URN_NBN_SI_DOC-E58BI34D

BIBLIOGRAFIJE PREKMURJA Franc Kuzmič, Pokrajinska in študijskaknjižnica, Murska Sobota Četudi je Prekmurje zaradi reke Mure geografsko odrezano od matične domovine, po drugi strani pa je bilo celo tisočletje pod madžarsko oblastjo, je vendarle ohranilo vse do današnjega sto­ letja - kot nekakšen izolat - svojo identiteto in samoniklost. Ker želi vse več mladih šolajočih se knjižničarjev imeti pregled razvoja bibliografije v Prekmurju, kakor tudi spoznati že obsto­ ječe bibliografije, bom skušal to podati v pričujočem orisu. Splošne bibliografije Prvi zametek bibliografije sega v leto 1754, ko je prekmurski protestantski pisec in prevajalec Stefan Kuzmič (1723-1779) v svojem delu Vöre krščanski kratki navuk v uvodu zapisal: "... geto so nam naši stariši, zvun Temiin Ferenca a, i Vanečaj Miha b, nikši stipajov svoje gjedmosti nej nehali, nej znevejdnosti navuka..."(1) Pozneje omenja prekmurske pisce v svoji zgodovini tudi Safarik (2), vendar precej netočno in nepopolno.(3) Med madžarskimi slavisti je pripravil Janos Melich že bolj iz­ črpno bibliografijo, kjer je zajel prekmurske knjige.(4) Ta bibliografija je pozneje služila Aleksandru Mikoli kot osnova, ko je objavil dopolnjeno bibliografijo prekmurskih piscev.(5) Med obema vojnama je Vilko Novak pripravil bibliografijo o Slo­ venski krajini (6), ki velja zaradi svoje vsebine za prvo pokra­ jinsko bibliografijo. Prekmurje zajema tudi Simoničeva bibliografija (7), ki obsega obdobje 1550 - 1900, žal ne vsega gradiva; prav tako nepopolna je Slebingerjeva (8) glede Prekmurja, če že ccnenjamo osrednje retrospektivne bibliografije, dodajmo pri tem še Slovensko bi­ bliografijo, ki opravlja to delo vse od leta 1945.(9)