Celje - skladišče D-Psr
214/1980
COBISS e
OSREDNJA KNJ. CELJE
y'
&MU¡¡pieo
Delavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije
Razglas Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstva godalistič ne
federa tivne^republike§Jugosla vije
Četrtega maja leta 1980 ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije JOSIPA BROZA TITA.
Huda bolečina in globoka žalost sta pretresli delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in vojnega tovariša, kmeta, intelektualca, vsakega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater.
Tito je ves človeški vek borec za interese in zgodovinske cilje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za naj plemenitejše) ideale in hotenja naših narodov in narodnosti. Tito je naš najdražji tovariš. Sedem desetletij je gorel v revolucionarnem delavskem gibanju. Šest desetletij je krepil vrste jugoslovanskih komunistov. Več kot štiri desetletja je na najdostoj-nejši način opravljal najodgovornejše dolžnosti v naši partiji. Bil je junaški voditelj v veliki narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji. Tri in pol desetletja je bil na čelu naše socialistične države. Našo domovino ter našo borbo za novo človeško družbo je uvedel v svetovno zgodovino ter se tudi sam potrdil in izkazal kot naša največja zgodovinska osebnost.
V najbolj usodnih razdobjih našega obstoja in razvoja je Tito smelo in dostojno nosil proletarsko zastavo naše revolucije, vztrajno in dosledno povezan z usodo ljudstva in člo-
veka. Z vsem svojim življenjem in delom se je boril in živel z žarom in humanizmom velikega revolucionarnega ustvarjalca in narodnega voditelja.
Tito ni bil samo vizionar, politik in tolmač sveta. Spoznaval je objektivne razmere in zakonitosti družbenih gibanj, pretvoril velike ideale in misli v akcijo milijonskih ljudskih množic, ki so z njim na čelu uresničile epohalne družbene preobrazbe. Njegovo revolucionarno delo bo za vse čase zapisano v zgodovino narodov in narodnosti Jugoslavije in v zgodovino svobodoljubnega človeštva.
Tito je v najtežjih razmerah stare Jugoslavije, preganjan in v ječi, bil vzor neomahljivega revolucionarja. Prešel je vse težave rasti naše partije, organiziral je partijske vrste in množične organizacije, vodil stavke, politične boje in akcije, se boril proti sek-taštvu, frakcionaštvu in oportunizmu. Pripravljal je komuniste za delo v mno1
žicah in posebno skrb posvečal mladini in delu komunistične mladine Jugoslavije. Vedel je, da našega delavskega gibanja ni mogoče voditi od zunaj in ne iz katerega koli mednarodnega centra. Bil je prepričan, da lahko samo samostojna in enotna partija opravi svojo dolžnost do svojega delavskega razreda in svojega ljudstva. Uspelo mu je reorganizirati, okrepiti in mobilizirati maloštevilno partijo v dobi nastopajočega fašizma, opozarjajoč, da se samo partija, ki je široko zasidrana v množicah in skupaj z njimi lahko bori za socialistične ideale. Jugoslovanski komunisti, ki so hodili po Titovi poti, so si pridobili zaupanje ljudstva in bili v prvih vrstah borcev proti reakcionarnemu hegemoni-stičnemu režimu stare Jugoslavije in proti fašizmu.
Ko je fašistični imperializem postal neposredna nevarnost, ko je naša dr-žavala bila zasužnjena, ko ni šlo le za usodo Jugoslavije, temveč tudi za prihodnost človeštva, tovariš Tito
niti za hip ni okleval. Centralni komite komunistične partije Jugoslavije je pod njegovim vodstvom povedel narode in narodnosti naše države v borbo proti nadmočnemu in do zob o-boroženemu sovražniku. Naša partija se je kot razredna in nacionalna sila v tej borbi poistovetila s težnjami in interesi ljudstva, pripravljena tudi v teh najtežjih trenutkih do kraja deliti njegovo usodo.
Medtem ko je bila vsa Evropa zasužnjena, fašizem pa na vrhuncu svoje moči, ko so armade hitlerjevske Nemčije prodirale vse globlje na vzhod, je narodnoosvobodilna vojska na čelu s Titom ustvarila svobodno ozemlje sredi zasužnjene Evrope. Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije so zadrževali na desetine fašističnih divizij in s svojo borbo postali močan sestavni del splošne fronte protifašističnih zavezniških sil.
V tej borbi je zrasla naša slavna narodnoosvobodilna vojska, ki je v sklepnih o-peracijah za osvoboditev naše države štela osemsto tisoč borcev. Svet je občudoval podvig Titove prekaljene armade, svet se je spraševal, kako je bilo mogoče, da nekaj deset tiso-čev komunistov in revolucionarnih mladincev spodbudi tako široke množice jugoslovanskih narodov za njihovo največjo zgodovinsko bitko.
Naša partija in tovariš Tito sta od vsega začetka dala tej borbi značaj narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Tovariš Tito je vedel, da je za tako borbo in zmago potrebna široka fronta ljudskih množic.
.	_	Narodnoosvobodilni od-
Zalna slovesnost je bila organizirana v naši DO že bori na osvobojenem ozem-v ponedeljek.	lju in AVNOJ so postavili
temelje nove Jugoslavije. Dokončno se je demokratična ljudska federativna skupnost oblikovala na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu. Narodi Jugoslavije so z odločno borbo v osvobodilni vojni vzeli svojo u-sodo v svoje roke. Brez njihove udeležbe ni bilo moč delati več nikakršnih načrtov o njihovi prihodnosti.
V narodnoosvobodilni vojni sta se vsak naš narod in vsaka naša narodnost borila za svojo lastno nacionalno osvoboditev in za novo Jugoslavijo, svobodno skupnost bratskih in enakopravnih narodov in narodnosti. Sedanje in prihodnje generacije ne bodo pozabile, da sta bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti zaobljubna o-predelitev naše revolucije in tovariša Tita. On se je boril proti politiki nacionalnega zatiranja v bivši Jugoslaviji, se zoperstavljal poskusom razbijanja države in zmerom bil trdno prepričan, da naši narodi in narodnosti lahko ohranijo svoj obstoj in neodvisnost ter svobodno in nemoteno izgrajujejo socialistične samoupravne odnose, če se opirajo na socialistično skupnost, solidarnost in vzajemnost.
Tovariš Tito je poudarjal, da je naš skupni interes, da ohranimo in utrjujemo enotnost ter izgrajujemo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Vedel je, da to od nas terja usodna povezanost, medsebojna zgodovinska povezanost, stoletna borba zoper tuje zavojevalce, občutek, da vsakdo mora biti gospodar v svoji hiši. Vodili so ga marksistična načela ne-razdružljive povezanosti, razrednega in nacionalnega. Neomajno se je boril zoper nacionalizem in šovi-

nizem, nestrpnost, dominacijo in hegemonijo enega naroda nad drugim. Upiral se je vsem pojavom unitarizma in separatizma.
