GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • Hrastnik # ljubljana-bezigrad e CENTER # MOSTE-POLJE # SlSKA 0 VlC-RUDNIK % ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 6. februarja 1969 LETO XVI., ŠT 3 a SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-CENTER Osnutek proračuna občine Ljubljana-Center za leto 1969 (Gradivo za zbore volivcev) UVOD . Priprave na sestavljanje proraču-I r>v družbeno polfftčnih skupnosti za 1969 so se na nivoju republike r^ele že julija lani, ko je republiki sekretariat za finance predlogi Izvršnemu svetu prvi osnutek i^užbono ekonomskih Izhodišč za prikovan je dohodkov in kritje po-. Fet> splošne potrošnje v republiki n občinah za leto 1969. 8| Ta izhodišča so republiški pred-..^vniški in drugi organi v nadalj-iih razpravah, ki so trajale vse do J^embra, večkrat spremenili in do-Jvjnill ter jih šele 20. decembra v (2'Mk-i številnih predpisov s področja »Pevkov, davkov in taks ter s ročja proračuna in drugih oblik Uk **ošnc potrošnje — vzgoje in izo- braževanja, zaposlovanja in otroškega varstva, končno uzakonili oziroma sprejeli. Zaradi tega tudi letos ni bilo mogoče pravočasno pristopiti k sestavljanju občinskega proračuna, čeprav se je v vseh proračunskih razpravah poudarjalo, da je treba za leto 1969 tudi občinske proračune pravočasno sprejeti. Toda delitvena razmerja med federacijo, republikami, občinami, republiško izobraževalno skupnostjo, skupnostjo socialnega in zdravstvenega zavarovanja, skupnostjo zaposlovanja in skupnostjo otroškega varstva so bila znana šele 27. decembra; delitvena razmerja med Mestnim svetom Ljubljana, temeljno izo- braževalno skupnostjo Ljubljana in ljubljanskimi občinami (zaradi posebne komunalne ureditve v Ljubljani) pa so bila znana šele 15. januarja. Zato bomo občinski proračun sprejeli skoraj tri mesece pozneje, kot hi ga morali. Osnovne značilnosti družbenoekonomskih izhodišč za oblikovanje dohodkov na njihovi osnovi sprejetih predpisov, s katerimi je urejena splošna poraba v letošnjem letu, so: a) izvršen je precejšen premik zajemanja dohodkov za potrebe splošne potrošnje iz sfere proizvodnje v sfero osebne potrošnje; b) rezultat tega premika je v nekoliko znižani obremenitvi osebnih dohodkov z dajatvami za potrebe splošne potrošnje — skupna stopnja prispevkov iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja se je znižala od lanskih 32,50% na 31,92 %; c) znotraj splošne potrošnje pa je izvršena precejšnja prerazporeditev v korist družbenih dejavnosti oziroma nosilcev splošne potrošnje, za katere smo že nekaj let ugotavljali, da relativno zaostajajo za drugimi dejavnostmi kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstveno varstvo, pri pokojninskem zavarovanju stare pokojnine, narodna obramba, javna varnost itd. Federacija je z znižanjem stopnje prispevka iz osebnih dohodkov od lanskih 4,7 na 3 % ter z uvedbo novih prometnih davkov v glavnem le zamenjala inštrumentarij zajemanja — razbremenila je gospodarstvo in obremenila potrošnjo občanov. Republika je prav tako zvišala stopnjo republiškega prometnega davka od prodaje industrijskih izdel- kov od lanskih 2 na 3,5 % i'n tako za 1,5 % močneje obremenila potrošnjo občanov. Prerazdelitev med nosilci splošne potrošnje se vidi, če primerjamo Družbene dejavnosti oz. koristniki prispevka Proračuni VD skupnosti a) federacija b) republika c) občina Vzgoja in izobraževanje a) v republiki b) v občini Socialno zavarovanje a) pokojnin, in invalid, zavarovanje b) zdravstveno zavarovanje c) otroško varstvo Zaposlovanje a) prispevek za zaposlovanje SKUPAJ Znižan je torej delež federacije za 1,7 %, občine za 0,49 %, vzgoje in izobraževanja v občini za 