AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 231.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 2nd, 1930.
LETO XXXII. —VOL. XXXII.
Mlada ženska, dober sod- Mesto Detroit preskrbi
nik, hud mož, klofute, brce in zle posledice
Mlada ženska je prispela včeraj opoldne v urad sodnika na mestni sodniji, baš ko je slednji hotel na kosilo. Debele solze so kapale ženski navzdol po umetno našminkanih licih. "Kaj se je zgodilo?" vpraša sodnik. "Oh, moj mož je prava zverina!" odvrne ženska. "Zjutraj mi je pri-solil dve zaušnici, vsako na eno stran obraza, potem me je pa iz hiše vrgel. Aduta morate zapreti, zapreti ga morate!" je zatrjevala ženska. In komaj je skončala svojo pritožbo, pa se je pojavil v sobi mož tožnice. Ko ga sodnik vpraša, kako in kaj, odvrne soprog: "Da, oklofutal sem svojo ženo, toda pozabila je nekaj povedati. Ko sem jo vrgel iz hiše, sem jo zapečatil tudi z brco tam, kjer sedi, in ta brca je brez dvoma pustila svoj "vtis" za prihodnje 'štiri tedne. In tu je vzrok mojega početja! že več tednov sem opazoval, da se shaja z nekim mladim moškim, s katerim zahaja večkrat v gledališče. Prosil sem jo, da opusti te neumnosti, kar mi je tudi svečano obljubila. Danes zjutraj sem ji povedal, da me pozno zvečer ne bo domu, toda proti pričakovanju sem se vrnil ob 11. dopoldne, pa sem dobil svojo Evico v naročju ljubljenca, ko sta se poljubovala, da je bila sramota za gledati. Tedaj me je minula potrpežljivost. Pripeljal sem ji dve klofuti, potem pa vrgel pri vratih ven, d o č i m je njen ljubimec pobegnil pri oknu ven." Sodnik je izjavil na to, da nihče nima pravice vzeti postavo v svoje roke, pa je povedal možu, da če se še kaj takega zgodi, naj pride k njemu, da mu da takoj razporoko. In mlada zakonska sta odšla iz sodne dvorane kot da se ne bi ničesar zgodilo.
25,000 brezposelnim vsaj začasno delo
Detroit, 1. okt. Novi župan mesta Detroit, Frank Murphy, je včeraj poklical v svoj urad 20 voditeljev velikih industrijskih podjetij, s katerimi se je pogajal, kako dobiti delo za najmanj 25,i000 brezposelnih delavcev v Detroitu. V mestu samem je pa po površni cenitvi do 75, 000 brezposelnih. Med drugimi so bili na konferenci navzoči Edsel Ford, Walter P. Chrysler, Lawrence Fisher, predsednik Cadillac Motor Car Co. in mnogo drugih" industrijskih magna-tov. Dočim se je konferenca vršila za zaprtimi vrati, pa se je zvedelo toliko, da se je sklenilo uvesti takozvano "polovično delo." To pomeni, da oni delavci, ki delajo ves teden, bodo delali tri dni v tednu, oni pa, ki so brez dela, dobijo zaposljenost nadal-nje tri dni v tednu. Na. ta način pride 25,000 delavcev takoj do delnega zaslužka. Ali pa bodo v nekaterih slučajih ukrenili na ta način, da bo en oddelek delavcev delal en teden, drug oddelek pa zopet drugi teden. Delo pa bodo dobili po vrsti sledeči: 1. Oženjeni moški, ki im^jo družino in ki so več kot eno leto v Detroitu. 2. Vdovci z družinami, ki so več kot leto dni v Detroitu. 3. Samski, ki so v pomanjkanju, in ki žive že eno leto v mestu. Poleg tega je mesto sklenilo, da predloži volivcem pri november-skih volitvah predlog, da glasujejo za izdajo bondov v svoti $18,000,000, da se začne z raznimi javnimi deli.
Šola nocoj!
Nocoj zvečer, 2. oktobra, se po dolgem času zopet odpre pouk o ameriškem državljanstvu. Kot zadnjih 18 let bo tudi letos urednik "Ameri'ške Domovine" vodil največjo državljansko šolo v mestu. Vpisovanje se vrši samo v šoli. Vse podrobnosti in vse drugo vam bo učitelj natančno raz-tolmačil. Kar je potrebno je to, da-pridete nocoj, da ne odlašate, kajti s tem zamudite mnogo in škodujete tudi onim, ki prvi pridejo, ker se morajo ene in iste zadeve večkrat tolmačiti, šola se bo zaenkrat vršila vsak četrtek v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. ob 7. uri zvečer. Ako bo nad 100 učencev, se šola razdeli v dva razreda.
Trgovsko društvo
Trgovsko društvo, The St. Clair Merchants Improvement Association, je imelo volitev uradnikov v torek, in izvoljeni so bili sledeči: Jos. Mčhar, Predsednik, Frank Grdina, podpredsednik; John Hočevar, blagajnik; J. J. Grdina, blagajnik. Obenem se je sklenilo, da se v bodoče vršijo seje v S. N. Domu in sicer vsako tretjo sredo v mesecu.
Lepa prilika
Pri domači tvrdki Benno B. Leustig, 6424 St. Clair Ave. imate te dni lepo priliko nakupiti si klobuke, nogavice in drugo enako blago po jako nizkih cenah.
Danes je prvi dan registracije. Glejte, da ne boste med zadnjimi.
Izjava odličnega bankirja Nemčija obljubuje dra- Mučenik za zdravniško Msgr. Smith se ne more po= Maskirana druhal je obe-glede depresije in boljše bodočnosti
Arthur Reynolds, ki je načelnik odbora direktorjev Continental Illinois Bank & Trust Co., ki j četrta največja banka v Ameriki, in ki je znan po svojem pogumnem izražanju v javnosti, je podal včeraj jako važno izjavo glede današnje gospodarske depresije v Zed. državah. Rekel je, da je ni take sile na svetu, ki bi zaustavile napredek Zed. držav. Nadalje je rekel: Brez dvoma je, da smo prišli do dna današnje depresije. Toda kljub temu ne more noben misleč trgovec še izjaviti, kdaj bo položaj zopet normalen. Toda pozitivno pa vem, da ne gremo več navzdol, da smo dosegli dno, in da gremo polagoma zopet navzgor. Nihče ne more določiti gotovega dneva za prihod prosperitete. Pri naši banki v Chicagi imamo 40,000 trgovskih vlog. In nam mora biti znano, kako se narod v splošnem počuti. Teh 40,000 vlog je raztresenih po vsej Ameriki. Mi vemo po tesnih vezeh s trgovci, da business ni v resni nevarnosti. Ena stvar je, katere bi se Ame-rikanci morali zavedati, je dejstvo, da trgovine ne propadajo. V panikah, ki smo jih imeli leta 1893 in leta 1907, so prihajali trgovci k bankirjem za posojilo, da prepodijo šerifa od njih vrat. Toda to se danes ne godi. Najbolj je potrebno, da se stabilizi-Ta cena produktom in predmetom v prodaji. Ko se bo to izvršilo, bo vsakdo vedel pri čem je in industrija ter business se bosta vrnila v normalnost.
Napad na pošteno slovensko podjetje
V torek večer kmalu po 11. uri je nekdo zagnal smrdljivo bombo v nanovo dodelane prostore Mr. Jos. žele-ta na 6502 St. Clair Ave. Mr. Jos. žele je poznani slovenski pogrebnik. Bomba je bila zagnana skozi okno v nove prostore na Addison Rd. škode ni druge, kot da je okno razbito. Mr. žele ne more nikogar sumiti, kdo bi povzročil to neumnost, kajti vse delo na novem poslopju je bilo izvršeno od unijskih delavcev. Mlada žena, ki trdi, da je bila kupljena Chicago, 1. oktobra. Tu je vložila tožbo za razporoko 18 let stara žena, ki trdi, da jo je odkupil iz neke sirotišnice pred tremi leti neki 70 let stari moški, katerega je poročila, potem ko je njeni materi plačal $2,000.00. Mlada ženska je trdila, da sploh ne ve, da je bila kupljena. Dobila je razporoko.
Cene gasolinu so se ponovno znižale
Chicago, 1. okt. Standard Oil Co. je ponovno znižala cene gasolinu in sicer za dva centa pri galoni. Predsednik družbe izjavlja, da je gasolina na razpolago več kot se ga potrebuje in da vladajo v petrolejni industriji nezdrave razmere. Helena, romunska kraljica, gre v pregnanstvo Dunaj, 1. okt. Bivša romunska kraljica Helena, žena sedanjega kralja Karla, je s solzami v očeh se včeraj odločila, da zapusti Romunsko in gre v pregnanstvo. Naselila se bo v Nemčiji. Prepustila je tudi sina Mihaela, bivšega mladoletnega kra lja, svojemu soprogu v varstvo.
* Danes praznuje nemški predsednik Hindenburg 83. letnico svojega rojstva.
21,000 oseb ubitih radi kač v Indiji
Delhi, Indija, 30. sept.—Nad 21,000 oseb je v Indiji tekom leta bilo ubitih radi kačjega pika. Divje zveri kot tigri, volkovi, medvedi, hijene in krokodili so povzročili smrt nadaljnih 2,000 oseb.
stične odredbe in upe- znanstvo je moral zgu-ljavo diktature	biti svojo roko
čistilec in brivec
John Lakos je čistilec klobukov na 3585 Central Ave. in njegov sosed je brivec Cook. Lakos ima poleg klobukov tudi psa, ki rad laja. Pa je mrcina zalajala v brivca-soseda, in brivec je vzel svojo poklicno britev in debelo oklal z njo psa čistilca klobukov. Lakos se je pritožil, in sodnik Moylan je obsodil bojevitega brivca na $10 kazni in 30 dni zapora. Pasja stvar to!
"Press" je tožena
Naša koleginja "The Cleveland Press" je tožena od bivšega republikanskega c o u n cilmana, Wm. Potter j a, na $50,000 odškodnine. Potter pravi, da je "Press" v neki obravnavi, naperjeni proti njemu, napačno poročala.
Listnica uredništva
M. G. Ako ste bolni v dnevih, ko se vrši registracija, to je, 2. 10. in 11. oktobra, in se torej ne morete registrirati, imate še en dan, ko se lahko registrirate, in to je, dne 3. novembra, dan pred volitvami, v uradu volivnega odbora v City Hall.
Politični shod
V pondeljek, 3. novembra, se vrši velik politični shod demokratske stranke ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani. Zapomnite si ta dan in pridite!
Danes je prvi dan registracije. Glejte, da ne boste med zadnjimi.