Naša trdna socialistična skupnost, ustvarjena v borbi in revoluciji, je trajni porok naše prihodnosti. Tito je zmerom poudarjal usodni pomen bratstva in enotnosti kot največje revolucionarne pridobitve, ki jo je treba varovati kot zenico očesa.
nemotenega razvoja našega socialističnega samoupravljanja.
Tovariš Tito je iskal globljo in bolj vsestransko bistvo in resnico o socialistični družbi. Verjel je v ustvarjalno moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Bil je prepričan, da mora biti socializem v interesu delovnega človeka, da naj bo njegovo delo, da mora v državi delavskega razreda imeti odločilno
Kakor vse občane, je tudi naše delavce pretresla novica o izgubi dragega TITA.
Tovariš Tito je vrhovni poveljnik in tvorec armade, ustvarjene v borbi in ob ogromnih človeških žrtvah. Začel je narodnoosvobodilno borbo, ni imel niti orožja niti vojaške šole niti zaledja in ne tovarne. Toda obstajala je jasna linija zveze komunistov, trdna volja in odločnost,, patriotizem širokih ljudskih množic, da se ne sprejmejo o-kupacija, suženjstvo in razkosanje naše države.
Tito je tvorec strategije in taktike naših oboroženih sil, vodja, pobudnik in neposredni voditelj vseh njihovih bitk in zmag. Združujoč svobodomiselne težnje in revolucionarna stremljenja ljudskih množic je Tito v narodnoosvobodilni vojni ustvarjal koncepcijo in doktrino splošne ljudske revolucionarne obrambne vojne, v kateri je vsak državljan vojak in vsak vojak državljan. Naše oborožene sile so pod vodstvom v povojnem obdobju postale del socialističnega samoupravljanja in zanesljiva opora zaščite svobode in integritete Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tito je postavil temelje in smeri razvoja splošnega ljudskega odpora in vojaške znanosti, v katere o-snovi je njegova misel »tujega nočemo, svojega ne damo.«
Iz take revolucionarne izkušnje je ustvarjena Marx-ova zamisel o oboroženem ljudstvu, po kateri sta borbena pripravljenost oboroženih sil in homogenost njihovih vrst porok naše svobode in neodvisnosti, o-hranitve bratstva in enotnosti, enakopravnosti naših narodov in narodnosti in
vlogo ta razred, ne pa nekdo v njegovem imenu.
Vsa naša borba se je o-pirala na široke delovne sloje in črpala iz njih svojo moč, iz nje pa je vzniknila ljudska fronta kot dejanje najširšega zbiranja vseh, ki so jim pri srcu pridobitve naše neuvrščene samoupravne socialistične skupnosti bratskih narodov in narodnosti. Iz take zamisli in izkušenj v narodnoosvobodilni vojni se je z ustvarjalno uporabo marksizma rodilo socialistično samoupravljanje. Tovariš Tito se je nenehno zavzemal za to, da naj samoupravno organizirani delovni ljudje upravljajo s sredstvi in pogoji dela, s tokovi družbene reprodukcije in prek delegatskega sistema s celo družbo. Spominjamo se besed tovariša Tita, da »tovarne delavcem, zemlja kmetom« ni neko abstraktno propagandistično geslo, temveč ves program socialističnih odnosov.
S tovarišem Titom smo si pridobili tri desetletja samoupravnih izkušenj. Naša praksa je pokazala, da je socialistično samoupravljanje spodbudilo proces ukinitve vseh oblik razredne vladavine, osvobajanje dela in popolno u-veijavitev človeške osebnosti. Spodbudilo je ustvarjalnost in pobudo ljudstva in omogočilo hiter družbenoekonomski in kulturni razvoj naše skupnosti, pospešilo širjenje socialistične demokracije in premagovanje birokratsko-etati-stičnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja.
Socialistično samoupravljanje je postalo nenadomestljiva pridobitev našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti, temelj nadaljnje izgradnje socialistične družbe. Ravnamo se po Titovih besedah, da mora ostati naša revolucija neomajna v svojih temeljnih opredelitvah, humana v prizadevanjih, da nenehno širi razsežnosti ljudske svobode, in nepomirljiva do tistih, ki bi radi ogrozili njene pridobitve in skrenili njene tokove.
Socialistično samoupravljanje hkrati terja tudi veliko odgovornost, solidarnost, globok smisel za skupnost, negovanje in razvijanje kolektivnega dela od zadnjih sporočil, ki nam jih je zapustil tovariš Tito.
Zunanja politika Titove Jugoslavije je sestavni del najnaprednejših političnih opredelitev sodobnega sveta. Tovariš Tito nikoli ni odstopal pred pritiski in kakršnim koli mednarodnim nasiljem, temelječim na pravici močnejšega. Jugoslavija je bila zmerom odločna v borbi proti imperializmu, nacionalnemu zatiranju, dominaciji in hegemoniji vsake vrste. Tito se je močno uprl delitvi sveta na bloke. Tito je eden od ustanoviteljev politike in gibanja neuvrščenosti. Miroljubni svet je sprejel politiko neuvrščenosti kot edino alternativo blokovski razdelitvi in tekmovanju o-krog interesnih in vplivnih sfer. Tovariš Tito je imel zmerom pred očmi, da se z neuvrščenostjo v pogojih miru doseže najzanesljivejša osnova za uspešno borbo narodov in držav za nacionalno neodvisnost, samostojnost in splošni družbeni napredek na svetu.
Tovariš Tito je dal izjemen prispevek mednarodni uveljavitvi socialistične Jugoslavije. Bil je neutrudljiv graditelj enakopravnih političnih in ekonomskih odnosov med narodi. Po zaslugi njegovega prizadevanja ima Jugoslavija prijateljske odnose in razvito sodelovanje z narodi in državami na vseh celinah. U-gledni državniki so počastili Tita z imenom »državljana sveta«. Šefi držav in vlad neuvrščenih držav so na šestem vrhunskem srečanju v Havani s posebno resolucijo soglasno izrazili veliko hvaležnost tovarišu Titu za njegovo 20-letno neutrudno delo pri uveljavitvi in razvoju politike in gibanja neuvrščenosti. Tudi miroljubna mednarodna javnost je nenehno izražala priznanje tovarišu Titu za njegovo odločnost in doslednost pri razvijanju neuvrščenosti in ohranitvi njenih izvirnih načel.
Tito je postal simbol našega časa, časa nacionalne in ljudske osvoboditve, ko na svetovno prizorišče vse bolj stopajo na novo osvobojene in neodvisne države in narodi. Tito je bil stano-
viten in zanesljiv prijatelj vseh narodov in osvobodilnih gibanj, ki so se borili za svojo nacionalno osvoboditev. Po njegovi pobudi smo zmerom dosledno dajali in dajemo pomoč in podporo narodnoosvobodilnim in drugim naprednim gibanjem povsod na svetu.