0,30 % in skupnosti zaposlovanja delavcev za 0,10 %. Povečan je delež vzgoje in izobraževanja v republiki za 1,31 %, invalidskega in pokojninskega zavarovanja za 0,40 % ter zdravstvenega zavarovanja za 0,20 9o. Pri zvišanju deleža stopnje za vzgojo in izobraževanje v republiki je treba poudariti, da gre za povišanje v glavnem na račun prenosa financiranja vsega srednjega in strokovnega šolstva od temeljnih na republiško izobraževalno skupnost in le del povišanja na račun saniranja materialnega položaja vzgoje in izobraževanja oziroma šolstva, ki ga financira republiška izobraževalna skurnost. Delitvena razmerja med mestom in občinami bodo v letu 1969 ostala ista kot lani. Za financiranje skupnih mestnih zadev bodo ljubljanske občine tudi v letu 1969 prispevale 85 c/o od štirih virov proračunskih dohodkov, in sicer: — od dohodkov iz naslova prometnega davka od maloprodaje, — od dohodkov iz naslova prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini na drobno in v gostinstvu, — od dohodkov iz naslova upravnih taks in — od dohodkov iz naslova sodnih taks. Delež teh dohodkov, ki gredo za financiranje skupnih mestnih zadev, znaša v občini Ljubljana Center 43.100.000 din. A) PRISPEVKI Prispevek iz OD iz delov, razm. Prispevek od kmetijstva Prispevek od obrti Prispevek od intelek. štor. Prispevek od avtorskih pravic Prispevek iz skup. doh. občanov SKUPAJ razdelitev skupne stopinje prispevka od osebnih dohodkov na posamezne koristnike sredstev tega prispevka v letu 1968 in 1969. Razdelitev skupne stopinje je bila oziroma je naslednja: stopinje prispevkov 1968 1969 4,70 3,00 1,51 1,51 2,04 1,55 1,95 3,26 2,70 2,40 12,50 12,90 5,00 5,20 1,80 1,80 0,30 0,20 32,50 31,82 Po dogovoru med Temeljno izobraževalno skupnostjo in ljubljanskimi občinami ter mestnim svetom bodo ljubljanske občine v letu 1969 oddvojile za financiranje osnovnega šolstva ter otroškega varstva po 2,40 odstotka prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, 10 % prometnega davka od maloprodaje in od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu ter 14 % zbranih prispevkov od obrti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic in tehničnih izboljšav ter od kmetijske dejavnosti. Tako določeni deleži znašajo v občini Ljubljana Center za leto 1969 17,220.000 din. Po izločitvi sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev ter za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini ostane za pokrivanje ožje proračunske potrošnje 25.767.000 din. Ker bi ob nespremenjenem delitvenem razmerju mod mestom in občinami, občina Ljubljana Center ne imela dovolj dohodkov za financiranje potreb proračunske potrošnje, je bil med mestnim svetom in ljubljanskimi občinami dosežen sporazum, da bo mestni svet v letu 1969 financiral vse potrebe narodne obrambe in civilne zaščite tako v mestu kot v občinah oziroma krajevnih skupnostih. Poleg tega pa bo prevzel financiranje Delavske in Mestne ljudske knjižnice, ki jih je doslej financirala občina Ljubljana Center. Potrebe narodne obrambe in civilne zaščite znašajo v občini Ljubljana Center 660.000 din, potrebe obeh knjižnic pa 1,010.000 din. Realizacija 1968 Plan 1969 Indeks 21,674.797 19,910.000 92 4.936 5.000 100 4,538.813 5,180.000 115 1,731.033 2,050.000 118 992.688 642.000 65 1,728.893 2,400.000 140 30,671.160 30.187.000 98 Namen B) DAVKI Davek od prom. blaga na drobno Prometni davek od alk. pij. v trg. Prom. davek od alk. pij. v gostin. Drugi prometni davek Prom. davek od plačil za star. Prom. davek od neprem. in pravic Davek od stavb Davek od premož. in prem. pravic Davek od tuje delovne sile Davek na dediščine in darila SKUPAJ C) TAKSE Upravne takse Komunalne