliko na novo zaposlenih "je bilo v zadnjih treh letih?
Predvsem smo preprečili stečaj in likvidacijo podjetja. V teh letih noben delavec ni izgubil službe kot tehnološki ali ekonomski višek. Utrdili smo močno omajane poslovne vezi s partnerji doma in v tujini. Fizični obseg proizvodnje v letu 1988 in 1989 je rastel, letos pa bo zaradi znanih težav proizvodnje padel.
Podvojili smo izvoz. Izvedli smo nujne investicije. Načrtujemo nove investicijo, ki jih bomo izvedli (če bomo uspeli) s pomočjo Svetovne banke za obnovo in razvoj. Zmanjšali smo zaposlenost iz 1680 na 1329 zaposlenih ali za 351 ljudi. Nismo pa uspeli zmanjšati režije!
Danes dela v Agisu 711 delavcev v direktni proizvodnji in 618^ v režiji. Po normativih (evropskih) bi lahko delalo v režiji maksimalno 474 delavcev ali 144 manj. Večine teh ne moremo zaposliti v proizvodnji, zato občasno zaposlujemo nove delavce. Praviloma smo zaposlovali kvalificirane delavce in delavce z visoko in višjo izobrazbo.
5.	Zaupnica poslovodnemu odboru
Na naslednji seji bomo obravnavali izhodišča za izdelavo elaborata za transformacijo družbenega podjetja Agis v delniško družbo in predlog za izplačilo OD.
Na osnovi zahtev delegata Krajnca in Potočnika oz. njunih informativnih skupin, ki zahtevajo odstop vodstva, če ne bo plače, bo moral delavski svet glasovati o zaupnici vodstvu.
Sicer pa mislim, da je to vodstvo dobro. Uspeva mu to, kar j im v številnih drugih podjetjih ne uspeva.
Kljub čedalje hujšim razmeram vodstvo ocenjuje, da so perspektive Agisa dobre.
v
^AJA UREDNIŠTVO GLASILA »v AGISU« ~ IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Štev. 59	13. november 1990	Leto VI.
IZVAJANJE PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI V
DP AGIS
Likvidnostno stanje v mesecu oktobru in delno v novembru je izredno težko. Poleg vedno večjih težav, ki j ih ima slovensko gospodarstvo in, ki se v jesenskih mesecih čedalje bolj odraža tudi na bančnem sistemu, so na takšno stanje v Agisu vplivala tudi naslednja dejstva:
• proizvodnja in prodaja v mesecu juliju, avgustu in septembru je bila izpod plana. Tako smo v juliju prodali samo za 25.335.000,00 din blaga, v avgustu za 26.398.000,00 din in v septembru za 28.750.000,00 din
■	kljub nizki prodaji smo izplačali v avgustu in septembru za 20 % višje osebne dohodke (pri avgustovski plači smo dali 20 % septem-berske akontacij e, pri septemberski plači pa 40 % oktoberske akontacije)
- nabava je bila omejena na minimum, vse kritične mesece (julij, avgust, september in oktober)■smo poravnavali več dolgov kot je znašal plan
■	tretja prostovoljna multilateralna kompenzacija v oktobru je v celoti za več kot devet dni ustavila vse denarne prilive v Agis (kompenzacija ni uspela, podobno kot nista uspeli prejšnji dve).
Na osnovi tega je poslovodni odbor ocenil, da v oktobru ni realnih možnosti, da pred izplačilom osebnih dohodkov deblokiramo žiro račun. Zato je predlagal delavskemu svetu na 7. izredni seji dne 22.10.1990, da z netto zajamčenimi osebnimi dohodki blokiramo žiro račun. Ta predlog je delavski svet sprejel. Če upoštevamo dinamiko prilivov denarja v Agis, nas sedanja situacija ne bi smela preveč presenetiti (denar priteka praviloma v drugi polovici meseca).
član PO za gospodarsko področje mag. Anton Ileč je za poslovodni odbor pripravil ugotovitve in dejstva o odstopanj ih od programa za Izboljšanje plačilne sposobnosti in predlagal dodatne ukrepe.