Jugoslavija bo tudi dalje odločno hodila po tej Titovi poti.
Tovariš Tito je bil odločen branilec pravic vsakega naroda in revolucionarnega gibanja do lastne, originalne, neodvisne poti v izgradnji socializma. Odločno se je boril za to, da se politična linija vsake partije izgrajuje v skladu z lastnimi nacionalnimi razmerami. Hkrati je poudarjal, da lahko interna-cionalistična solidarnost temelji le na osnovah popolne enakopravnosti, neodvisnosti in samostojne odgovornosti vsake partije svojemu delavskemu razredu in svojemu ljudstvu.
Tito je neomajno terjal, da odnosi med komunističnimi in delavskimi partijami in gibanji temeljijo na enakopravnosti, nevmeša-vanju, samostojnosti in odgovornosti vsake partije pred svojim ljudstvom in pred svojim delavskim razredom. Socializem se lahko kot svetovni proces razvija le, če se osvobodijo vse sile napredka in sprejmejo različne borbe za socializem kot objektivna zakonitost. To je bil Titov prispevek k mednarodnim odnosom in krepitvi delavskega in naprednega gibanja v celoti.
sti naše armade v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. V vsem je revolucionarni in ustvarjalni Titov genij.
Bil je hraber, stanoviten, pravičen in človeški. Vsi smo ponosni na Titov zgodovinski lik. Tito ni samo junak osvobodilne vojne in graditelj socialistične izgradnje, on je mnogo več — simbol — navdih, zgled, ki spodbuja in hrabri. Tito je neizčrpen vir revolucionarnih navdihov.
Komunisti Jugoslavijei
Zavezujejo nas Tito, naše in njegovo delo, narodi in narodnosti, delavski razred, delovni ljudje in občani Jugoslavije, napredni ljudje in prijatelji po svetu, zgodovina!
Samo z enotnostjo, o-krepljenim kolektivnim delom, odgovornostjo in popolno mobilnostjo zveze komunistov lahko izpopolnimo ogromno praznino, ki je s smrtjo tovariša Tita ostala v naših vrstah!
Občani Jugoslavije!
Josip Broz Tito, delavski borec, vojak revolucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v vsej svoji revolucionarni in človeški razsežnosti nosil v srcu delavski razred; ljudstvo in človeka. V naši domovini v tem trenutku svečane tišine bijejo srca, ki jih je ljubil in ki ga ljubijo, drhtijo z njegovim zanosom in njegovo človeško plemenitostjo. Čast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z
m 'ttn <j.~' !>•♦'* ti j
j
Mirko Gorjup je spregovoril vsem prisotnim o liku našega predsednika.
Narodi in narodnosti Jugoslavije, delavci, delovni ljudje in občani,
pripadniki oboroženih sil, mladina!
V vsem, kar je Jugoslavija danes, s čimer se ponašamo, kar razvijamo in kar smo odločni braniti z vsemi silami, je Titovo delo: v socialistični federativni skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, v bratstvu in enotnosti, v socialističnem samoupravljanju, neuvrščenosti, naši neodvisnosti, napredku in izgradnji naše države, trdno-
njim ustvarjali na bojnem polju in gradili v miru. Čast je pripadati državi, ki jo je on tako sijajno predstavljal. Čast je in ponos imeti v svoji zgodovini Tita.
Bilo je častno boriti se in živeti s Titom.
Sedanje in bodoče generacije, ki so globoko hvaležne tovarišu Titu, bodo nadaljevale njegovo neumrljivo delo.
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
SMUijfihAO
Priprave na programsko-volilno konferenco ZKS občine Celje
V skladu s pobudo tovariša Tita o kolektivnem političnem delu in odgovornosti ter o enoletnem mandatu pri vodenju družbenopolitičnih organizacij se bodo po celi Sloveniji konec aprila in v maju vršile programsko-vo-lilne konference občinskih organizacij ZKS. Obenem se končuje dveletno pokongresno obdobje 1978-1980, saj sta minili že dve leti od 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ. Tako bodo programsko-volilne konference predstavljale temeljit prerez dosedanjega dela, istočasno pa potrdile nova vsebinska izhodišča usmeritve dela slovenskih komunistov v prihodnjem enpletnem obdobju!
Tako bo tudi pri nas v Celju v ponedeljek, 12. maja programsko-volilna konferenca, ki je sklicana v skladu s 6. sejo CK ZKS in s statutarnim sklepom o organiziranosti organizacije ZK v občini Celje. Ker gre za prvo tovrstno konferenco, je njen pomen še toliko večji!
Programsko-volilno konferenco občinske organizacije ZKS sestavlja po en delegat vsake osnovne organizacije ZK v občini Celje, ki predstavlja osnovno organizacijo. Delegata pa ne volijo tiste OO ZK, ki že imajo člana občinske konference ZKS ali pa morajo izvoliti tega člana, saj jih bo prav on zastopal na konferenci. Vse osnovne organizacije ZK morajo do 8. maja na svojih sestankih obravnavati naslednje gradivo:
1.	Poročilo o delu občinske organizacije ZKS in njenih organov
2.	Predlog in obrazložitev kadrovske komisije
3.	Programsko usmeritev občinske organizacije ZKS za prihodnje enoletno obdobje
Osnovne organizacije morajo o teh gradivih zavzeti stališče in prek svojih delegatov oz. članov; konference na sami konferenci tudi razpravljati.
Pa poglejmo nekaj kratkih izvlečkov iz omenjenih gradiv, o katerih bo tekla beseda na sami program-sko-volilni konferenci in o katerih morajo biti seznanjeni ter o njih razpravljati prav vsi komunisti naše DO:
Poročilo o delu občinske organizacije ZKS in njenih organov
Odveč bi bilo naštevati vse tisto, o čemer je govora v zelo obsežnem poročilu in ki se bo temeljiteje obravnavalo na OO ZK, pa tudi prostora je premajlo. Vendar kljub vsemu poglejmo nekaj bistvenih misli iz tega poročila:
—	v dveletnem programskem obdobju je bilo v vrste ZK sprejetih 870 novih članov, tako naša občinska organizacija šteje nad 5.500 članov, ki so organizirani v 301 osnovni organizaciji. Nad 32 % vseh članov je žensk ter 40 % mladih do 29 let, največ članov ZK pa je v industriji (nad 39 %).
—	Prizadevanja so bila usmerjena predvsem v hitrejše spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanje politike stabilizacije, oblikovanje dolgoročnega razvoja, poglabljanje samoupravnih odnosov, uveljavljanje politike neuvrščenosti, bratstva in
enotnosti ter uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda v družbi in ZK.
—	Komunisti smo si prizadevali tudi za uveljavljanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in vlade ZK v tem sistemu.
