Vprašanja in odgovori. Vprašanje 40. Lansko leto sem pridelal mnogo takega fižola in leče, ki ni za kupčijo, zato bi sedaj rad oboje porabil za krmo. Ali je taka krma dobra za konje, zlasti za breje kobile, in kako naj ravnam, ali naj jo pokladam surovo ali kuhano? (J. D. v B.) 74 ------ ----- 75 ------ Odgovor : Fižol, leča in tudi grah ter grahora so izvrstna krmila, a ž njimi krmiti jo treba znati. Ker si je to sočivje glede krmljenja enako, zato hočemo splošno o njem govoriti. Sočivje živino zelo siti, in sicer za dolgo časa, daje jej moč in dela krepko meso ter trdo mast ali špeh. Sočivje se mora namočeno ali pa kuhano krmiti. Suho in zdrobljeno krmljeno sočivje se v želodci napne, provzročuje klanje, koliko, napenjanje itd. ter zapre včasih prav nevarno čreva. Te lastnosti imata grah in leča še veliko bolj, nego fižul. Ker sočivje daje živini veliko moči, zato je izvrstno krmilo za težKo in dolgo delajoče konje, in sicer za težke konje, ki veliko težo počasi vlečejo. Za konje, ki veliko mirujejo in zlasti za žlahtne konje, pa je sočivje pretežko. Sicer pa tudi težkim konjem ni dati več sočivja. nego le četrtino ali tretjino tistega, kar konji za zobanje dobe. Žrebeta težkih kon], katera prav hitro rasto pa ne delajo tudi prinernega života, popravijo se najbolje s fižolom, katerega se jim daje 2 do 4 funte na dan. Ravno toliko fižola naj tudi dobivajo na dan žrebci, kadar skačejo, ker fižol jih dela iskre ter posebno plodne. Nikakor pa ni krmiti s sočivjem brejih kobil! Fižol in lečo za krmljenje konj je najbolje 24 ur namakati, in sicer za vsakih G funtov je potrebno 5 litrov vode. Goveji živini in prašičem se pa sočivje skuha. Voda za namakanje ali kuhanje fižola mora biti mehka; najboljša ;e deževnica. Trda voda fižol počasi zmehča in naredi v njem spojine, katere žival težko prebavlja. Vprašanje 41. Imamo po ceveh napeljano vodo in sredi vasi korito. Tu sem hodimo po vodo za domačo rabo in gonimo živino napajat. Ker je pa to korito tako rekoč vaško stranišče, kamor prihaja vsa nesnaga od perila itd., mislim, da je taka voda zelo škodljiva živini, zato prosim sveta v cenjenem Vašem listu, kaka bi bila pomoč proti taki nesnagi? (L. D. v P.) Odgovor: Da je taka pitna voda, v katero prihaja polno nesnage, nezdrava živini, temu noben pameten človek ne more oporekati. Pomoči, da se taka voda ohrani čista, pa menda ni težko najti : Županstvo naj prepove prati in nesnago delati v koritu ter naj to svojo prepoved strogo zvršuje. Seveda bode županstvo proti »pogumnim Gorenjkam" komaj imelo toliko poguma, da bi izdalo tako prepoved. Morda Vam to le sredstvo tudi nekoliko pomore: Koritu se naredi pri eni strani čep (kakor je po mnogih krajih navada), in kadar je potrebno, pa se voda iz korita izpusti ter korito dobro osnaži. Kadar gre Vaša goved na vodo, lahko Vaš pastir sam to naredi, za druge se pa ne brigajte, kajti komur jo kaj do zdrave govedi, on Vas bode posnemal, drugim pa ni svetovati in zatorej tudi ne pomagati. Vprašanje 42. Imam kokoš, ki je zelo pridna ter znese veliko jajec. Vsako jajce ima pa zelo krvav rumenjak. Kaj je temu vzrok ? (J. K. v S. na Primorskem.) Odgovor: Jajce ima v rumenjaku barvilo, ki je pri raznih kokoših različno, in sicer svetlo ali temno oranžno, včasih celo močno rdeče, kakor pri Vaši kokoši. To barvilo je zavisno od krme in pa od kokoši same. Nekatere kokoši ležejo jajca z rdečim rumenjakom, krmite jih s to ali ono rečjo. Tako je tudi skoraj gotovo z Vaše. Izkušnja uči, da piščeta, izvaljena iz jajec take kokoši, neso pozneje navadno, če tudi ne vedno, taka jajca. Vprašanje 43. Ker nima žito nobene veljave več in ga zato hočem pridelovati le toliko, kolikor ga je za dom potrebno, prideloval bodem raje krmsKe rastline, in zato prosim odgovora, katere krmske rastline bi bile najboljše za moj bolj ilovnati in proti poldnevi obrneni svet? (J. B. na K.) Odgovor: Na kratko je težko odgovoriti na Vaše