Ker sem se z napisanim načeloma strinjal, poslovodni odbor in jaz pa nismo sposobni tega v celoti izvajati, sem v soglasju z g. Ilecom predlagal, da se napisano gradivo brez predhodne vskladitve obravnava na 8. izredni seji delavskega sveta dne 12.11.1990 h
Gre predvsem za tri bistvena odstopanja od programa:
1.	Plače so rastle (izplačilo) kljub zmanjšani proizvodnji in prodaji in so v nekaterih mesecih dosegale 40 % vseh prilivov.
Na osnovi predvidevanj, da bomo dosegli v mesecu oktobru normalen rezultat, v mesecu novembru in decembru pa še boljšega, plač nismo zniževali. So pa glavni vzrok za vse dosedanje blokade.

2.	Nismo ustavili investicij. V letošnjem letu smo realizirali že lani načrtovane investicije: dva obdelovalna centra Starna, livarski stroj in dvovretensko stružnico. Za vse te investicije smo sklenili pogodbe o nabavi in kreditiranju že v lanskem letu in smo jih letos morali realizirati. Morali zato, ker jih potrebujemo, pa tudi zato, ker se takšne pogodbe enostransko lahko prekinejo samo z velikimi stroški. Pri izvajanju teh investicij
so se pojavili visoki dodatni stroški posebnega davka, ki ga je oblast predpisala v tem letu v višini 16 %; prej smo bili uvozniki carin oproščeni.
3.	Pri naših kupcih nismo uspeli doseči večje finančne discipline.
V programu za izboljšanje plačilne sposobnosti smo postavili zahtevo, da od kupcev zahtevamo plačevanje in zavarovanje plačil v pogodbenih rokih. To bi lahko dosegli ali pa tudi ne samo s prisilo, tako da bi ustavili dobave.
Ustavitev dobav pa pomeni pri našem proizvodnem programu tudi ustavitev proizvodnje. Problem je bil večkrat obravnavan na sejah delavskega sveta in napisan v informaciji. To vodstvo ne upa ustaviti proizvodnje, ker ocenjujemo, da se bomo potem srečali • s še hujšimi problemi.
To so glavna odstopanja od programa.
•• L ' " "	• •	,
Ukrepi, ki so bili obravnavani na poslovodnem odboru in delavskem svetu so nekateri uresničljivi v celoti, nekatere pa si lahko postavimo kot cilj.
1. Prodaja v oktobru,j e bila realizirana v višini 34 mio dinarjev, v .novembru in decembru načrtujemo 4 0 mio prodaje.
Nabava je omejena na minimum, ki zagotavlja nemoteno proizvodnjo.
3. Vsi finančni prilivi so usmerjeni za deblokado. Deblokirati se .moramo do 15.11.1990.
4i Ustavljene so vse investicije razen investicije dveh stružnic Gildemaj ster za kosovno obdelavo (z njimi bomo nadomestili dotrajane Monforde), slane komore in nakupa tiskalnika.
а.	' Ukrepi, ki se nanašajo na finančno disciplino naših kupcev so
postavljeni kot cilj. V posameznih primerih pa bomo ukinili konsignacijsko dobavo in blago prodajali izključno na osnovi predhodnega zavarovanj a plačila.
б.	.V mesecu novembru bomo morali preiti na izplačevanje enega dela osebnih dohodkov v obliki delnic, ali pa bomo morali osebne dohodke znižati na julijski nivo.
Trenutno proučujemo več variant in.vsklajuj emo najustreznejšo s SDK. Vodstvo se zaveda, da mora biti predlog spre3emlj iv za večino oz. za vse.
7.	Osebni dohodki so lahko izplačani 27.11. ali 28.11.1990.
V obravnavi ukrepov so bila postavljena na delavskem svetu številna vprašanja, ki sta jih postavila delegata Stanko Krajnc iz orodjarne in Marko Potočnik iz razvoja.