—	Obrambna pridobitev revolucije in samozaščite družbe je v ZK že zaostrila odgovornost za izvajanje teh usmeritev in nalog, ki so jih komunisti prek organiziranja komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pripravo smernic pričeli zadovoljivo reševati v okoljih, kjer delujejo.
Pogled med marljive delavke v TOZD posoda
Pogled v naš TOBI, Montaža trajno žarečih peči.
—	V občinski organizaciji lahko merimo uspehe po dejanskih premikih, ki so bili doseženi na mnogih področjih, predvsem v po-družbljanju politike in sprejemanja strateških ciljev in nalog v frontno organizirani socialistični zvezi in v enotnem programu dela družbenopolitičnih organov in organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
—	Konkretna problematika, ki je razvidna iz poročila, se je obravnavala na sejah Občinske konference ZKS, sejah komiteja Občinske konference ZKS ter na sejah raznih komisij pri OK ZKS (statutarna komisija, tovariško razsodišče, aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, komisija za organiziranost in razvoj, komisija za samoupravno organiziranost itd. itd.).
Predlog in obrazložitev kadrovske komisije
Kadrovska komisija je poleg konkretnih predlogov o kandidatih za posamezne funkcije predlagala tudi določene spremembe, in sicer:
1.	Od dosedanjih 59 članov Občinske konference
ki jim še ni potekel mandat, ostane v konferenci 35 članov,
2.	Novoizvoljena občinska konferenca ZKS naj šteje 45 članov,
3.	Na podlagi zgornjih predlogov preneha mandat •24 članom dosedanje občinske konference,
4.	Zaradi dopolnitve manjkajočih članov bo potrebno izvoliti 10 novih članov občinske konference ZKS,
5.	Od dosedanjih 11 članov komiteja naj ostane 6 članov, izvzeli pa so 5 novih članov,
6.	Za vse novo ustanovljene komisije pri občinski konferenci in tri komisije pri komiteju OK ZKS se izvolijo novi predsedniki, statutarno komisijo, nadzorno komisijo, tovariško razsodišče in aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev pa vodijo dosedanji predsedniki.
Konkretni predlogi kadrovske komisije pa so
1.	Predsednik občinske konference ZKS Celje (e-noletni mandat) Stepišnik Edvard, 37 let, DO Merx Celje
2.	Sekretar komisije OK ZKS Celje
3.	Novi člani občinske konference
Stepišnik Edvard, 37 let, Merx Celje, Loštrk Milan, 66 let, upokojenec, Rigelnik Herman, 38 let, Kovinotehna Celje, Žekar Jelka, 31 let, delegat zbora republik in pokr., Presker Štefka, 32 let, Zdravstveni center, Pusar Franci, 25 let, SO Celje, Kavka Franc, 50 let, Železarna Štore, Rožman Tone, predsednik občinske konference SZDL, Kranjc Viki
4.	Člani komiteja občinske konference ZKS Celje
Gazvoda Franc, 35 let, EMO, stari član, Hudej Zvone, 33 let, AERO, stari član, Starovič Vašo, 57 let, upokojenec, stari član, Vrbnjak Franc, 50 let, Ingrad, stari član, Vodeb Vera, 48 let, EMO, stari član, Loštrk Milan, 66 let, upokojenec, novo predlagani član, Rigelnik Herman, 38 let, Kovinotehna, novo predlagani član, Žekar Jelka, 31 let, delegat, novo predlagani član, Preskar Štefka, Zdravstveni center, novo predlagani član, Gozdnikar Mirko, 37 let, Železarna, novo predlagani član.

5.	Profesionalni izvršni sekretarji
Pratriemar Srečko, 59 let, dosedanji sekretar, Pusar Franc, 25 let, SO Celje
6.	Neprofesionalni izvršni sekretar
Zupančič Jože, 44 let, Gimnazija
7.	Pri občinski konferenci in komiteju OK ZKS Celje naj bi delovale naslednje komisije: statutarna komisija (Slapnik Leopold), nadzorna komisija (Iljič Jana), tovariško razsodišče (Pelko Cveto), komisija za SLO in družbeno samozaščito (Sprajc Peter), komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko ZK (Melik Gojmir), komisija za agitacijo in propagando (Kavka Franc), komisija za idejno in teoretično delo ZK (Mešl Jože), komisija za mednarodno sodelovanje ZK in za vprašanja v meri z našimi delavci v tujini (Lavrič Franc), komisija za pritožbe (Vodeb Vera), komisija za proučevanje zgodovine ZK (Marolt Jože), komisija za samoupravno organiziranost (Gazvoda Franc), komisija za družbenoekonomske odnose (Rigelnik Herman), kadrovska komisija (Hudej Zvone), aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev (Vrbnjak Franc).
Vsebinska izhodišča in programska usmerjenost občinske organizacije ZKS Celje v enoletnem obdobju
strokovnih dejavnikov v občini.
d)	Zveza komunistov bo zastavila vse moči, da bo z družbeno samozaščito in splošno ljudsko obrambo kot obliko in načinom o-brambnega organiziranja delovnih ljudi in samoupravne družbe varovala temeljne vrednote socialistične samoupravne družbe in družbe revolucije ter o-pravljala morebitne izredne razmere v občini Celje.
e)	Za uresničitev vseh teh ciljev moramo komunisti Celja stalno jačati moč socialističnega samoupravljanja in usposobljenost zveze komunistov. Zato se mora stalno krepiti idejno in akcijsko enotnost in o-sebno odgovornost vsakega komunista, ki se gradi na ustvarjalnem uveljavljanju načela demokratičnega centralizma.
Tako torej celjski komu-niti o mojem preteklem in bodočem delu. Lahko verjamemo, da bodo svoje naloge in obveze v celoti in odgovorno uresničili, saj predstavlja nekaj misli in program ZKS pravzaprav obvezo za slehernega člana naše samoupravne socialistične družbe in neuvrščene Jugoslavije:
»Za prihodnost, kakršno si želimo, smo odločilne bitke že izbojevali. Toda to, kar smo dosegli, nas ne zadovoljuje, zastavljamo si še bolj zapletene in težje naloge. Pogoj, da jih izpolnimo, je enotnost naših vrst. Smotri in ideje, ki smo jih zapisali v svoj program, so vodniki našega boja, dolžnost in čast revolucionarnega življenja
Zvezna štafeta pri nas v EMO
V nedeljo, 27. aprila ob 8.45 so naši mladinci prejeli v Gaberju zvezno štafeto iz rok pripadnikov JLA in predstavnikov krajevne skupnosti Gaberje. Štafetno palico so prinesli pred našo tovarno. Tu je bil kratek kulturni program in štafeto so potem ponesli dalje mladinci Aera Celje.
Na posnetku predsednik KS ZSMS EMO bere pozdravno pismo mladine in delavcev EMO tovarišu Titu.