Berlin, 1. oktobra. Nemčija stoji na pragu Uvedbe diktator-stva glasom ipjave nemškega kanclerja Bruening, ki je izjavil, da Nemčija potrebuje nemudoma reformo vi davkih, in če se ta ne upelje, vlada nemške republike ne more naprej. Nemški parlament, katerega člani so bili izvoljeni pred par tedni, se bo moral na pritisk vlade odločit: za sledeče: Ali hitro odobri davčne reforme, kakor jih vlada predlaga, ali pa bo razpuščen, in v tem slučaju bo upeljana diktatura. To izjavo je podal nemški kancler, ki je vodja nemške vlade, v popolnem sporazumu s predsednikom republike Hindenburgom. Medtem pa grozi Adolf Hitler, vodja nemških narodnih socialistov (fašistov), da vsak poskus od strani vlade se vmešavati v posle nemškega parlamenta, bo našel odpor s tem, da bo obtožen predsednik ali pa se izvrši prevrat v republiki. Nemške finance so v skrajno slabem položaju. Nemški kancler želi, da se znižajo plače vseh državnih uslužbencev, da se s tem pomaga urediti državni proračun. Predsednik Hindenburg je bil sam takoj zadovoljen, da se zniža njegova plača za 20 procentov, in ravno tako vsi ministri. Vsi državni uslužbenci' bod<6 morali sprejeti 6 procentno znižanje plač /n s pomočjo drugih ekonomskih odreditev, bo državni proračun znižan za 1,000,000,000 mark, kar se bo dosti poznalo, da se lahko znižajo tudi davki, radi katerih nemški narod precej trpi. Ob istem času pa namerava vlada zgraditi po republiki 215,000 hiš in stanovanj, da s tem poživi stavbinsko aktivnost in preskrbi stotisočem delo. Ako pa nemški parlament ne bo tega odobril, tedaj bo Hindenburg odredil, da se upelje diktatura na podlagi ustave nemške republike. -o-
30 deklet aretiranih v štrajkarskem boju
New York, 30. septembra. — Policija je danes aretirala 27 deklet in tri moške, ko so se spopadli z neunijskimi šiviljami, ki so hotele iti na delo. Mnogo deklet je bilo ranjenih.
Baltimore, 1. oktobra Dr. Christian Deetjen, eden najbolj poznanih zdravnikov v Ameriki, ki je prvi izvedenec glede zdravljenja z X-žarki, je postal sam žrtev svojega poklica, ko je zdravil druge. Dr. Deetjen je moral biti že večkrat operiran, ko je pri preiskavi delovanja X-žarkov se mu pripetila ta ali ona nesreča, ko je bil izpostavljen delovanju X-žarkov. Pa vedno se je zopet vračal k svojemu znanstvenemu delu, ker je bil prepričan, da je rešitev drugih bolj važno kot pa njegovo lastno življenje. Dr. Deetjen je zdravnik in profesor na sloviti John Hopkins zdravniški šoli v tem mestu. Dvanajstkrat je bil dr. Deetjen že pod nožem v operacijskem prostoru. In danes mu bodo odrezali levo roko, da mu rešijo življenje. Bil je eksponi-ran na levi roki od X-žarkov, ko je delal nove eksperimente z X-žarki. Zdravnik je star 66 let, in je vse svoje življenje posvetil zdravniški znanosti in nje napredku.
ganjati z American Plan Association
Hrvat obstreljen od policije v Pennsylvaniji
Ambridge, Pa., 30. septembra. — Mike Kajganich, 55 let star, je bil danes nevarno ob,-streljen od policije in se nahaja v bolnici v Sevickley. Policija pravi, da je Kajganich ponorel od pijače in je začel razbijati v hiši.
Brez "foršusa"
Na mestni policijski sodniji so imeli uslužbenci navado, da so v uradu menjali čeke in kadar so bili prekratki z denarjem, so prosili za "foršus," katerega so tudi dobili. Na pritožbo državnih pregledovalcev knjig je sedaj vse to odpravljeno.
že par mesecev traja v Cleve-landu štrajk natakarjev in kuharjev in drugih1 hotelskih uslužbencev v Clevelandu. Največji hoteli so odpustili unijske uslužbence od dela in jih nadomestili z neunijskimi. Tekom časa. je prišlo do velikih spopadov in sodnih obravnav glede štrajka. Kakih 700 delavcev je prizadetih. Mestna zbornica, ki je uvidela, da preti nevarnost | za zmanjšanje tujskega prometa v Clevelandu, je naročila mestnemu ravnatelju, da imenuje odbor odličnih mož v Clevelandu, katerih naloga bi bila, da poravnajo ta spor. Manager j Morgan je imenoval monsignor-ja Smitha, kanclerja katoliške škofije v Clevelandu, Carl D. Friebolina, zveznega referenta v bankrotnih zadevah in R. J. Schmuncka, predsednika cleve-landske avtomobilske zveze v odbor, da poravnajo štrajk. Včeraj je pa monsignor Smith re-| signiral kot predsednik odbora in izjavil, da je vzrok resignaci-|ji to, ker oba druga člana odbora nista hotela podpisati izjave, da so lastniki hotelov krivi absolutno, da ne more priti do poravnave med unijo in med lastniki hotelov. Rt. Rev. Smith je izjavil, da lastniki hotelov nikakor niso pošteni v svojem prizadevanju za poravnavo štrajka. j Izgovarjajo se, da imajo pogodbe z neunijskimi delavci, kar pa ni resnica, kajti pogodba je samo ustmena, in od dneva do dneva podijo iz službe uslužbence, četudi imajo z njimi pogodbo. V takih razmerah ne more priti do nobene poravnave, zato Smith raje resignira. Ostala dva člana odbora sta izjavila, da bosta delovala še naprej.
sila obtoženega zamorca na brzojavni drog
Bankirji proti prohibiciji?
Na zasedanju zveze ameriških bankirjev je bila včeraj vložena resolucija glasom katere se zveza bankirjev izjavlja, da je proti prohibiciji in za odpravo 18. amendmenta. O resoluciji se bo pozneje glasovalo.
Huda sodnica
Mrs. Mary Grossman, mestna sodnica, je kaznovala Tony Leonardo iz Mayfield Rd. v globo $750.00, ker je imel v hiši kotliček. To je ena največjih kazni za enak "zločin" tekom zadnjih mesecev.
Baseball
Včeraj se je vršila prva baseball igra za prvenstvo v Ameriki. Igrali so igralci mesta Phi-ladelphije od Ameriške lige napram igralcem mesta St. Louis od Narodne lige. Zmagali so oni iz Philadelphije v razmerju 5:2.
židovski praznik
Sinoči se je začel, in danes se nadaljuje veliki židovski praznik "Yom Kippur," ali dan pokore.
Danes je prvi dan registracije. Glejte, da ne boste med zadnjimi.
Cartersville, Georgia, 1. oktobra. — John Willie Clark, ki je priznal, da je ubil policijskega načelnika Joe Ben Jenkins-a, je bil danes linčan od druhali, ki je napadla Bartow county zapore. Približno sto mož, ki so bili vsi maskirani, je napadlo zapore, prijeli so Clarka, peljali ga. k bližnjemu brzojavnemu drogu, kjer so ga enostavno obesili. šerif Gaddis se je pozneje izjavil: "Druhal je dospela nad moj urad kakor ciklon. Prišli so v ječo, predno sem se mogel zbuditi, pobili so ječarja na tla, odpeljali zamorca in pobegnili z njim." Zamorca so imeli prej v ječi v Atlanti, kjer je bil varen, toda včeraj so ga prepeljali v Cartersville, kjer bi se imela vršiti sodna obravnava, toda njegovi odvetniki so predlagali na sodniji v tem mestu, da se ga sodi kje drugje, in ker sodnija ni mogla o tem takoj ukreniti, so zamorca preko noči obdržali v lokalnih zaporih, in to je ljudem dalo priliko, da so se polastili zamorca. Slednji je dne 5. septembra silno razgrajal po mestu, in ko ga je hotel policijski načelnik aretirati, je zamorec policistu vzel revolver in ustrelil načelnika z njegovim lastnim i orožjem. Zamorca so prijeli teden dni pozneje.
-o--
Detroit je prava Sahara brez kaplje pijače
Detroit, 1. oktobra. Policijski načelnik Wilcox v Detroitu se je izjavil: Detroit je zaprto mesto za vse raketirje, gangsterje in butlegerje. Danes ne dobite v Detroitu nobene pijače več. Raketirje smo pregnali iz mesta. And how!
Protestanti so pripravljeni za volitve
Washington, 1. okt. Enaindvajset najbolj prominentnih protestantovskih voditeljev v
Lisjak Maschke
Včeraj je Maurice Maschke, stari politični lisjak republikancev v Clevelandu, nastopil skupno s senatorjem McCullochem. Ameriki je podpisalo spomeni- Dc5im je lisjak Maschke pred co, v kateri opozarjajo vse pro- nckaj dnevi izjavii( da morajo teetantcvske pastorje v Amen-; republikanci v Cuyahoga okraju ki, da določijo nedeljo 2. novem- voim mokr()) pa je včeraj prišel bra, dva dneva pred volitvami, na dan z izjavo> da prohibicija kot poseben dan, da se predoči gp]oh ne tvori nobenega Vpraša-protestantom nevarnost, ki pre- nja v tej kampanji) ampak _
ti od delovanja mokrih, da se j prcsperiteta! Volite za republi-prekliče 18. 'amendment amen- kance> pa boste imeU polne gkle. ške ustave. Triumf mokrih po-:de jesti) je kričal Maschke! In staja zadnje čase vedno večji, m: rcpublikanci so že deset let na suhaške organizacije morajo na- j krmilu vlad(3) pa s0 sklede še peti svoje zadnje sile, da se reši j vedno prazne> pa tudi delavski
prohibicija.
jzepi.
Deset ur dela Mestni manager je dovolil, da delajo delavci pri mestnem sta-
Slika predstavlja 27 letno Mrs. Ethel Hall, ki je bila kaznovana v sto dolarjev globe in poslana za 30 dni v zapor, ker je prodala na svojem domu par kozarcev žganja prijateljem. Mrs. Hall ima 8 mesecev starega otroka, katerega še doji, in sodnik je odločil, da ji ni treba kazni toliko časa nastopiti, dokler bo dojila.
Kdo bo načelnik?
Common Pleas sodnik Baer je
včeraj odredil, da edini policist, j dion"u od sedaj* naprej 10 ur na
ki je opravičen, da dela skušnjo j dan> da bodo fundamentalna de-
za policijskega načelnika,, je pro- jla gotova do 1 deCembra.
metni komisar Donahue. Mesto;	• . • . j-j
v • i • 1 „ , _„ Sodniški kandidati
pa zeli imenovati v ta urad p - 0dvetniška zbornica v Cleve_
vega inšpektorja Matowitza, ki^ ^	d& sodnijgki
ze sedaj naceljuje policiji v me-|MM y letošnjem letu ne stu Tozadevno se bodo vršile	^ nobenem
nadaljne tožbe na sodniji,	-[ViWiaem zborovanju.
Grozdje v Newbureu	Stiskanje grozdja
Joseph Kosak, 3559 E. 81st Zelo moderno stiskalnico St., sporoča, da je tudi letos pri- grozdja ima Mr. John Mandel pravljen postreči vsem svojim , 15322" Waterloo Rd. Pravzaprav starim pa tudi novim odjemal-|ima dve stiskalnici, tako da lah-cem z najboljšim grozdjem mjko brzQ vgem postreže. Berite moštom.	j njegov oglas.
Soproga Hooverja	Vreme
Mrs. Herbert Hoover, sopro-, Telefon je čudna zver. 0gla-ga predsednika Hooverja, je si-;gi ge takrat ne> kadar se ga naj. noči dospela v Cleveland. Danes bdj nuJ-no potrebuje. pride sem njen soprog.
Danes je prvi dan regi- Danes je prvi dan registracije. Glejte, da ne stracije. Glejte, da ne boste med zadnjimi. beste med zadnjimi.

U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka, 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 231. Thu. Oct. 2nd, 1930.
Zelo važna zadeva.