1. Izplačilo dela plače v delnicah.
Zakonski ukrepi, s katerimi se omejujejo plače nam onemogočajo izplačevanje plač v večji višini, kot smo jih imeli v mesecu juliju. Pričakovali smo, da se bo zakon razveljavil in smo zato v mesecu septembru in oktobru zvišali izplačila na račun akontacij 1 Tako smo septembra sprejeli avgustovsko plačo (100 %) in 20 % akontacije za september, oktobra smo prejeli septembersko plačo (80 %) in 40 % akontacije za oktober.
Ker nič ne kaže3 da bo zakon razveljavljen ali spremenjen-, moramo v novembru preiti na izplačevanje enega dela plač v delnicah. Predlog bo oblikovan v ten tednu. Iščemo takšno rešitev, ki bo sprejemljiva.
2.	Zgrešene investicije
Menim, da nobena investicija ni bila zgrešena. Vse (fina Stanca, linija za izdelavo cilindričnih vložkov in ključev, plastificir-nica) predstavljajo naše tehnične reference in omogočajo proizvodnjo tehnično zahtevnih izdelkov. Smo pa nesposobni in prepočasni pri razvoju in osvajanju novih izdelkov. Zato izgubljamo trg in zato kapacitete niso ustrezno zasedene.
(napr. fina stanca: 1. Po dveletnem osvajanju izdelka za BMV/ nam je ta v celoti reklamiral prvo večjo pošiljko; 2. Opel je te dni poslal povpraševanje za 600.000 ključavnic; ali bomo najugodnejši ponudnik in ali bomo sposobni pravočasno izdelek osvojiti in vpeljati serijsko proizvodnjo).
3.	Zakaj poslovodni odbor obremenjuje delavski svet s problematiko gospodarjenja in ali je sploh potreben, če mora o ukrepih odločati delavski svet?
Delavski svet je družbeni organ, ki gospodari z družbeno lastnino. Vsi ukrepi, ki tako ali drugače vplivajo na to lastnino, morajo biti obravnavani in sprejeti na delavskem svetu.
Šlo je za tri bistvena odstopanja od sprejetih ukrepov:
-	povečanje plač v nasprotju z rezultati
-	izvajanje investicij in
-	zmanjševanje prodaje in proizvodnje.
Vsi trije ukrepi so povezani z nadalnjo usodo podjetja in samo delavski svet jih lahko obravnava in sprejme.
Kaj so naredili vodilni ljudje v zadnjih 2-3 letih? Koliko na novo zaposlenih je bilo v zadnjih treh letih?
Predvsem smo preprečili stečaj in likvidacijo podjetja. V teh letih noben delavec ni izgubil službe kot tehnološki ali ekonomski višek. Utrdili smo močno omajane poslovne vezi s partnerji doma in v tujini. Fizični obseg proizvodnje v letu 1988 in 1989 je rastel, letos pa bo zaradi znanih težav proizvodnje padel.
Podvojili smo izvoz. Izvedli smo nujne investicije. Načrtujemo nove investicije, ki jih bomo izvedli (če bomo uspeli) s pomočjo Svetovne banke za obnovo in razvoj. Zmanjšali smo zaposlenost iz 1680 na 1329 zaposlenih ali za 351 ljudi. Nismo pa uspeli zmanjšati režije!
Danes dela v Agisu 711 delavcev v direktni proizvodnji in 618 v režiji. Po normativih (evropskih) bi lahko delalo v režiji maksimalno 474 delavcev ali 144 manj. Večine teh ne moremo zaposliti v proizvodnji, zato občasno zaposlujemo nove delavce. Praviloma smo zaposlovali kvalificirane delavce in delavce z visoko in višjo izobrazbo.
5.	Zaupnica poslovodnemu odboru
Na naslednji seji bomo obravnavali izhodišča za izdelavo elaborata za transformacijo družbenega podjetja Agis v delniško družbo in predlog za izplačilo OD.
Na osnovi zahtev delegata Krajnca in Potočnika oz. njunih informativnih skupin, ki zahtevajo odstop vodstva, če ne bo plače bo moral delavski svet glasovati o zaupnici vodstvu.
Sicer pa mislim, da je to vodstvo dobro. Uspeva mu to, kar j im v številnih drugih podjetjih ne uspeva.
Kljub čedalje hujšim razmeram vodstvo ocenjuje, da so perspektive Agisa dobre.