Več o slovesnem sprejemu Titove štafete pri nas poročamo na 8. strani.
slehernega jugoslovanskega svoje sile, biti kritični do stvar j enega, nam ne sme komunista.	sebe in do svojega dela, bi- biti tako vneto, da ne bi
Da bi izpolnili svojo zgo- ti nepomirljivi nasprotniki moglo biti preseženo in da dovinsko nalogo pri ustvar- slehernega dogmatizma, bi- se ne bi umaknili tistemu, janju socialistične družbe ti zvesti revolucionarnemu, kar je še bolj napredno, še v naši deželi, moramo po- ustvarjalnemu duhu mark- bolj svobodno, še bolj člo-svet.iti temu smotru vse sizma. Nič, kar je bilo u- veško.«
a)	Osnovna izhodišča za enoletno delo je program ZKJ ter naloge, ki izvirajo iz sklepov 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ in sklepov Predsedstva CK ZKJ in CK ZKS, ustava, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov.
b)	Oblikovati je treba takšne družbenoekonomske odnose, v katerih bo delo delo in rezultati dela postalo edino objektivno merilo za pridobivanje in delitev dohodka. Komunisti se moramo izhajajoč iz teh ciljev boriti proti ozkim parcialnim interesom v posameznih OZD, kar pa zagotavlja hitrejše uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj v občini.
c)	ZK mora postati sestavni in najzahtevnejši del delegatskega sistema, hkrati pa glavna mobilizacijska sila v frontni SZDL. Realizacija srednjeročnega plana, predvsem pa oblikovanje in usmerjanje temeljnih ciljev razvoja občine za obdobje 1981— 1985 predstavlja za ZK najširšo akcijsko obveznost in skrb vseh organiziranih, samoupravnih političnih in
SEKTOR ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO
Ukrepi za obvladovanje stroškov
Uvod
Z gospodarskim planom za leto 1980 so TOZD sprejele obveznost, da bomo povečali dohodek v primerjavi z letom 1979 za 23%. Ta cilj bomo dosegli, če bomo proizvedli iri prodali planirane količine proizvodov ob planiranih stroških.
V strukturi celotnega prihodka DO EMO predstavlja proizvodni material 42 % celotnega prihodka, ostali stroški pa 24 % ali skupaj v celotnem prihodku je 66 % stroškov. Prihranek materiala v višini 1% predstavlja 10 milijonov din, prihranek pri ostalih stroških za 1 % pa 6 milijonov din prihranka. Gornji podatki kažejo velik vpliv stroškov na rezultate poslovanja, ki so že nekaj let skromni tudi zaradi tega, ker ne obvladujemo stroškov.
Ukrepi za obvladovanje stroškov nam dajejo možnost gospodarjenja v delovnih enotah in zaostrujejo odgovornost.
Opredelitev stroškov
Stroške delimo na direktne stroške (izdelovni material), na variabilne stroške (stroški, ki so odvisni od obsega proizvodnje) in fiksne stroške (neodvisne stroške od obsega poslovanja).
Izdelovni material
Izdelovni material bomo spremljali na osnovi analize delovnega naloga, ki nam omogoča ugotavljati porabo materiala v odnosu na z normativi določeno porabo, pri tem pa nam daje ta analiza za delo naslednje podatke:
—	razliko med porabljenim materialom in z normativom določeno porabo
—	razliko porabe, če ne uporabljamo z normativi določenih materialov
—	iz razlik lahko ugotovimo pravilnost določenih normativov materiala
—	navedene razlike lahko ugotavljamo po posameznih stroškovnih mestih tako, kot teče postopek izdelave.
Razen možnosti za obvladovanje porabe izdelavnega materiala nam omogoča ta analiza tudi ugotavljanje razlik med porabo po planski ceni in ponderirani ceni. Ponderirana nabavna cena je povprečna nabavna cena posameznih dobav istega materiala z upoštevanjem količin posameznih nabav. To nam pa omogoča ugotavljati razliko stroškov izdelavnega materiala med načrtovanimi (po planskih cenah) in dejanskimi nabavnimi cenami (ponderiranimi).
S tem pa je dana možnost spremljanja količinske porabe po delovnem nalogu v primerjavi z normativom določeno porabo za delovni nalog in stroškov iz-delovnega materiala zaradi odmika dejanskih nabavnih cen od planskih cen.
Izvedba te naloge zahteva dosledno izvajanje tehnoloških in organizacijskih predpisov in sicer predvsem:
—	natančno izpolnjevanje zahtev delovnega naloga:
• da z delovnim nalogom določeno količino proizvoda,
se lahko dvigne z materialno nakaznico samo s tehnološko dokumentacijo določeno vrsto in količino materiala. V kolikor ni z normativom določenega materiala
(Nadaljevanje na 6. strani)

Ukrepi za obvladovanje stroškov
(Nadaljevanje s 5. strani)
na zalogi, lahko odobri porabo drugega materiala direktor TOZD
• točno evidentiranje izpolnjevanja delovnega naloga.
Analiza delovnega naloga je že uvedena, vendar zaradi nedoslednega izvajanja ne daje ustreznih rezultatov za obvladovanje izdelovnega materiala. Zato moramo zaostriti odgovornost za nepravilna ali površna evidentiranja zahtev delovnega naloga.
Naloga tehnoloških služb in priprav dela je, da tekoče spremljajo analizo delovnega naloga in ustrezno ukrepajo.
Variabilni in fiksni stroški
Variabilne in fiksne stroške bomo planirali po delovnih enotah, ki so tehnološko zaključene celote. Delovna enota vsebuje eno ali več stroškovnih mest. Plan stroškov po delovnih enotah smo razdelili po kvartalih.
Da bi dosegli učinkovitost takega planiranja, pa je potrebno stroške razreda 4 razdeliti v štiri grupe glede na odgovornost, in sicer:
— stroški skupine A — odgovoren vodja delovne enote
—	stroški skupine B — odgovorno vodstvo TOZD
—	stroški skupine C — prenešeni stroški, na katere ga TOZD nima vpliva, oziroma so že v naprej s st jpnjo ali odločbo določeni
—	stroški skupine D — odgovornost izven TOZD (drugega TOZD ali DSSS)
V okviru stroškovnika smo razdelili stroške v posamezno skupino odgovornosti. Posebej pa prikazujemo še stroške, katerih poraba je z zakonom omejena. Prilagamo jih na posebni prilogi, kjer je prikazana poraba v letu 1979, plan leta 1980 ter planirana poraba po kvartalih. Porabo omenjenih stroškov bo potrebno vsake tri mesece dostavljati Službi družbenega knjigovodstva-
DaJai zagotovili pravilno spremljanje stroškov po delovnih enotah, prdlagamo ukrepe za obvladovanje stroškov:
1.	Odgovorni delavci za gospodarjenje v okviru stroškovnega mesta in delovne enote so vodje teh enot in njihovi namestniki.