Danes je prvi registracijski dan za vse volivce v državi Ohio. In letos se bodo registrirali po novi postavi, katero je pripravila lansko leto državna postavodaja. Doslej je bila navada, da so se v večjih mestih morali državljani vsako leto registrirati, v manjših mestih pa samo na štiri leta, oziroma ob predsedniških volitvah.
Registracija je bila vedno sitnost za državljane. Registrirati se vsako leto, je bila za nekatere prava muka. Dr žavna postavodaja je odpravila to s tem, da je odredila, da se vsi državljani v državi Ohio odslej naprej enkrat za vselej registrirajo. In ta postava pride danes po vsej državi Ohio prvič v poštev.
Ako se boste danes registrirali, se vam ne bo treba do smrti več registrirati, pa boste kljub temu lahko volili pri vsakih volitvah. Samo v slučaju, da se preselite, se boste morali naznaniti v vašem volivnem okraju, da vas zapišejo v imenik volivcev. Volivni odbor si bo s to novo določbo prihranil milijone dolarjev.
Doslej smo imeli vsako leto štiri registracijske dneve. V vsakem volivnem okraju ali koči so navadno štirje urad niki, ki so dobili na dan registracije od države $5.00. Teh volivnih okrajev je bilo v državi Ohio okoli 9,000. In ker so v vsaki volivni koči štirje volivni uradniki, jih je skupaj 36,000 v državi Ohio, katerih vsak je dobil po $5.00 na dan, ali vsi skupaj $180,000 na en registracijski dan. Ker smo imeli štiri registracijske dneve, je samo registracija v državi Ohio veljala letno $720,000.
Letos bomo imeli samo tri registracijske dneve, kar bo že zmanjšalo stroške za $180,000, za prihodnje leto in potem naprej pa bomo imeli en sam registracijski dan, kajti ogromni večini volivcev se ne bo treba registrirati več. Registri rali bodo samo oni, ki so postali polnoletni, ki so postali državljani ali so se pa preselili. Na ta način vidite, da si bo država prihranila letno nad pol milijona dolarjev.
Registracija volivcev je uvedena iz vzroka, da se prepreči sleparije pri volitvah. Sicer se vršijo deloma vseeno, toda ne v taki meri kot bi se, ako bi sploh ne imeli registracije. Pri registraciji pove državljan svoje ime, svoje bivališče, koliko časa biva v dotičnem okraju, kdaj je postal državljan in kako. To je vse. Vlada mora imeti rekord bivanja in osebnosti vsakega državljana, ki voli, ne briga jo, kako voli.
Ne moremo dovolj močno, dovolj dosti povdarjati, kako važno je, da se registrirate. Registracija je v dejstvu bolj važna kot pa so volitve, kajti ako ste državljan, pa niste registrirali, tedaj zgubite svojo volivno pravico, in največja pravica vsakega državljana je ta, da more voliti.
Pomnite, da postava predpisuje letos samo tri registra cijske dneve. Doslej so bili štirje. In tudi registracijske ure so se spremenile. Registrirati se morete le od ene do 9. ure zvečer. Sicer ni združena z registracijo nobena sitnost, pač pa odgovorite le na par vprašanj, podpišete svoje ime, pa ste za vselej gotovi z registracijo.
Čitali ste že zaporedoma v časopisu, kako silne važnosti so letošnje volitve. Kakšen je gospodarski položaj, vam je vsem znano, ker ga sami občutite, in kaj je glede prohi bicije vam je tudi znano. V skoro vseh državah so se že pripravili volivci za .zadnji naskok na prohibicijsko postavo Glejte, da mi ne bomo zadnji, ko smo vendar razumni, po Steni in pravični ljudje.
V Clevelandu nas je do 10,000, po ostali državi Ohio pa še nadaljnih 5,000, in 15,000 glasov v mnogih slučajih odločuje. Doma in na cesti ni prostor zabavljati proti razmeram. Pojdite tja, kjer v resnici pade odločitev, to je, v volivni koči. Toda tja vas ne bodo spustili, ako se za voli tve registrirali ne boste. Registracijski dnevi so: 2. oktobra, 10. in 11. oktobra.
Danes je prvi registracijski dan. Vzemite svojo državljansko karto s seboj in podajte se takoj v volivno kočo, pa boste rešeni vseh skrbi glede volitev.
Iz bele Ljubljane.—Dne 4.
oktobra bo imel novo ustanovljeni "Klub gospodinjskega odseka" za Slov. društv. dom na Recher Ave., (v novi Ljubljani) prvo Halloween maškeradno veselico, za katero se pripravlja že vsa Ljubljana. No ja, čemu bi se pa ne, saj so tako lepa darila, da vsakogar vleče tje. Nagrade so razstavljene v oknu pri Mr. Veselu, trgovcu in mesarju na East 185. St., kjer si jih lahko ogledate. Vedno stoji tam polno ljudi in si izbira nagrade, katero bo kateri dobil.
Upam, da obiščejo to veselico rojaki in rojakinje od blizu in; daleč. Slišala sem, da je želez I nikarjeva Marjanca povedala!
Frlugatovi Pepci, da ji je soseda povedala, da pride na to maškeradno veselico iz naše newbur-ške naselbine "Kuharski klub S. N. Doma," in sicer korpora-tivno. Zato pa naše kuharice: pozor! da se postavite in poka žete, kaj znate napraviti.
Vabimo tudi naše collinwood-ske kuharice in glejte, da bo ena izmed kuharic odnesla prvo nagrado (ne mislim pa Marjanco Kuharjevo). Kot gospa županja naše nove Ljubljane, sem povabila tudi ljubljanskega strica Mr. Plevnika, teto Mrs. Frances Rupert, in našo "gospodično Ljubljano" Bertho Bajt, da zavzamejo na tej veselici vsak svoj urad. Vabimo tudi našega
Jakata z Rožnika, da nas obišče si svojim strelskim klobukom, da se bodo slovenski lovci spoznali, da se jih ne bo zamenjavalo za naše kuharce.
Korajžno na plan, kdor ni zaspan, in vsi na to našo prvo maškeradno veselico, da se spoznamo, kakšni smo in koliko nas je. Godba bo izvrstna, za dobro postrežbo bodo pa skrbele ljubljanske kuharice, za nagrade pa ljubljanski sodniki.
Kar se delavskih razmer tiče, vam obljubljam, da bom vse naredila, kar bo v korist Slovencev v novi Ljubljani. Vas srčno pozdravlja, vaša županja v novi Ljubljani:	gospa Škur.
Pošta iz bele Ljubljane.—
Poletna sezona je v kraju in sedaj se uveljavlja jesenska sezona. Ptičke-selivke se že zbirajo v velikih jatah, pripravljene da odlete v toplejše kraje. In kakor je razvidno, postajajo Slovenci tudi v naši novi beli Ljubljani od dne do dne bolj živahni. Naša društva in klubi se dobro pripravljajo na različne zabave. Gotovo vam je znano, da so naše vrle Slovenke ustanovile Gospodinjski odsek društvenega doma in smelo trdim, da so prevzele veliko in težko nalogo. Zato vam kličem: živele žene in dekleta, naprej za društveni dom! In s tem, da so prevzele to veliko nalogo, se je tudi zavedajo. Sklenile so, prirediti veliko maškeradno veselico, katera se vrši 4. oktobra.
To vam povem, da to ne bo navadna maškerada, ampak nekaj izvanrednega. Toliko krasnih dobitkov nisem še videl (nad 20 jih je) in o tem se lahko sleherni prepriča, ako gre na 185. cesto in se ustavi pred Frank Veselovo trgovino. Tudi drugi udeleženci, kateri ne bodo imeli mask, dobe vsak svoj dar, tako da ne bo nihče oškodovan, kajti vstopnina je malenkostna.
Kar se tiče kuhinje, zadostuje to, kar sem vam |e povedal: kuhinjo imajo v rokah naše žene gospodinjskega odseka in kot take garantirajo prvovrstno postrežbo. Opozarjam torej slovensko javnost na to lepo priliko. Udeležite se vsi, ne bo vam žal. Pridite vi iz Clevelanda, Collinwooda in drugih naselbin. Pridite v našo belo Ljubljano, videli boste, kako se boste počutili domače med nami. Zato vam kličem: na veselo svidenje v našem Taboru v soboto zvečer, 4 oktobra! Leopold Križman.
Cleveland, O.—Pozor vsi člani društva "Carniola Tent" in njihovi prijatelji! Veselični odbor je namignil nekaterim prijateljem, da bo nekaj izvanrednega v Slovenskem Narodnem Domu v spodnji dvorani, in sicer že v soboto v mesecu novembru. Seveda, prav natančnih pojasnil, kaj vse bodo pripravili, niso hoteli dati. Ali toliko je pa gotovo, da bodo pripravili prvovrstno zabavo s plesom, in tekmo za naše krasotice, mlade in tudi priletne. Nekdo bo pa tako srečen, da bo nesel domov z veselice tudi kanarčka s kletko vred. Dotičnik pa bo moral dobro razločevati ptičkovo petje od žgolenja svoje boljše polovice, ker se bo lahko pripetilo, da bo trajala zabava precej rano v jutro, kar pa ženice možičkom rade zamerijo. To pa radi tega, ker bo vsakemu gostu izborno postreženo, tako z dobrim zalogajem, kakor z dobro kapljico. Za tiste pa, ki so bolj poskočnih nog in se radi zavrte v veselem plesu, bo pa skrbel znani Sadar-jev orkester, ki bo sviral polke, valčke in druge plese. Saj še vsem imen ne vem. Pravijo pa, da to, kar smo sedaj slišali, ni še vse. Imajo še več drugih izne-nadenj, ali kakor se pravi po slovensko - amerikansko: "sur-prajz." Ko bom spet kaj izvedel, bom pa poročal.
Torej, kdor se hoče dobro zabavati in veseliti, naj se potrudi 8. novembra na zabavo vljudnih in postrežljivih slovenskih Makabejcev.
Prisluškovalec.
REZOLUCIJA SLOVENSKEGA SOKOLA V CLEVELANDU
Jugoslovanskemu protestnemu zborovanju v Clevelandu, O.
Jugoslovani:
Društveni odbor "Slovenskega Sokola" v Clevelandu, Ohio, je na svoji izredni odborovi seji, ki se je završila na večer 26. septembra 1930., sklenil predložiti današnjemu jugosiloivan-skemu protestnemu shodu sledečo rezolUcijio:	fc
REZOLUCIJA • "Slovenski Sokol" v Clevelandu, O., slehernemu Slovencu in Slovenki ter ostalim Jugoslovanom poznana narodno napredna in zavedna skupina, ki se že 33 let udejstvuje med našim narodom v Clevelandu, ima v svojih načelih zapisano tudi deklaracijo Jugoslovanskega Sokolstva, ki se glasi:
Jugoslovensko Sokolstvo izraža svoje simpatije tlačenim in zarobljenim delom našega naroda in se hoče pobrigati za njih telesno," duševno, nravno, gospodarsko in politično povzdigo, neodvisnost in svobodo.
Tako razumevano Sokolstvo je svobodna in samostojna ideja naše lastne nacionalne iniciative, na katero ne deluje noben zunanji činitelj in ki sledi edino načelu telesne, nravne in duševne krepitve naroda v znamenju večnega gibanja in načela, da nismo z doseženim nikdar zadovoljni, temveč težimo vedno za onim, kar je najboljše in najlepše, stopajoč od Jugosloven-stva k Slovanstvu, od Slovan stva v človečanstvu.