vprašanje, ker bi morali poznati Vaše razaaere, velikost posestva itd. Za svežo, zeleno krmo je najboljša turščica in razne detelje, kakor štajarska ali lucerna. Za svežo krmo, ki se hrani čez zimo, je krompir, repa, pesa itd. Za pridelovanje suhe klaje, t. j. sena, so razne trave, detelja itd. Posebno veliko zelene sveže krme se pridela, če se seje žito pomešano z grahoro. Pri nas je najvažnejša krmska rastlina detelja, ker ona služi za svežo krmo, kakor tudi za suho klajo. Za menjavo pridelka na njivi z okopavinami, žitom itd. je najboljša (dveletna) štajarska detelja, ako Vam je pa prav, da ostane detelja več let na njivi, potem je pa najboljša lucerna, ki prav rada uspeva po ilovnatih, solnčnih njivah, zlasti če je zemlja globoka. S pridelovanjem krme boste redili več živine, imeli več gnoja, in zemlja bode od leta do leta rodovitnejša, in za to ni boljše krmske rastline, nega je lucerna, ki vzdrži na njivi od 5 do 20 let in daje obile pridelke. Vprašanje 44. Imam njivo, ki je opuščena uže kakih 20 let, in sicer zaradi prevelike brežine. Zemlja je globoka prblica. Sedaj ne raste nič kaj vrednega. Na to njivo mislim zmes od trav vsejati. Katere vrste bi na tej zemlji najbolj uspevale? Lega je vzhodna. (T. Z. pri Sv. G.) Odgovor: Zemljo bi nam morali bolj natančno popisati, da bi Vam lahko dali določen odgovor. Sicer Vam pa priporočamo pisati trgovcu s semenom gosp. Josipu Lenarčiču na Vrhniki, naj Vam pošlje svoj cenik s podobami, kar bede storil prav rad zastonj. V tem ceniku je pri vsak: travi posebe zapisano, za kakšno zemljo je priležna. On Vam bode tudi rad povedal, kako zmes naredite, seveda mu morate prav popisati svojo zemljo. Vprašanje 45. Pri nas je naredilo mnogo posestnikov preteklo jesen mošt. Večina tega mošta iz tepek se pa noče učistiti. Mošt je še vedno moten, ima pa dober okus, slasten je in močan. Ali je krivo temu preveč zrelo sadje, ali pa to, kakor ste pisali v odgovoru na lansko 233. vprašanje? Čudno je to, da se je mošt nekaterim učistil, drugim pa ne, akoravno so delali mošt vsi ob istem času, in njih kleti niso boljše od drugih. Ali je upanje, da se mošt v toplejšem času učisti, ali pa je treba kaj pomoči, in s čiru? Ali naj se mest pretoči, ali naj se v miru pusti? (J. T. v B. na Gorenjskem.) Odgovor: Res je, da se mošt iz prezrelega sadja bolj nerad čisti,.nego iz manj zrelega. V vašem moštu je preveč beljakovin, ki niso še skrknile, in mošt ni še dokipel, zato je še danes moten. Da se je mošt nekaterim gospodarjem vender le učistil, to pa prihaja od tod, ker je njegova sestava drugačna. Kakor je pri moštu od grozdja ene in iste grozdne vrate velika razlika, ki je zavisua od vinogradske lege, tako je tudi mošt iz tepek, katere so rasle na različni zemlji in v različni legi, različen. Priporočamo vam, pustiti mošt sedaj pri miru, pomladi, kadar postane toplo, pa pretočiti ga v snažne in zdrave posode. Pri pretakanji naj pa pride mošt prav zelo v dotiko z zrakom. Da pride mošt zelo v dotiko z zrakom, dobro je, če teče iz pipe skozi kako cedilce v mnogih tankih curkih v spodaj stoječo posodo ki naj bode kolikor mogoče nizko podstavljena. Tako prezračevanje mošta izvrstno vpliva na zorenje vina. Kmalu po pretakanji bode mošt sicer imel plehek okus, ki se pa bo kmalu izgubil, in pijača bode toliko boljša. Ako se po spomladanjskem pretakanji in kipenji mošt vender ne bode učistil, pišite nam zopet ter pošljite uzorec, in radi Vam bodemo svetovali, kaj je početi. Sicer smo pa prepričani, da se bode mošt pomladi učistil, ako bodete tako ravnali, kakor smo gori zapisali. Drugi odgovor na 15. vprašanje. Kadar je govedo krvomočno, imam jaz to le izkušnjo: Kupil sem par volov, katerih eden je bil krvomočen. Vse sem poskusil, kar so mi svetovali, pomagalo pa ni nič. Naposled sem mu dal jeseni slabega ovsa, in sicer kar suhega, in v kratkem času je ozdravel. Vol je bil namreč od težkega dela presiljen. J. V. v L. ------ 76