2.	Delavec, odgovoren za stroškovno mesto je odgovoren in pristojen za potroške stroškovnega mesta.
3.	Odgovoren delavec za stroškovno mesto je podpisnik oziroma nalogodajalec za odobravanje potroškov in likvidator stroškov stroškovnega mesta.
4.	Odgovoren delavec za stroškovno mesto ima lahko n: mestnika za odobravanje potroškov in likvidiranje stroškov. Odgovornost se prenaša v dogovoru na namestnika, sicer pa odgovarja samo odgovoren delavec.
V	kolikor ni odgovornega delavca ali namestnika, se pravica odobravanja potroškov prenaša na predpostavljenega vodjo.
5.	TOZD določijo odgovorne podpisnike z lastnoročnimi podpisi v 4 izvodih, ki se razdelijo:
—	posebna finančna služba
—	sektor za ekonomiko in organizacijo
—	nabavna služba
—	arhiv TOZD
6.	Nepooblaščeno podpisovanje se smatra kot huda kršitev delovnih dolžnosti.
7.	Brez podpisa pooblaščenega podpisnika se ne sme izdajati material, niti naročati storitve.
8.	Likvidacijo računov in internih obremenitev lahko iz ršijo samo pooblaščeni podpisniki.
9.	Nihče, ki ni pooblaščen za določeno stroškovno mesto, ne more obremenjevati to stroškovno mesto.
10.	Sektor za ekonomiko in organizacijo bo mesečno (za I. kvartal skupaj) do 25. ža pretekli mesec po posameznih stroškovnih mestih pismeno informiral odgovorne vodje za stroškovna mesta po vrstah stroškov.
V	primeru odstopanj so vodje dolžni ukrepati v smislu omejitev porabe.
11.	Posebej se določi način spremljanja naslednjih stroškov:
—	potni stroški
—	dnevnice in nočnine
—, reprezentanca
—	avtorski honorarji
—	propaganda
Za navedene stroške se na osnovi plana, ki se uskladi z zakonom o omejitvi porabe pri likvidaciji računov in nalogov ter ob podpisovanju pogodb o avtorskem honorarju vodijo tekoče evidence pri podpisnikih (odgovornih delavcih), da lahko dnevno spremljajo gibanje stroškov.
12.	Za pogodbe o delu se prav tako na osnovi plana in tekočih evidenc ob podpisovanju pogodb kontrolira usklajenost plana s porabo.
13.	Skupni stroški DO na stroškovnem mestu 0790. To so stroški, ki predstavljajo skupne . stroške DO, ki so:
Skupni stroški DO	
Pisarniški material	130.000
Investicijsko vzdrževanje zgradb	1,216.000
Drugi proizvodni stroški	906.439
Neproizvodne storitve drugih	3,047.500
Amortizacija po predpisani stopnji	976.664
Štipendije	4,326.600
Takse in sodni stroški	1,100.258
Zavarovalne premije	1,080.000
Vkalk. provizije in bančni stroški	2,000.000
Ostali stroški SLO	315.967
Skupaj :	15,099.428
Skupni stroški DSSS	
0,26% za LO	233.600
za uporabo vode	121.700
za onesnaževanje vode	99.600
bančni stroški	224.600
obresti za osnovna sredstva	60.000
Skupaj :	739.500
VSEGA:	15,838.928
Skupne stroške in stroške DO in	DSSS odobrava
glavni direktor.
14. Postopek spremljanja stroškov:
—- mesečno do 25. za preteklo obdobje (do konca preteklega meseca) bodo vodje (odgovorni delavci) prejeli pregled stroškov za preteklo obdobje. Na osnovi pregleda morajo vodje v naslednjem mesecu uskladiti prekoračitev z zmanjšanjem potroškov.
Vodja sektorja za ekonomiko in organizacijo Drago Mravlak
RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IN DELU EDVARDA KARDELJA
Ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja in 30-letnici samoupravljanja je bila v drugi polovici meseca aprila organizirana v Slovenj Gradcu razstava pod naslovom »Samoupravljanje — moč ljudskih množic«. Razstava prikazuje življenje in delo velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja.
Edvard Kardelj je nedvomno eden izmed naj-večjih jugoslovanskih revolucionarjev, družbenopolitičnih delavcev, veliki državnik in marksistični teoretik.
Dolgoletno sodelovanje Kardelja in Tita je bistveno prispevalo k graditvi socialističnega samoupravljanja ter jugoslovanske notranje in zunanje politike nasploh. Edvard Kardelj je bil revolucionar in neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha. Zato je tudi užival neomejeno ljubezen in spoštovanje pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti.
Razstavo, ki je bila prvič predstavljena v Ljubljani in je sedaj prenešena v umetnostno galerijo v Slovenj Gradcu in ki prikazuje bogato teoretično misel in politično delo Edvarda Kardelja, si je z velikim zanimanjem ogledalo tudi precejšnje število naših delavcev. Ti so v četrtek, 24. in v petek, 25. aprila 1980 organizirali skupne oglede razstave.
TELEGRAMI
SOŽALJA
TTH — Hamburg NEMČIJA
Žalujemo z vami za velikim državnikom Josipom Brozom TITOM.
EUROMARK Nova Zelandija
Sprejmite naše najgloblje sožalje ob izgubi predsednika TITA. Naše misli so z vami v tem času žalovanja.
CRESSY (Zastopnik za (Francijo)
Iskreno se pridružujemo vašemu narodnemu žalovanju in delimo vašo bolečino.
Wallage, Nizozemska
Moje sožalje ob odhodu vašega maršala TITA. Mislim, da je bil zelo velik človek.
Boecker (Zastopnik za Nemčijo)
Ob smrti vašega predsednika maršala TITA posredujem vam in sodelavcem . sožalje nas vseh. Spoštljivo se priklanjamo pred to veliko osebnostjo in upamo, da bo njegov duh živel dalje v njegovem delu.
Ferro, Nizozemska
Zelo globoko smo prizadeti zaradi žalostnih vesti o preminitvi vašega velikega in občudovanega predsednika, maršala Josipa Broza TITA, po dolgem trpljenju.
Izražamo naše iskreno sožalje ob tej nepojmljivo težki izgubi. Tudi nizozemsko ljudstvo se ga bo spominjalo kot državnika na izredno visoki ravni.
Naj vam njegovo herojsko junaštvo da potrebno moč za nadaljevanje poti za dobro vaše dežele. Naši občutki sožalja so z vami.
EZtuifiKeC'
Petra
30.	aprila, tik pred svojim 66. rojstnim dnevom je umrl nekdanji član našega kolektiva, narodni heroj Peter Stante-Skala, zadnji od trojice legendarnih slovenskih partizanskih komandantov. Bil je predvojni komunist in revolucionar, komisar, general podpolkovnik, član sveta republike SRS, član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, zaslužni družbenopolitični delavec, nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih državnih in drugih odlikovanj.