In ker Sokolstvo priznava svobodo prepričanja in mišljenja vsakega posameznika, in ker spoštuje vsako iskreno mišljenje in pošteno prepričanje in mišljenje drugih, stopa odbor društva Slovenski Sokol pred vas zborovalce v težkih in resnih časih naših zasužnjenih bratov v Italiji, da se opozori slehernega Jugoslovana na ameriškem ozemlju o krivicah, ki se godijo našim trpečim bratom in sestram, da postane naš rodni
glasnik in zagovornik.
Nadalje Slovenski Sokol stavi veliko upanje v potrebno organiziranje Jugoslovanov v Ameriki, v stalno jugoslovansko obrambno organizacijo, katere namen in delovanje bi bilo, da informira predvsem ameriško in v Ameriki pisano tujezemsko časopisje o današnji situaciji naših Jugoslovanov v fašistov-skem režimu. Nadalje skuša po možnosti opozoriti vse ameriške skupine, ki nosijo v svojih načelih obrambno misel do upoštevanega človečanstva. Gotovo pa bi ta organizacija obveščala tudi naše državne in vladne zastopnike in urade, da bi bili informirani o krivičnem ravnanju z našimi Jugoslovani od strani' fašistov. Vršila bi ta organizacija vsa druga dela, ki bi bila mogoča v njenem področju v danih razmerah in časih.
Zato Slovenski Sokol priporoča temu zborovanju, da naroči sedanjemu odboru za pripravo protestnega shoda, da sestavi načrt in organizira stalno obrambno organizacijo Jugoslovanov v Ameriki, da po svojih danih razmerah, okoliščinah in času pomaga razjasniti tragedijo primorskih Slovencev — Ameriki in ostalemu svetu. Sedaj zbrane skupine po raznih mestih ameriške zemlje, ki že delujejo po isti poti, bi se pridružile temu gibanju, tako da ne bi bilo jugoslovanske naselbine v Ameriki, ki bi ne imela članov te organizacije.
Ako hočemo imeti delne uspehe za rešitev naših bratov in sester, moramo biti organizirani vsi Jugoslovani v Ameriki.
Odbor Slovenskega Sokola želi, da se njegovim željam ustre-že ter je pripravljen na sodelovanje.
Za društvo "Slovenski Sokol"
Vinko Levstek, starosta.
Fr. černe, podstarosta, Janko Rogel, tajnik, Fr. šober, blagajnik.
MEMENTO
Nedeljski protestni shod v S. N. D., je jasno pokazal, da še bi-jejo v Ameriki slovenska srca, ki sočustvujejto z zatiranci, ki ječe pod težo fašističnega jarma. Kdo, ki čuti človeško, ki ima le še trohico čuta pravičnosti, se ne bi zgražal nad nečloveško krutostjo in barbarstvom Mussolinijevega fašizma! Pod krinko pravice se igra farsa, kakršne ne najdemo v zgodovini najbolj kulturne države. Procesi proti Slovencem so samo pesek v oči javnosti, da se čuva decorum zakona. Saj so obtoženci obsojeni, preden se proces sploh začne. Višek nesramnosti je, ako ex offo zagovornik govori proti klijentu.
V dno duše mora človeka pre-tresti, v dno srca ga zasebsti, ko čuje in vidi te vnebovpijoče krivice, ki se gode našim bratom! Kojiko nedolžne krvi je prelila zločinska Mussollinijeva roka! Koliko nedolžnih žrtev zdihuje po zatohlih ječah, kamor ne posije solnčni žarek! Koliko .jih umira v nezdravem podnebju, kamor jih je pregnal kruti faši-
zem
še se ni posušila kri v Pulju, že je prelita druga v Trstu. Kri mučenikov, ki so dali s smehom na ustnicah življenje za idejo svobode zasužnjenega slovenskega trpina, vpije v nebo po maščevanju!
Nehote se vprašamo: "Ali je to res mogoče danes v prosvet-ljenem, kulturnem dvaj s e t e m stoletju — eri demokracije?" — Ali niso bobnali celemu svetu, da se je bila svetovna vojna za zmago demokratske ideje? "Doli z absolutizmom! Doli s tiranijo!" smo vzklikali ob koncu vojne. Mirovna konferenca je bila vsa prevzeta duha demokracije, lepe fraze so se šopirile na dragocenem papirju, cel svet se je objemal v bratstvu in ena-
kosti ! —
A danes?! Prijatelj dragi, zdi se Ti, da so bile to le lepe sanje. Pozabljene so obljube, pozabljeni sklepi. Zastonj se danes vprašujemo, kje so Wilso-nove točke, kje je samoodločba narodov, kje je zaščita narodnih manjšin. Ali je res mirovna pogodba z mnogimi mednarodnimi konvencijami obsojena, da leži v prašnem arhivu?
Imamo lepo institucijo, ki se imenuje liga narodov, katere sveta in prokleta dolžnost je, skrbeti, da se izvajajo vsi členi mirovne pogodbe. Gojimo sicer veliko zaupanje v to koristno ustanovo, alj nehote se nam pojavi dvom, je li ona res pripravljena posredovati. Ali ne izgleda vse tako, da je liga samo business c o r p o r a t i on, katere glavni stockholder je Mussolini.
Jasno je videti, da je vse stremljenje italijanskega fašizma usmerjeno uničiti in pogazi-ti druge narodnosti, ki žive v okvirju meja ter ustanoviti veliko Italijo, kot je bilo rimsko cesarstvo za Avgusta.
Ali Mussoliniju res ni m a r javno mnenje? Saj danes bruhajo nanj ogenj in žveplo vodilni krogi evropske javnosti. Zares mu morda še ni mar, kajti kjer je moč, tam je pravica. Ali njegova moč obstoja danes samo v oboroženi sili, katero ta veliki komedijant drži v svojih rokah. Saj italijanski fašizem je Mussolini, — brez njega fašizma ni. Znal je s svojo loka-vostjo združiti moč, ali ni si znal pridobiti ljubezni in zaupanja v narodu. Zato bo ostal Mussolini in njegov fašizem samo svetel meteor na evropskem obzorju, ki bo ugasnil v doglednem času. že se brusi sekira, ki bo posekala to gnilo drevo, ki oku-žuje ozračje prave demokracije.	Lojze Rozman.
SPOMIN NA "DEBELO BERTO"
Leta 1918 so bili Parižani sicer še navajeni na oddaljeno grmenje topov, a dne 29. marca so ob pol osmih zjutraj nenadoma pričele padati krogle v mesto samo. Sedem izstrelkov se je zaporedoma razpočilo v bližini Vzhodnega kolodvora. Ubili so osem oseb, 20 pa so jih ranili. Od kraja so mislili Parižani, da so prileteli streli iz nemških letal, ki so menda v veliki višini neopaženo krožila nad mestom. Toda topničarji so kmalu ugotovili porazno novico: strele je oddal neki, dotlej nepoznani velikanski top is stokilometerske daljave! Računali so, da mora stati top nekje v gozdu za fronto. Letala so res kmalu javila, da so izpeljali Nemci v tem kraju novo cesto. Francozi so pričeli streljati po gozdu, a vendar niso mogli ugotoviti, kje stoji neznana pošast . . .
Tako je zvedel svet o "debeli Berti,' največjem topu v svetovni vojni, čigar sledovi so do sedaj ohranjeni na Seinskem obrežju v spomin na vojno.
Nedavno je izšla v New Yor-ku knjiga polkovnika Henry j a Mueller j a "Pariški top," ki prvič poroča o zgodovini tega skrivnostnega strašila. Znani strokovnjak dr. Eberhardt je začetkom leta 1916 naznanil nemškemu vojnemu vodstvu, da lahko zgradi top, ki bo streljal 100 kilometrov daleč. Luden-dorff je sicer odgovoril, da so to pravljice, za otroke, a vendar je izročil načrte Kruppovim livarnam. Po dveh letih so bili gotovi trije novi topovi, ki so pri poskusnem streljanju nesli na daljavo 115 kilometrov! Vsak top je tehtal 200 ton. Velikanski oklopni avtomobil, ki ga je nosil, je bil še težji. Pač pa so bili izstrelki razmeroma drobni in popolnoma gladki. Za topove porabljeno specialno jeklo ni dovolilo cevi opremiti z navadnimi notranjimi vijugastimi zarezami, ki sicer pospešijo brzino strela.
"Debela Berta," kakor so jo krstili navdušeni nemški vojaki, je redno strahovala Pariz. Dnevniki so prinašali gorostas-na ugibanja in fantastične slike. Na veliki petek se je raz-počila ena granata med verniki pred cerkvijo S. Gervais in ubila 88 ljudi. Drugi strel je junija obglavil bronastega svetnika ob cerkvi S. Madeleine. Streli so padali povsod in ob vsaki uri. Prebivalstvo je moralo bežati v kleti. Berta je oddala v celem 367 strelov in nato postala nerabna; cev je zaradi pritiska smodnikovih plinov postala preširoka. Ista usoda je zadela štiri s 1 i č n e topove v istem gozdu. Peti se je razpo-čil in pobil lastne vojake. Francozi so tako besno streljali po Bertinem gozdu, da bi bilo težko pripeljati nove slične topove. Sicer je napravil Krupp pozneje novo, še debelejšo Berto, ali nemška sila je bila med tem strta in zadnji top sploh ni prišel do rabe.
uilj JUU,

DOLŽNOST
podjetja je, da izvrši in preskrbi vse, kar mu je naročeno. Vestna in točna postrežba sta dve glavni stvari pri našem pogrebnem zavodu. Obrnite se ne nas s zaupanjem in mi bomo vse izvršili v najlepšem redu.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH V NEWUUKGU
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420
Če verjamete, al' pa ne...
Eno sem prinesel za naše lovce iz Kanade (pa da ne bo kdo mislil, da sem morda prinesel kako flašo), da bodo videli in vedeli, kakšni lovci so v deželi, kjer imajo kar za zajtrk pivo, ki ima take pene, da se človek lahko v kozarcu na glavo postavi, pa ne pride do dna (če verjamete, al' pa ne).
Dogodbica se je zgodila pred leti in je resnična in se je odigrala ravno v tistih krajih, kjer je naša ekspedicija pred nekaj dnevi plašila srne, zajce, medvede, volkove in kokoši (pa ne samo domače).
Najimenitnejši lov je v tistih krajih na moose, po slovensko: los, ki je podoben jelenu, pa ni jelen, je podoben govedu, pa ni govedo, ampak vsakega nekaj. O moosih bom že pozneje enkrat povedal kdo so, kakšni in zakaj, sedaj samo o tisti dogodbici.
Neki kanadski domačin je imel silno piko na moose in se je po domače priveril, da bo enega dobil na muho, pa če prebrne vse kanadske gozdove narobe. Tako se pelje nekega jesenskega dne z svojo ženo in otrokom po gozdni poti do bližnjega soseda. V voz je bil vprežen lep konj, ki je dokaj čvrsto vlekel voz po raz-drapani poti. Navada Kanadčanov je, da nikdar ne gledajo v zrak, ampak vedno opazujejo okolico, če ne bi morda zapazili kako zverjad, ali pa v tla, kjer iščejo sledove zverjadi. Tako je tudi naš znanec naenkrat zagledal kraj pota čisto svežo sled moosa. Hitro skoči z voza in pregleduje sled. Po odtisu v blatu ppozna, da je šel po tej poti moos pred dobro uro in da ne more biti daleč od tega kraja.
"Tegale bomo pa malo poti-pali za rebra," reče Kanadčan svoji ženi. "Izpregel bom konja in ga privežem v grmovju, da se ne splaši pred strelom, ti pa na vozu počakaj nekaj časa. Grem tukaj v goščo in se v krogu vr-nam nazaj k vozu. Kadar boš slišala strel, pa vedi, da bomo jedli drevi moosovo pečenko."
Kanadčan odpelje konja v gosto grmovje, kjer bo lahko obiral zeleno listje in ga trdno pri-veže, sam pa se napoti za moo-sovim sledom, ki je vodil skozi goščo. Možak ni bil vajen tistemu kraju ravno posebno, zato je kmalu izgubil vsako smer tako, da sploh ni vedel, kje da je. Pa to mu ni bilo dosti mar, ker je bil preveč zaverovan v zasledovanje moosa. Plazi se previdno skozi grmovje, prihu-ljeno brodi po visoki travi močvirja, kjer se moosi najraje drže in skrbno pazi na vsak morebitni šum ali zgib med drevjem. Ravno se pripravlja, da se izogne neke trhle veje, ko se mu zazdi, da se je nekaj premaknilo med drevjem. Trenutno se skloni na koleno, pripravi puško na strel. Niti dihati si ne upa; kakor kip čepi v blatu in napenja oči. Res je: nekaj se giblje za onole smreko, nekaj temno rujavega je, ne more biti drugače: moos je! Kanadčan si ne upa bliže, da ne bi živali prepodil, torej skrbno pomeri in stisne petelina. Strel zagrmi in žival se zgrudi z glasnim protestom na tla. "Jauuu!" zakriči lovec, "danes bo pa pečenka na mizi!" in hiti na mesto, kjer je storil žalostno smrt moos. Pa, o joj, strah in groza! Ko pride Kanadčan na lice mesta, vidi, da je ustrelil lastnega konja, ki ga je privezal v grmovje, predno je šel ija lov. Zgubil je bil smer in je prišel v velikem krogu zopet nazaj in je zamenjal konja za moosa. Slavni lovec se popraska za ušesi in vzdihne: "Hudič bo, pa ne pečenka," in stopi iz grmovja, da pove ženi žalostno novico.

A. M.
6:30: 7:15: 7:30: 8:15 : 8:30: 8:05: 9:30: 9:45: 10:00: 10:30: 10:33: 11:00: 11:30: 11:45: p. m. 12:15: 12:40: 1:10: 1:45 : 2:15: 2:30: 3:00: 3:15: 3:30: 4:00: 4:30: 4:45: 6:00: 6:15 : 6:30 : 6:15: 6:25: 6:30: 6:45: 7:00: 7:30: 8:00: 9:00: 9:30: 10:30: 11:05:
11:45: A. M. 12:30: 1:00:
Za petek, 3. oktobra WTAM
Sign on.
Morning Serenade. WTAM String Trio. Petey and Lulu Belle. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NBC). Patty Jean's Chat. WTAM Physical Culture. WTAM Cooking School. Landers Charm Talk. Gondoliers.
Blue Streaks (NBC). Musical Interlude. Home in the Sky.
Charles W. Red, baritone.
Noonday Melodies.
Tal Henry's New China Orchestra.
Playlet.
Helen Thomas Bucher, soprano.
Jolly Four.
Four Guardsmen.
James Church.
Morgan Trio (NBC).
Dancing Melodies (NBC).
Dorotha Beckloff, contralto.
Annabelle Jackson, pianist.
Pat Haley. •
Meditation.
Organ Processional Hour.
George Hartrick, baritone.
Baseball Scores.
Cleveland College.
Uncle Abe and David.
Spang Bakers—Gene and Glenn.
Henkel Velveteers.
Cities Service Hour. (NBC).
Fox Fur Trappers.
Fisher's Friday Frolic.
R K O Hour.
Austin Wylie's Golden Pheasant
Orchestra.
Midnight Melodies.
Tal Henry's New China Orchestra. Sign off'.
WHK
A. M.
6:30: 8:00: 8:30 : 8:45: 8:55: 9:10:
9:30: 9:45: 10:00: 10:15: 10:45: 11:00: P. M. 12:15: 12:30: 1:30: 1:50: 1:50: 2:00: 2:30: 3:00: 4:00: 4:30: 4:45: 5:45: 6:01 : 6:15: 6:30: 6:46: 7:00: 7 :45 : 8:00: 8:30: 8:31 : 9:00: 10:00: 10:45 : 11:01: 11:02: 11:06:
11:30: 12:00:
a. m.
7:00: 8:00: 8:30: 9:30:
9:55: 10:01 : 11 :00: 11:46: p. m. 12:01: 12:15: 1:15: 2:00: 2:30: 2:45:
3:15: 4:15: 4 :45 : 6:45:
Radio Reveille.
Organ Reveille.
Burlesque Broadcasters.
Melody Parade (CBS).
The Oriental Girl.
Board of Education—Arithmetic.
Lesson.
Popular Harmonies.
Santa Clara Pear Program.
Crooning Strings.
Julia Hayes.
Martin Seynour (CBS).
Ethel and Harry.
Columbia Revue (CBS). Manhattan Towers Orchestra (CBS) Housekeepers Chat. Harry Tucker's Orchestra (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Rhythm Ramblers (CBS). Columbia Artists Recital (CBS). Tea Time Topics. Meditation.
Standard Trust Topics.
Messenger Boys.
Columbia Male Trio (CBS).
Huston Ray's Orchestra (CBS).
Home Fires Program.
Bookhouse Story Time (CBS).
Harburger's Ollendol'f Watchmen.
Bailey's Smartleigh Suitmen.
Going Places (CBS).
Studio Program.
Raybestos Radiogram.
Kibler Playboys.
True Story Hour (CBS).
Radio Follies (CBS).
Phoenix Hosiery Program (CBS).
Rubberneck Man.
Motorists Almanac of the Air.
Freddie Carlone's Crystal Slipper
WJ11 Osborne's Orchestra (CBS). Stubby Gordon's Chinese Temple Orchestra.
WJAY
the
Morning Melodies.
Wurlitzer Morning Greeting.
The Three Musketeers.
Facts, Fun and Fancies for
Ladies.
Dr. Connor.
Ruth and Blair.
Banjo Dave.
Maxine and Alyce.
Rocky Austin. Jazz Potpourri. Organ Moods. Georgene and Ed. Stray Gems.
WJAY Serenade to East Liverpool, Ohio.
Suburban Merchants Hour. Tapa-Nu-Keg Fraternity. Merchants and Consumers. Sign off.
NARODNI PREGOVORI IK REKI
V Delaču zapisal Joža Gregorič.
se ne
DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH
Piše JAKA DEBEVEC
P)ri prazni steklenici dela račun.
Po hvaljene jagode ne hodi s košem.
Prazen žakelj n e č e pokonci stati.
Revščine in lcašlja ni moč zakriti.
Roka roko umiva, obe pa glavo.
Sreča in bogastvo se selita.
Sitnega očeta deco je kmalu spoznati.
Samo batina pride prerano.
Sveti Duh — prinese tovar
muh.
Suho drevo še dolgo stoji.
S prazno pestjo se ne moreš Ubiti.
Siromaki ne bodo nikdar pro-Pali.
Sita mačka gotova lovica, lač-11 a nevesta (snaha) gotova tatica.
\
Sreda — teden pojeda.
Sv. Lovrenc (10. avgusta), .v^ka voda studenec.
Sv. Pavel (10. januarja), pol odbavil.
Sv. M a t i j a (24. februarja) razbija, če ga ni, ga pa na-
Sanja o krompirju pomeni ne-
srečo.
iul
Sanja o snegu pove, da boš
že nekaj let hodimo z dr. Se-liškarjem v Kanado lovit ribe v deviška in kristalno čista kanadska jezera. Vsako leto se nas je zbrala večja družba, ki je hotela biti deležna ribje pečenke in preživeti nekaj tednov v svežem zraku sredi razsežnih kanadskih šum. Navadno smo odhajali v juniju, juliju, ali začetkom avgusta, letos sem se pa jaz temu uprl, češ, da letos ne bom cukal ribic s trnkom, ampak da hočem loviti divjačino: Medvede, volkove, srne, moose in jerebice. Ker se pa v Kanadi odpre lov šele s 1. septembrom, na moose celo 10. septembra, se nekateri člani naše vsakoletne ekspedicije niso mogli odzvati in tako smo ostali za ta naš zlet samo trije: Dr. Seliškar, Frank Cullitan in jaz. Ker smo pa rabili in hoteli imeti pri rokah vsak čas voznika, o katerem vemo, da ne pije razen kave, čaja in vode, nobene druge pijače, je vzel doktor še svojega sina Johnyta, dijaka višje šole, ki je imel važno nalogo: v even-tuelnem slučaju povedati nam prihodnji dan, kje smo bili, čemu in kedaj. Poleg tega je bil Johny še soglasno izvoljen, potrjen in sprejet, da nam bo kuhal, pral, pomival posodo, odpiral steklenice piva in skrbel zato, da se pošla zaloga potrebščin (predvsem pive) nemudoma dopolni.
Mi trije, slavna troperesna deteljica, si pred odhodom ni nadela nobene posebne naloge in dela, ampak smo sklenili, da s tem počakamo toliko časa, da pridemo na lice mesta, ko nam bo sila in potreba odkazala vsakemu svoj posel.
Kakor že veste od poprej, smo z veliko težavo navadili Franka Cullitana, Amerikanca irskega pokoljenja, marjaša, zato smo zrli z veliko vnemo in dopade-njem na naš zlet, ko jo bomo vsak dan udarili v treh. In ker je Frank še vedno nespamet-^ nega mnenja, da je najlepši pe-tel z dvema asoma, zato sva z doktorjem že naprej vedela, kdo bo zgubil pri marjašu in kdo bo dobil. Šlo je le še med doktorjem in menoj, kdo bo spravil Frankovo zgubo.
Dan odhoda je bil določen na četlrtek 4. septembra in sicer takoj po seji direktorjev slovenske North American Trust banke. Na sejo smo vsi prišli že pripravljeni na odhod in so nam direktorji, po izčrpanem dnevnem redu, voščili vse najboljše, srečo in blagostanje, v jedi in pijači (posebno v pijači). Bres-kvar se je priporočil za enega živega medveda, Zalokar je zahteval vsaj enega volka v spomin, Šepic se je pa priporočil vsaj za en požirek te ali one pijače. V imenu ekspedicije sem jim jaz obljubil vse mogoče in nemogoče stvari, naakr smo se prav ganljivo poslovili od dragih prijateljev za slučaj, da se več ne vidimo na tem puklastem svetu in odšli.