Rodil se je 4. maja pred šestinšestdesetimi leti v Celju v delavski družini. S štirinajstimi leti se je zaposlil v Westnovi tovarni emajlirane posode.
S sedemnajstimi leti že sodeluje v naprednem sindikalnem gibanju pri organiziranju stavke in pri kul-turno-prosvetnem delu v delavskem društvu Svoboda. Z devetnajstimi leti so ga sprejeli v Komunistično partijo Jugoslavije in leto kasneje je že postal delavski zaupnik. Pri dvajsetih letih je bil aretiran in dva meseca zaprt.
V tem času se je začela zanj težka, a veličastna pot med vodilne revolucionarje komunistične stranke.
To je bilo obdobje, ko se je Peter Stante že kalil v samostojno, revolucionarno osebnost, znotraj tistega naprednega jedra in organizacije, ki je v duhu Speransovega programa bilo sposobno v najtežji preizkušnji prevzeti polno odgovornost za usodo svojega naroda.
Ob začetku vojne se je po ukazu partije prijavil kot prostovoljec v jugoslovansko vojško, po prvem šoku zaradi hitrega zloma stare Jugoslavije pa je začel takoj zopet organizirano delovati.
Ko je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, je bila tako po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo že organizirana celjska četa, ena prvih slovenskih partizanskih enot, ki je prva štela štirinajst partizanov. Ti so se brez vsakih izkušenj v partizanskem bojevanju lotevali akcij in načrtov, ki se nam danes ob strahotnem nesorazmerju sil zdijo, kakor da bi hoteli jurišati v nebo.
Peter Stante Skala je organizator ene naših najbolj slavnih partizanskih enot — druge grupe odredov, ki je operirala najprej kot u-stvarjalec in branilec prvega slovenskega svobodnega ozemlja, nato pa v Dolomitih, na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem.
Ob smrti Stanteta-Skale
Ni moč našteti vseh bojev, ki jih je bil Skala z Italijani, na Pugledu, pri Stični in na Verdu, pa z Nemci na Jančah, v probojih druge grupe odredov, na Creti in Dobrovljah.
Postal je komandant četrte operativne cone in za Sergejem Kraigherjem je bil leto dni do marca 1944. leta sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko.
Nedvomno je bilo to najtežje in najbolj usodno obdobje v življenju vojaka, konmandanta in revolucionarja Petra Stanteta Skale, saj je bilo tudi področje, na katerem mu je bila zaupana vodilna politična funkcija gotovo najtežje in najbolj izpostavljeno.
To je bil čas, ko so bile žrtve osvobodilnega boja izredno velike, ko je politično delo na terenu zahtevalo enako ali večjo hrabrost kot boji partizanov.
Skala se je boril v osemnajsti diviziji osvobajajoč Dolenjsko z devetim korpusom Slovensko Primorje. Pri bojih za Zuženberk je zaslovel po svojih osebnih juriših, na Primorskem zaradi svojih junaških napadov v Baški grapi,_ na Črnem vrhu in pri Štanjelu. Sodeloval je tudi v zadnjih bojih na koroški fronti, ko je bila vsa naša domovina že svobodna.
Po osvoboditvi se je po šoli v akademiji Frunze v Moskvi in višji vojaški a-kademiji v Beogradu Peter Stante poglabljal v organiziranje moderne jugoslovanske ljudske armade in njene nove doktrine v okviru vseljudskega odpora in obrambne politike samoupravne in neuvrščene socialistične Jugoslavije. Za vse to svojo požrtvovalno in junaško delo je prejel mnoga priznanja in odlikovanja. Leta 1952 pa je bil proglašen za narodnega heroja.
Peter Stante-Skala je bil spoštovan in priljubljen pri ljudeh. Bil je samonikel, trden, sebi do kraja zvest značaj z globokimi življenjskimi izkušnjami in spoznanji. Rad je imel slovensko zemljo, jugoslovansko skupnost, delovne ljudi, mladino, svoje tovariše iz vojnih let. Privrženost ljudem, ki jih je spoštoval, ga je delala velikega. Znano je bilo tudi njegovo napotilo mladim generacijam, komunistom naj si pridobe priljubljenost z delom in obnašanjem.
Peter Stante-Skala se je rad vračal v Celje k svojim prijateljem, kjer je preživljal težko otroštvo, kjer je doraščal in zorel v moža. Trikrat se je vrnil v te kraje kot p/irtizan in poveljnik. Po osvoboditvi je mnogokrat s tov. Leskovškom Luko na mnogih spominskih proslavah o-življal podobo naše revolucije NOB.
Če je le mogel, je obiskal tudi našo delovno organizacijo, se zanimal o življenju in delu našega kolektiva. Zadnji njegov o-bisk pri nas je bil ob 85-letnici DO EMO v lanskem letu, kjer se je udeležil svečane seje DS.
Vendar pa bo Peter Statv* te-Skala, legendarni komandant, kljub svojemu odhodu ostal med nami.
Ostalo bo njegovo delo, spomin na njegov lik, na njegov revolucionarni vzpon v predvojnem Celju in na njegovo legendarno vlogo med narodnoosvobodilnim bojem. Delavsko Celje, vsi občani in delavci naše delovne organizacije ga bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Danes se še bolj kot kdajkoli poprej zavedamo, da je prav v izvirnem jugoslovanskem partizanskem izročilu poroštvo tudi na?a prihodnosti.
Nadaljevali bomo delo tov. Skale in zmagovali.
VLOGA SINDIKATA PRI NUDENJU POMOČI SOCIALNO ŠIBKIM
Sindikalna članarina, ki jo redno plačujemo člani zveze sindikatov, je namenjena aktivnemu delu sindikata. V področje tega dela pa spada med drugim tudi skrb za socialno šibke delavce, pomoči ob naravnih katastrofah — požar, poplava, potres... ipd. ter denarne pomoči v primeru smrti v ožji družini.
Na občnem zboru konference je bil sprejet sklep, s katerim se ukinja avtomatsko nudenje enkratne denarne pomoči delavcem, ki so najmanj štiri mesece v bolniškem staležu. V zvezi s tem sklepom prihaja v posameznih primerih do nesporazumov. Cilj takšnega sklepa je namreč ta, da bomo v prihodnje nudili denarne pomoči le tistim sodelavcem, ki so jo resnično potrebni. Naloga komisij za socialne in delovne razmere, oziroma izvršnih' odborov osnovnih organizacij v TOZD je, da za vsakega sodelavca, ki je dalj časa v bolniškem staležu, ocenijo in odločajo ali je socialno stanje delavca takšno, da mu je potrebno nuditi denarno pomoč. Predsedniki sindikalnih skupin pa so tisti, ki morajo vedeti, kdo od njihovih sodelavcev je v bolniškem staležu, obenem pa so to sindikalni aktivisti, ki najbolje poznajo socialne razmere sodelavcev v svoji skupini.