Ker je naš slavni Rožnik ravno ob poti, ki vodi v Kanado, sni o se zmenili, da grem jaz kar domov, ostali me pa pobero, kadar se bo zdelo njim, da je čas odhoda prišel. Strogo sem jim pa zabičaval, da jih ja zlomek ne zmoti, da bi se odpeljali brez mene, ker bi jih v tem slučaju zagovoril, da bi se jim avtomobil prevrnil na prvem ovinku. To je bilo potrebno, ker doktorju in Franku v takem slučaju ni nič za zaupati. Pa sta se zbala moje grožnje in natančno ob 11 :&0, v četrtek 4. septembra, se je prikazala doktor jeva Pierce Arrow pred našo hišo na Rožniku, naglo sem rekel naši Johani: adijo, pa z Bogom, pa sem treščil skozi vrata z svojo prtljago, ker take ljudi se ne sme pustiti čakati dolgo časa pred vrati, v hišo jih pa nisem hotel povabiti* ker nisem imel v kleti niti kapljice pijače in se v takem slučaju ne vabi ljudi v hišo.
Doktor je sedel pri volanu,
iiimiiiiiimiimimiiiiiAiiiiimmiiiimmi
nekaj novega.
njem sedežu pa je oblastno gospodarila naša prtljaga, zraven nje sva se stisnila pa midva s Frankom, že koj pri vstopu v avtomobil sem, neroden kakor sem, zadel z nogo v nek zaboj, da so v njem milo zastokale nekakšne steklenice. Seveda sem bil za to mojo nerodnost takoj vljudno in z vsem spoštovanjem pozdravljen od doktorja in Franka, ki sta me takoj obdolžila, da bom z svojimi dolgimi rogovilami pobil vse steklenice piva. Joj, kako me je pogrelo v dno želodca, ko sem slišal, da sta fanta naložila nekaj pive za popotnico! Segel sem z roko tja v temen kot in res sem dotipal znane ljubke vratove stekleničic, ki so obetale biti zveste tovarišice nam, ubogim in zapuščenim romarjem v nepoznane kraje. Takoj sem si zamislil krepko in sta-sito rezolucijo, katero sem tudi takoj deklamiral v počast in ne-venljivo slavo doktorja in Franka ter vseh njiju potomcev, ker sta bila toliko pri brihti, da sta se spomnila, kaj človeka tišči, kadar vidi in čuti, da prihodnjih osemnajst ur ne bo videl božje kopij ice ne v ustih, še manj pa v želodcu.
Ko je bila rezolucija končana, jo je bilo treba seveda takoj zaliti in prva steklenica je postala žrtev naših žejnih grl. Odprla sva jo midva s Frankom in sicer potihoma, da ne bi zmotila doktorja, ki je vodil avtomobil. In bi se bila stvar s steklenico končala nemoteno in brez vsake nevošljivosti, da se ni Frank, ki je napravil dolg požirek, tako oddahnil, da se je slišalo tri milje daleč in da je doktor mislil, da je počilo kolo, ter je avtomobil sunkoma ustavil. Ko je videl, kaj se godi za njegovim hrbtom, je bilo treba vsebino steklenice razdeliti na tri enake dele. "Vidiš, neroda, nerodna, kaj si moral tako žlampati, da ves svet sedaj ve, da si ga požrl tiste tri kapljice! Ali nisi mogel biti bolj človeški in stvar potihoma opraviti, da bi bila steklenico sama spila? Saj ga nisem doktorju nevošljiv, ampak voznik ne sme piti, posebno ponoči ne!" sem rekel Franku.
Frank je bil gin j en vsled mojih besed in solznih oči mi je zagotavljal, da si bo prizadjal na vse načine, da bova ostale steklenice piva sama spila. Res sva potem delala najino operacijo s steklenicami tako potihoma, da ni doktor spredaj nič videl in ne slišal. Pripovedoval in razlagal nam je načrte za našo ekspedicijo, k čemur sva midva s Frankom živahno pritrjevala in sicer tako: ko je Frank pil, sem jaz pritrjeval, ko sem pa jaz pil, je Frank hitel zatrjevati, da se z vsem strinjamo. Tako se je zgodilo, kakor se je zgoditi moralo, da sva sto korakov pred Madisonom vrgla iz avtomobila zadnjo prazno steklenico. Prav pred Madisonom je doktor ustavil avto in rekel lepo in prijazno: "No, fanta, sedaj je pa že čas, da se odpre zopet ena steklenica!" Midva Frankom se narediva, kot bi ne slišala prijaznih in spodbudnih besed, ter je Frank opozoril doktorja, kako lepa je noč in kako zvezdice lepo migljajo na ne bu. Doktor pa se ni dal odvr niti od začrtane poti in je pritiskal na slavno občinstvo na zadnjem. sedežu, da se odmah odpre ena steklenica pive. Nič ni po magalo in klaverno sva priznala vodji ekspedicije najine grehe, da sva popolnoma spila vse pivo, in sicer iz nobenega drugega vzroka, kot vsled tega, ker sva se bala, da kak suhač'pošno-fa svoj špičasti nos v naš avtomobil in bi tam našel 18. amendment v zaboju, kar bi nam zna lo prekrižati račune o naši eks pediciji.
(Pride še)
T. C. Bridges—Ant. Anžič
NA POMOČ!
Novele
Grazia Deledda
M..........Pristopajte k domači
poleg njega sin John, na zad- organizaciji, k S. D. Z.
iiiiiiimiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiimmiiiii
"Grem naravnost v Ludford k profesorju Thoroldu."
"Vožnja tja in nazaj stane okrog dvanajst čukov," reče Sam, "midva pa imava le tri šilinge in pol."
"Saj imava kolo," odgovori Jim. "V enem dnevu opravim —" Tu preneha kot bi odrezal. "Kaj je bilo to?" Krikne, skoči pokonci, plane k vratom, jih sunkoma odpre in zdirja ven.
Sam skoči za njim in ga še vidi, kako zavije koncem poslopja okoli vogla; nato pa pride od druge strani spet nazaj in Sam mu reče: "V skokih si se prav dobro izkazal."
"Ne kvasi neumnosti!" mu odgovori Jim ves zasopljen. "Videl sem pri oknu neki obraz, ki je gledal v sobo."
čigav obraz?" vpraša Sam takor da ne verjame.
"Ne vem za gotovo," odgovori Jim, "mislim pa —"
2. Ukradeni znaki. Sam ga urno prekine: "Pst! Teta Sara gre."
Kaj pa imata?" se začuje rezek glas. "Kdo pa vama je re-tel, da okoli bezljata? Mislim, da že tudi tako dosti pojesta in se vama zato ne bi bilo treba na obed pripravljati!" ženska, ki je tako govorila, je bila suha in čmernega obraza in je pravkar prišla skozi zadnja hišna vrata.
"Nič slabega nisva mislila, te-a Sara," pravi Sam. "Nekega potepuha sva lovila, to je vse."
Je pa že zopet stikal za mojimi piščanci, prav gotovo!" zavpije ženska. "Ali sta ga ujela?"
"Ne, imel je preveč urne krače," odvrne Sam. "Pač pa sva ga prepodila. Ali je zajtrk gotov?"
"Je. Nikar pa si ne pozabita obrisati čevljev, da mi ne bosta mojo snažno in lepo kuhinjo vlačila blata!"
Za zajtrk sta imela ovseno ju-io in posneto mleko in vsak po en kos kruha z maslom. Hudo skromna stvarca je to za fante, d rastejo, pa Sam je bil tega že navajen in tudi Jim se ni pritoževal. Res da je bila hiša njegova last, to je bilo pa tudi vse, car je imel na svetu; uravnano pa je bilo tako, da je staro hišo in košček zemlje okoli nje ime-a Samova teta Mrs. Trant v najemu in mu je zato skrbela za irano in stanovanje. Očeta so Jimu ubili v svetovni vojni, mati mu je pa umrla dve leti prej, preden se začenja ta povest in colikor je mogel vedeti, ni imel nikjer nobenega sorodnika.
Zgodnji krompir bo treba izkopati," pove Mrs. Trant kislim obrazom, ko jima naliva ovsene juhe.
;To bom že jaz opravil, teta," reče Sam. "Jim ima neko drugo delo."
"Kakšno delo?" se zadere Mrs Trant.
"Iti mora v Appledore," odgovori Sam.
Mrs. Trant zapiči zdaj oči a Jima. "V Appledore?" ponovi nato. "Odkod pa bo dobil denar za pot, to bi rada vedela!"
"Šel bom s kolesom," pravi Jim mirno.
'Po kaj pa?" vprašuje Mrs Trant.
'Po opravkih," odvrne Jim, ki mu je to izpraševanje že presedalo.
"Pa že spet gotovo zato, da boš tratil denar za ta tvoj radio," nerga Mrs. Trant. "Naj bi te bil Parson naučil kaj bolj pametnega! Mislim, da si že toliko star, da bi laljko igrače pustil v mi-
izpregovorila. Kakor hitro je bil zajtrk pri kraju, sta fanta hite-a veil in k lopi, kjer je imel Jim spravljeno svoje kolo. Jim odpre vrata; nato pa obstane ka-cor ukopan in od začudenja odpre usta.
"Kaj pa je?" vpraša Sam. Jim pokaže na svoje kolo. "Tole poglej!" mu reče in Sam rahlo zažvižga. Plašči in zračni cevi: vse je bilo razrezano na kosce, vse same krpe in prameni.
'No, to je pa lepa reč!" pravi Sam. "Kdor bi bil neki mogel izvršiti to ostudno delo?"
"Tisti lump, ki sem ga videl pri oknu," mu odgovori Jim z aridkostjo v srcu.
'Dobro! Ampak kdo bi to bil?" povprašuje Sam.
Jim pogleda previdno naokoli, nato pa reče šepetaje: "Gadsden!" Sam je bil tako presenečen, da ni mogel ne besede ziniti ; le stal je in strmel.
"Da," nadaljuje Jim. "Precej tedaj, ko sem videl pri oknu obraz, sem mislil, da mora biti Gadsden, čeprav sem komaj mogel verjeti; zdaj pa že začenjam razumevati, v kakšni zvezi je on to stvarjo. Jasno je, da hoče mojo pot v Ludford preprečiti."
Sam je zbral svoje pretresene čute ter vprašal: "Toda kako bi oil vendar izvedel za to stvar? Kaj naj bi ga bilo prineslo sem kaj tako zgodaj zjutraj?"
"Stvar je prav preprosta. Ima ;am na svojem domu velik radio in je gotovo kakor jaz poslušal na kratki valovni dolžini ter prestregel mojo pošiljatev."
Sam strme pogleda prijatelja m reče počasi: Potem takem je pa izvedel vso zadevo."
"Ne, ampak samo moje Mor-sejeve znake. Uptonova pošiljatev je bila tako medla, da je ni mogel ujeti noben navaden radio."
Sam prikima.
Res ni imel prav veliko šol, za-;o se je pa tem bolj odlikoval z zdravim naravnim razumom. 'Zdaj že*razumem: Samo tvoj novi sprejeftrii aparat je mogel ujeti vest iz Brazilije."
"Tako je, Sam," odgovori Jim, 'toda če se ne motim, je Gadsden ujel vse, kar sem jaz poslal in je tako slišal dosti; mogel je spoznati, odkod vest prihaja in tako ve skoraj toliko kakor midva. Skočil je torej na svoje ko-o ter prišel hitro semkaj, ker je upal, da bo izvedel še kaj. več." (Dalje prihodnjič.)
Lovski psi
so naprodaj, dobri za zajce ali za fazane. 5 mesecev stari. Po-zve se na 20681 E. Miller Ave., Euclid Village.	(233)
Poceni se proda
dvoje peči za gretje, ena za trd, druga za mehak premog. 1264 E. 59th St.	(231)
Stanovanje
pet jako čednih sob se poceni odda. Kopališče. 1140 Norwood R.	(231)
Šoba
se da v najem, s hrano ali brez. Gorkota in kopalnica. Vprlaaa. se na 5604 Bonna Ave. (231)
Delo išče
mlada Slovenka, za hišna opravila ali pa v restavrantu. Oglasite se na 1114 E. 61st St. (231)
Lepo stanovanje
obstoječe iz štirih sob, se da v najem primerni družini. Poceni. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(231)
Cementni bloki
naprodaj. Preko 600 kosov. Se jih proda za $75.00. Vprašajte na 1565 E. 49th St. (231)
Avto popravila
Vsakovrstne avtomobile po-tomobile popravljamo po jako nizkih cenah. Se priporočam. Fred Owen, 16024 Holmes Ave.
(232)
Hiša
za eno družino ee da šest sob. Vpraša Standard Ave.
v najem, se na 5375 (232)
Stanovanje
tri lepe sobe se da v najem. Vse udobnosti. 7515 Cornelia Ave.
(232)
Peč za gretje
za trd premog se poceni proda. 1106 E. 67th St.	(321)
1 DOBER PREMOG!
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grove wood Ave.
(Thu.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna Hloga ofcUk i* ve« oprama sa Margate Im družica
Beauty Parlor
Vadao najmodernejši ienakl klobuki.
Trmlu »rrtt vsaka sr*4a ya». akasi aala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7113
(M. Thu. 8.)
^mimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimim^
I PRIPOROČILO! I
SE	Slovenska trgovina z vso opra- E
S	vo za moške, ženske in otroke. —
5	Se priporoča za obilen poset.
E	Blago najboljše vrste.
I P.USAY I
783 E. 18oth Street
uiimmmimmiiiimiiiiiiiimiimimiHik!
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457	(Thur.x)
MALI OGLASI
Tri sobe
se dajo v najem za malo družino. Jako lepo stanovanje, zgorej. 1257 E. 60th St.	(232)
V najem
se da 6 lepih sob, spodaj, kopališče in nova klet. 6024 Glass Ave. Rent samo $30 na mesec.
Lepa hiša naprodaj
na 3914 Bluestone Rd., Cleveland Heights, za eno družino, 6 sob; grmičevje okrog hiše, sadno drevje. Lot 65x220, dve ga raži. Se proda v izgubo za $2, 500, kar je manj, kot jo je cenila banka. — Pokličite YEllow stone 2502. V četrtek in petek po 6. uri zvečer, v soboto pa ves dan.	(233)
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOfiAR
6521 ST. CLAIR AVE.
če hočete delo poceni in polteno, pokličite men«.
Randolph 5188
(Thn. F.)c
šnlt
AJ.Budnick&Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Modema plumber ska dela, napeljava gorke vode ali parne gorkote, izvršujemo sedaj na lahka mesečna odplačila. Čas za plačati od šest mesecev do dveh let. Nekaj malega plačate takoj. Proračun damo zastonj in hitro postrežbo.
6707 St. Clair Ave.
Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. F.)
V najem
se da hiša, pet sob in kopališče, furnez za gorko vodo, lep lot, garaža, blizu cestne železnice, prodajalen in šol. Vprašajte na 447 E. 158th St., blizu Waterloo Rd.	(233)

MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENUE
kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljimi, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In sc vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6223 St. Clair Avenue
m
tTiiiTiitTiiiiiiiiiiriixiiin?niž?iiiiiiiirriiiiTT)nr
ru
t"
"Igračke!" pravi Sam jezno, pa Jim ga ustavi.
"Kaj bi govoril, Sam! Nekega dne se bo Mrs. Trant že še prepričala, da ljudje tudi igrače dobro plačujejo."
Nato ni Mrs. Trant nič več
Fine in najnovejše klobuke za dekleta in žene
KATERE PRODAJAJO POVSOD OD $2.00 DO $5.00 DOBITE PRI NAS ZA SAMO
$1.65 do $3.50
Vam se priporočam
BENN0 B. LEUSTIG
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Nar. Doma
C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO.
LEO KAUŠEK in FRANK KOVACH
lastnika.
Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek
15210 SARANAC RD.
GLenville 4746
uxxxxxxxxxxxxxxxrtxxxxxxx&xxxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxrxxx
ENdicott 2252	ENdicott 2252
. KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
mk
005302022302010223232353235353235323485323532300020100015323020202020100020053534848235323532348022348
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"To je velik grešnik in pripeljal sem ti ga k izpovedi . . . Naloži mu pokoro, kakršno hočeš, toda odveze mu ne odreci, da bi ga obup ne zapeljal v večje grehe."
Tu se je knez obrnil h gospodu mečniku in h gospe Vojnilo-vičevi.
"Pustimo mlada dva, gospoda, sama, zakaj ne spodobi se, da bi prisostvovali pri izpovedi, tudi meni prepoveduje to moja vera."
čez hip sta ostala gospod Andrej in Olenka sama.
Srce ji je bilo v prsih kakor v golobu, nad katerim se je spustil jastreb, a tudi on je bil razburjen. Zapustila ga je navadna smelost, pogum in samozavest. Dolgo časa sta oba molčala.
Naposled se je on prvi oglasil z nizkim, zamolklim glasom:
"Nisi se me nadejala, Olenka?"
"Ne," je šepnila deklica.
"Pri Bogu! če bi stal pri tebi Tatar, bi bila manj v skrbeh. Ne boj se! Glej, koliko je tu ljudi. Nič hudega se ti ne pripeti. Pa tudi, če bi bila sama, bi se ne imela ničesar bati, zakaj zaprisegel sem si, da te bom varoval. Zaupaj mi!"
Za hip je dvignila oči in ga pogledala.
"Kako naj ti zaupam?"
"Res je, grešil sem, a to je minilo in se ne vrne več . . . Ko sem po onem dvoboju z Volodi-jovskim ležal na postelji že blizu smrti, tedaj sem si dejal: ne boš je jemal s premočjo, s sabljo, ognjem, le z dobrimi deli si jo zaslužiš in si pridobiš odpuščanje! . . . Saj tudi v njej ni ka-menitega srca in sovraštvo jo mine; ko uzre poboljšanje, mi odpusti! . . . Jaz pa sem si prisegel, da se poboljšam, in pri tem ostanem . . . Takoj me je tudi Bog blagoslovil, zakaj prišel je Volodijovski in mi prinesel pismeno povelje. Lahko bi mi ga ne bil dal, a dal ga je: čestit človek! Tako mi ni bilo niti treba iti pred sodnijo, ker sem prišel pod hetmansko sodno oblast. Izpovedal sem se knezu vseh svojih grehov kakor očetu; on mi ni le odpustil, temveč mi je tudi obljubil, da bo vse izravnal in me branil pred ljudskim preganjanjem. Naj mu Bog blagoslovi ... Ne bom ostal brez-časten, Olenka, z ljudmi se pobotam, pridobim si slavo, oddolžim se domovini, popravim krivico . . . Olenka! Kaj pa ti na to?! . . . Ali mi ne poveš dobre besede?"
In začel jo je pazljivo opazovati in sklepati roke, kakor bi molil.
"Ali ti lahko verjamem?" je odgovorila deklica.
"Lahko, kakor mi je Bog mil, moraš!" je odgovoril Kmi-tic. "Glej, da verjameta v to knez in gospod Volodijovski. Saj so jima znani vsi moji grehi in vendar verjameta . . . Vidiš! . . . čemu bi mi ti edina ne imela verjeti ?"
"Ker sem videla človeške solze, prelite radi tebe, gospod . . . Ker sem videla grobove, ki jih še ni prerasla trava . . ."
"Prerasla jih bo, a one solze sam posušim."
"Najprej stori to, gospod!"
"Daj mi samo upanje, da si priborim tudi tebe, čim to storim . . . Lahko ti je reči: 'Najprej stori to.' In preden to storim, vzameš ti drugega. Bog varuj ! Bog me varuj takih stvari, ker bi sicer zblaznel. V božjem imenu te rotim, Olenka, daj mi zagotovilo, da te ne izgubim, dokler se ne pomirim z ono vašo šlahto. Ali se spominjaš? Sama si to napisala, jaz pa hranim oni list in, kakor mi je v duši težko, ga večkrat čitam. Niče-
sar drugega si ne želim, le ponovi še enkrat, da boš čakala, da ne vzameš drugega!"
"Gospod, saj več, da po oporoki ne smem storiti tega. Edino v samostan se lahko zatečem."
"O, to bi mi naredila lepo uslugo! Pri živem Bogu, pusti pri miru samostan, zakaj ob sami misli nanj trepečem. Molči, Olenka, sicer ti padem pred vsemi na kolena in te bom moledoval, da bi tega ne storila. Gospoda Volodijovskega si zavrnila, kakor mi je sam pravil. On me je tudi nagovarjal, naj te izku-šam pridobiti z dobrimi dejanji . . . Toda kakšen pomen bi imelo to, če bi stopila v samostan? Poveš mi, da je treba gojiti čednost radi čednosti . . . jaz pa ti povem, da te ljubim kakor obupanec in da nočem ničesar več vedeti. Ko si odšla iz Vodokt, sem te koj začel iskati, čim sem zapustil bolniško postelj. Ko sem zbiral prapor, sem bil zaposlen vsako minuto, nisem utegnil niti jesti, niti ene noči prespati, a vseeno nisem prenehal te iskati. Tako me je že prevzelo, da ni bilo zame ni Življenja in miru brez tebe. Tako me je prevzelo! Le v vzdihih sem živel. Naposled* sem izvedel, da si pri gospodu mečniku v Bilevičih. In povem ti, da sem se začel ukvarjati z mislijo, ali naj grem, ali ne . . . Toda nisem se drznil iti, da bi me ne napojili z žolčem. Naposled sem dejal sam pri sebi: ker še nisem storil nič dobrega ... ne poj dem . . . Toda knez, moj ljubljeni oče, se me je usmilil in vaju povabil v Kejdane, da bi si mogel vsaj svoj pogled napasti s svojo ljubeznijo . . ., preden odrinemo na vojno. Ne zahtevam, da bi se takoj jutri poročila .' . . Toda samo, da zaslišim tvojo besedo, Bog mi je priča, da mi bo laže . . Ti si moja duša edina . .. Nočem pasti, toda v bitki se vsakemu lahko pripeti, saj se vendar ne bom skrival za druge . . . torej mi moraš odpustiti, kakor se odpušča umirajočemu."
"Naj te Bog varuje in vodi," je odgovorila deklica z mehkim glasom, po katerem je gospod Andrej takoj spoznal, da so njegove besede dosegle uspeh.
"Ti moje čisto zlato! Hvala ti i za to. Ali ne pojdeš v samostan?"
"še ne."
"Bog te blagoslovi!"
In kakor se spomladi taja se je začela med njima tajati nezaupljivost in čutila sta se bližja drug drugemu nego poprej. V srcih jima je bilo laže, pogledi so jima postali jasnejši. In vendar ni ona nič obljubila, a tudi on je vedel, da za enkrat ni ničesar zahteval. A ona je čutila, da mu ne sme zapirati poti do poboljšan j a, o katerem je govoril tako odkrito. O njegovi iskrenosti ni dvomila niti trenutek, zakaj ni bil človek, ki bi govoril tja v en dan. Glavni vzrok pa, zakaj ga ni iznova zavrnila, zakaj mu je pustila nadejo, je bil, da je v globini svojega srca še vedno ljubila tega junaka. To ljubezen je sicer pokrila gora grenkosti, razočaranja in bolesti, toda ljubezen je živela, vedno pripravljena, da verjame in odpušča brez konca.