Sklep konference spreminja tudi sistem nudenja enkratne, minimalne denarne pomoči sodelavcem, ki so doživeli smrt v ožji družini. Dosedanja simbolična denarna pomoč v primeru smrti, praktično ni bila v pomoč prizadetim sodelavcem. V prihodnje je naloga komisij oz. izvršilnih odborov OOZS v TOZD, da v primeru smrti v ožji družini sodelavca ocenijo, kateremu sodelavcu bomo z denarno pomočjo, poleg osebne tragedije, ublažili tudi denarne težave.
Seveda se pri vsem tem pojavlja vprašanje, v kakšni višini bomo izplačevali denarne pomoči. Vsaka osnovna organizacija zveze sindikatov v TOZD ima planirana sredstva v ta namen.
V izvršnih odborih in komisijah delujejo delavci, ki najbolje poznajo svoje sodelavce in razmere, v katerih živijo. Zato je naloga vseh osnovnih organizacij, da ocenjujejo socialno stanje sodelavcev, ki jim bodo nudili denarne pomoči po splošno družbeno priznanih kriterijih.
Omenil bi samo nekatere: osebni dohodek delavca, dohodek na družinskega člana, premoženjsko stanje, (hiša, avto, vikend, posestvo itd), število mladoletnih otrok v družini, stopnja bolezni oziroma invalidnosti... Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati tudi to, kako prispeva delavec k skupnim rezultatom dela, ali je marljiv, vesten, discipliniran itd. Dogaja se namreč, da pri nudenju denarnih pomoči srečujemo vedno ene in. iste obraze, ki tožijo, da so pomoči potrebni. Kljub temu da so socialno šibki, pa večkrat podvomimo, ali jim bo denarna pomoč res koristila...?
Janko Koštomaj
Dopisujte v naše glasilo!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta IVANA BOŠNAKA
se zahvaljujemo njegovim sodelavcem za cvetje.
Prav lepa hvala tudi sindikalni organizaciji in godbi na pihala. Zahvaljujemo se obratovodji strojne za lep govor v slovo in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Tončka, sin Janko, hči Zinka z družino in sin Mirko
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni urednik:	Viki
Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.

Slovesen sprejem Titove štafete
Letošnje leto smo sprejeli Celjani zvezno štafeto mladosti 27. aprila 1980 ob 8. uri in 30 minut pri Prožin-ski vasi, kjer so nam jo predali mladi iz Šentjurja. Štafetno palico je sprejel sekretar občinske konference ZSMS Celje tov. Albert LEBIČ. Pot se je nadaljevala do Štor in dali e do športnega igrišča na Lipi, kjer je bil ob 8. uri in 36 minut kratek kulturni program, v katerem so sodelovali izvajalci iz KS Štore.

Nato je zvezna štafeta nadaljevala pot prek krajevne skupnosti Teharje do križišča pri vojašnici na Mariborski cesti. Od tod dalje so jo ponesli pripadniki JLA ter mladi iz krajevne skupnosti Gaber j e ter predali mladini EMO, ki so jo ob 8. uri in 46 minut prinesli do parkirnega prostora pred DO EMO Celje. Tu je bil krajši postanek in izveden kratek kulturni program. V njem so sodelovali poleg članov DO moški pevski zbor SVOBODA, harmonikarska skupina SVOBODA. Godba na pihala DO EMO, folklorna skupina osnovne šole FRANJA VRUNČA, taborniški odred DVEH LEVOV, pionirji prometniki društva LT in drugi.
Potem, ko je predsednik koordinacijskega sveta ZSMS EMO tov. Viki KLENOVŠEK prebral pozdravno pismo delovne mladine in delavcev EMO tovarišu TITU, so štafetno palico ponesli dalje mladi iz AERA proti bencinski črpalki na Mariborski cesti in naprej v KS Trnovlje na parkirni prostor pred DO Prevozništvo Celje. Tudi tu je bil izveden kratek kulturni program. Pot štafetne palice je nato vodila skozi krajevne skupnosti Trnovlje, Ljubečna in Ar-clin. Ob 9. uri in 6 minut je štafeta prispela v KS Vojnik. Tu je bil pred spomenikom NOB postanek, izveden je bil kratek kulturni program.
Postanek s kulturnim
Skupina nosilcev zvezne štafete mladosti iz naše DO ob prihodu na prireditveni prostor pred upravnim poslopjem
Pionirji osnovne šole Franja Vrunča na sprejemu zvezne štafete mladosti pred DO EMO

Tako smo pričakali zvezno štafeto pred našo tovarno
programom je bil tudi v Šmartnem v Rožni dolini, kjer so se na prireditvenem prostoru pred samopostrežno trgovino zbrali skoraj vsi krajani.
Ob 9. uri in 35 minut je bil postanek štafete pred Joštovim mlinom in izveden kratek kulturni program. Ob 9. uri in 40 minut so avtomobili pripeljali štafetno palico pred hotel MERX na Ljubljanski cesti, kjer so jo mladinci ponesli po Čopovi ulici preko mosta čez Savinjo v Lisce in naprej do prireditvenega prostora na drsališču v mestnem parku. Tja je prispela ob 9. uri in 46 minut.
Ob 9. uri in 47 minut je imel predsednik OO ZZB NOV tov. Peter Šprajc slavnostni govor.
Nato je mladinka LAH Sanda prebrala pozdravno pismo tovarišu TITU v i-menu pionirjev, mladine in občanov Celja.
Na centralni prireditvi, so sodelovali med drugim mladinski pevski zbor Tehniškega šolskega centra, pevski zbor osnovne šole I. celjske čete, recitatorji Tehniškega šolskega centra, zabavni ansambel, taborniki ŠŠD, prostovoljci v enotah TO, brigadirji, pionirji, prometniki, TVD Partizan Gaberje, godba na pihala.
Ob 9. uri in 56 minut je odšla štafetna palica iz centralnega prireditvenega prostora skozi mestni park preko mostu čez Savinjo, mimo železniške postaje do mostu čez Voglajno ter mimo DO TOPER, igrišča na Skalni kleti, Polul do Tre-marij. Tu ob 10. uri in 10 minut preda predsednik Občinske konference ZSMS Zgoraj prihod štafete, ki jo je kljub dežju sprejela Celje Rihard Majcen šta- velika množica naših krajanov in članov delovne or-fetno palico mladini iz La- ganizacije. V sredini nosilci zvezne štafete iz DO EMO škega, ki so jo nato pone- in spodaj: iz rok naših mladincev so štafetno palico sli naprej proti Zasavju.	prevzeli mladi iz DO Aero Celje.