"On je boljši nego njegova dejanja," je mislila deklica, "in onih, ki so ga zapeljevali v greh, ni več; lahko bi iz obupa storil zopet kaj, torej naj ne obupuje več."
In njeno pošteno s^ce se je ra-dovalo radi lastnega odpuščanja. Olenki je stopila na lice rdečica, tako sveža, kakor roža ob rani rosi; oči so imele sladek in živ blesk in dejal bi, da se je njih jasnost odbijala v dvorani.
Ljudje so prihajali mimo in občudovali ta prekrasni par, zakaj tako lepih dveh mladih ljudi je bilo s svečo težko najti v tej dvorani, kjer je bil sicer zbran cvet šlahte in škihčank.
Pri tem sta bila oba, kakor bi se bila dogovorila, podobno oblečena ; ona je imela namreč krilo iz srebrne lame, speto s safir-jem, in višnjev kontušek iz be-nečanskega baržuna. "Najbrž sta brat in sestra," so pravili oni, ki ju niso poznali, drugi pa so pripominjali: "Ni mogoče, zakaj njegove oči se preveč živo upirajo vanjo."
Medtem je maršal naznanil, da je že čas k večerji, in nastalo je takoj nenadno vrvenje. Grof Loewenhaupt, ves v čipkah, je šel spredaj ter vodil pod roko kneginjo, katere vlečko sta nosila dva zala paža; za njim je vodil baron Shitte gospo Hlebovi-čevo, sledil je tudi škof Parčev-ski z duhovnikom Bialozorom; oba sta bila nekako v skrbeh in zamišljena.
Knez Januš, ki je pri pohodu dajal prednost gostom, toda za mizo zavzel poleg kneginje naj-odličnejše mesto, je vodil gospo Korfovo, vojvodinjo vendensko, ki se je nahajala v Kejdanih že teden dni. In tako se je pomikala vrsta parov stobarvna, kača, se razvijala in menjala. Kmi-tic je vodil Olenko, katera se je nalahko oprla na njegovo ramo; on pa je od strani pogledoval na njen fini obraz, srečen, žareč kaltor plamenica, največji mag-nat med temi magnati, ker je bil v bližini največjega zaklada.
Tako so polagoma v spremstvu godbe prišli v obednico. Miza, postavljena v obliki podkve ter pokrita za tri sto oseb, se je ši-bila pod srebrom in zlatom. Knez Januš kot kraljev namestnik in sorodnik tolikim kraljem, je zavzel najvišje mesto poleg kneginje, drugi pa so prihajali mimo in se globoko priklanjali ter zavzemali prostore po dostojanstvu.
Knez pa je bil, kakor se je zdelo navzočim, očividno mnenja, da je to zadnja gostija pred strašno vojno, v kateri se je imela odločiti usoda velikanskih držav, zakaj na njegovem obrazu ni bilo miru. Na videz se je smejal in veselil, toda zdelo se je, da ga je tresla mrzlica. Včasih je viden oblak legel na njegovo grozno čelo in oni, ki so sedeli blizu, so lahko opazili, da je bilo njegovo čelo" pokrito z gostimi potnimi sragami. Včasih je njegov pogled naglo šinil po zbranih obrazih in se zvedavo ustavil na obličjih različnih polkovnikov, zopet je naglo na-mršil svoje levje obrvi, kakor bi ga mučila kaka bolečina ali kakor bi ta ali oni obraz vzbudil v njem srd. In čudno, tudi dostojanstveniki, ki so sedeli blizu kneza, kot poslanci, škof Parčev-ski, duhovnik Bialozor, gospod Komorovski, gospod Miežejev-ski, gospod Hlebovič, gospod vojvoda vendenski in drugi, so bili v skrbeh in nemirni. Na obeh krilih ogromne podkve se je že razvil vesel razgovor in navadni šunder pri gostijah, a lok je zamišljeno molčal ali pa šepetal redke besede ali pa izmenjaval raztresene in nekako boječe poglede.
Pa saj ni bilo v tem nič čudnega, zakaj niže so sedeli polkovniki in vitezi, ki jim je bližnja vojna mogla kvečjemu groziti s smrtjo. Laže je pasti na vojni nego nositi na svojih ramenih odgovornost za njo. Duša vojakova ni v skrbeh, ko si odkupi s krvjo grehe in zleti s polja proti nebu — edino oni kloni težko svojo glavo, oni se pogovarja v duši z Bogom in s svojo vestjo, ki na predvečer odločilnega dne ne ve, kakšno čašo poda jutri domovini, da jo izprazni.
Tako so si tudi to tolmačili na spodnjih koncih.
"On je vedno tak pred vsako vojno, da se pogovarja z lastno dušo," je govoril stari polkovnik Stankievič gospodu Zaglobi, "toda čim bolj mračen je, tem hujši je za sovražnika, zakaj na dan
bitke bo gototo vesel."
"Saj tudi lev mrmra pred bitko," je odgovoril gospod Zaglo-ba, "da bi vzbudil tem večje spoštovanje v sovražniku. Kar se tiče velikih vojskovodij, je vsak imel svojo navado. Hanibal je baje kockal, Scipio Africanus je recitiral ritme, gospod Koniec-polski, oče, je vedno govoril o ženskah, jaz pa rad zaspim pred vojno kako urico, dasi mi tudi ugaja čaša z dobrimi prijatelji."
"Poglejte, gospodje, da je tudi škof Parčevski bled kakor papir," je rekel Stanislav Skrze-tuski.
"Ker sedi za kalvirisko mizo in lahko poje kaj nečistega," je pojasnil s tihim glasom Zagloba. "Do pijač, pravijo starejši ljudje, nima vrag pristopa in jih lahko povsod piješ, toda pred jestvinami, posebno pred juho, se je treba paziti. Tako je bilo tudi na Krimu za onega časa, ko sem bil v ujetništvu. Tatarski muli ali knezi so znali bravino s česnikom tako pripraviti, da je oni, ki je pokusil, bil takoj pripravljen, zapustiti pravo vero in se poprijeti njihovega vražjega preroka."
Tu je Zagloba še bolj znižal glas :
"Tega ne govorim, da bi hotel zasramovati kneza, toda svetujem gospodom, da prekrižajo jed, ker onega, ki se varuje sam, varuje tudi Bog."
"Kaj govoriš, gospod . . . Kdor se priporoči Bogu pred jedjo, temu se nič ne zgodi; pri nas v Veliki Poljski je nemalo lute-rancev in kalvincev, a še nisem slišal, da bi čarali jed."
"Pri vas v Veliki Poljski je nemalo luterancev, zato sjo se tudi takoj zvezali s Švedi," je odgovoril Zagloba, "in se sedaj družijo z njimi. Jaz bi na knezovem mestu tudi one poslance tam nagnal s psi, a ne jih krmil s posebnostmi. Glejte si no tega Loewenhaupta. Tako žre, kakor bi ga imeli črez mesec dni z vrvjo zvezanega ža noge gnati na
semenj, še za ženo in otroke si je nabasal slaščic v žep . . . Pozabil sem, kako se imenuje oni drugi požeruh."
"Vprašaj, očka, Mihaela!" je rekel Jan Skrzetuski.
Gosod Mihael je sedel nedaleč, a ni ničesar slišal, ničesar videl, ker je sedel med dvema gospodičnama; na levi strani je imel gospodično Elizabeto Sie-lavsko, zrelo gospodično kakih štiridesetih let, na desni pa gospodično Olenko Bilevičevo, poleg katere je sedel Kmitic. Gospodična Elizabeta je stresala z glavo, odičeno s perjem, nad malim vitezom in mu nekaj prav živo pripovedovala. On pa jo je pogledal od časa do časa z zaspanim pogledom in ji vsak hip odgovarjal: "Da, jasna gospodična, prav res," a razumel ni niti besede, zakaj vsa njegova pozornost je bila baš na drugi strani. Z ušesom je lovil šepet Olenkinih besed, šelest njene la-move obleke in je brke tako vihal, kakor bi hotel nastrašiti z njimi gospodično Elizabeto.
"Ej! čudovito je to dekle . . . Ej, krasna je!" je govoril v svoji duši. "Poglej, Bog, na mojo revščino, zakaj ni ga večjega reveža od mene. Duša kar koprni v meni, da bi imel svojo ljubljeno nevesto, a na katerokoli se ozrem, jo ima že drug vojak. Kam naj se obrnem jaz, revež?'"
POSEBNO!
FINE, ČISTO SVILENE NOGAVICE (FULL FASHIONED), REGULARNA CENA $1.50, DOBITE SEDAJ PRI NAS ZA SAMO
98c
Vam se priporočam
BENNO B. LEUSTIG
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Nar. Doma
VSEM STARIM ODJEMALCEM
kot tudi novim znancem in prijateljem naznanjam, da smo začeli s stiskanjem grozdja. Kot vsako leto, boste tudi letos dobili pri nas izvrstno kapljo, na katero se lahko zanesete. Mošt, grozdje in sodi!
Se vljudno priporočam za obifa naročila!
Jernej Knaus
1052 E. 62d St.
fl'li^WJlV^WJi.V'^
-r
Naznanilo!
Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da smo odprli trgovino in kro-jačnico v Collinwoodu na 404 E. 156th St., nasproti slovenske banke..
Poslovodja te trgovine je poznani Jos. Perme, ki J > uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave.
Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljene in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknje, površnike, vse po $20.00.
Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite oglasiti se pri nas.
Brazis Bros.
404 E. 156th Street (Collinwood)
GLAVNA TRGOVINA: 6905 Superior Avenue
PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA, NIKDAR POZABLJENE SOPROGA IN OČETA
MARCE RACK
ki je preminul dne 2. oktobra, 1929.
Že leto dni Te zemlja krije, in truplo Tvoje že trohni; ostal si nam v spomin za vedno, tolažbe nam pa najti ni.
Solza pada že nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala nam očeta ljubega za vedno je.
Imeli smo Te vedno radi, ohranimo Te v dnu srca, in čakajoč v sladki nadi, da spet se skupaj snidemo.
In večni Stvarnik pa Ti naj plačilo svoje zdaj deli: v raju svetem zarja milo na veke naj Ti le blesti.

Naznanilo
Vsem starini odjemalcem kot tudi novim prijateljem in znancem se toplo priporočam z našo moderno novo stiskalnico grozdja na elektriko.
Po vašem naročilu vam prodamo grozdje ali mošt. Dopeljevamo vam grozdje ali mošt na dom. Imamo vedno veliko zalogo najfinejšega grozdja iz države Ohio. Z našo postrežbo boste prav gotovo zadovoljni, ne samo da dobite najboljše kvalitete grozdje, pač pa so tudi cene jako nizke. Naši moderno urejeni električni stiskalnici sta največji v naselbini in vam nudimo lahko najboljše ugodnosti., dobro in hitro postrežbo. Za obila naročila se priporoča dobro poznani
John Mandel
15322 Waterloo Rd.
KEnmore 4385

r
r GROZDJE
MOST
Kot prejšnja leta, tako sem tudi letos pripravljen postreči z najboljšim grozdjem, moštom in sodi. Se priporočam.
Joseph Koša k
3559 E. 81st St.
Diamond 2940