takse Sodne takse SKUPAJ D) OSTALI DOHODKI Prisp. od sred. skup. porabe Razni drugi dohodki Preneseni dohodki SKUPAJ SKUPAJ (A + B + C + D) Obrazložitev posameznih prispevkov, davkov in taks Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je odvisen od gibanja mase osebnih dohodkov im od stopnje prispevka. Po republiških predvidevanjih bodo osebni dohodki porasli v skladu z neto produktom za 8%. V občini Ljubljana Center pa računamo, da se bo masa dohodkov povečala za 10 %. Stopnja prispevka iz osebnega dohodka se v skladu z resolucijo o družbeno ekonomskih izhodiščih za oblikovanje dohodkov in kritje potreb splošne .potrošnje znižuje za občino in TIS od 4,74 % na 3,95 %. Po teh izhodiščih, ki jih je sprejela republika, naj skupna obremenitev osebnih dohodkov s prispevki ne presega 31,82 % (prispevek za socialno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje ter prispevek za proračune in šolstvo). Zaradi tolikšnega znižanja stopnje prispevka (od 4,74 na 3,95%) se bodo prispevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja kljub 10 % porastu mase osebnih dohodkov znižali za 8 % ali za 1,764.800 din v odnosu na preteklo leto. Prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se bo predvidoma povečal le za 15 %. Tako nizko povečanje tega prispevka je pogojeno s tem, da se po republiškem zakonu in občinskim odloku o prispevkih in davkih občanov stopnje tega prispevka znatno znižujejo. Poleg tega je treba po zveznih predpisih o plačevanju prispevkov in davkov odstopiti večje število zavezancev drugim občinam, kjer ima zavezanec stalno prebivališče (lani po sedežu delavnice). Zato bo možno realizirati predvideni dohodek s področja obrti le na račun natančnejšega ugotavljanja in odkrivanja realnejših osnov posameznih zavezancev, deloma pa bo možno realizirati večji prispevek tudi zaradi izenačenja obdavčevanja proizvodne in storitvene obrti (enotna progresivna lestvica stopenj; v preteklem letu so pavšalisti plačevali prispevek po proporcionalni stopnji 7,9 % oziroma skupni stopnji za občino in republiko 12,9 %). Glede na to predvidevamo, da bo znašal ta prispevek 5,160.000 din ali 15 % več kot v preteklem letu. Prispevek od intelektualnih storitev se bo povečal za 18 %. Po republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov in s tem v zvezi ob- Realizacija 1968 Plan 1969 Indeks 27,273.880 30,540.000 112 3,314.026 4,400.000 133 3.451.680 4,590.000 133 975.989 1,000.000 103 1,078.187 970.000 90 529.662 300.000 57 434.254 470.000 108 39.133 200.000 510 517.244 520.000 100 10.735 10.000 100 37,624.790 43,000.000 114 3,998.223 6,440.000 101 797.194 220.000 27 3,390.353 4,750.000 140 8,185.770 11,410.000 139,4 836.101 — 636.647 60.000 9 2,004.974 1,490.000 74 '3,486.694 86,087.000 109,7 činskim odlokom, se bo tudi zaveJ zance za intelektualne storitve obdavčevalo po progresivni lestvici (lani po proporcionalni prispevni stopnji 15 %). Poleg tega morajo ti zavezanci voditi poslovne knjige že pr) 15.000 din čistega dohodka, doseženega v preteklem letu (v letu 1968 pri 20.000 din). Z ozirom na progresivno obdavčitev teh zavezancev in glede na natančnejše ugotavljanje prispevnih osnov se bo prispevek od intelektualnih storitev povečal za 18 odstotkov v odnosu na preteklo leto. Prispevek od avtorskih pravic-"Stopnja tega rStsbevka se v odnosu na" preteklo leto ne spreminja, zato predvidevamo porast prispevkov od avtorskih pravic le na osnovi večjega obsega. V letu 1969 predvidevamo, da se bo ta prispevek povečal za 13 %. Prispevek iz skupnega dohodka občanov. Po noveli republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov veljajo za odmero tega prispevka za leto 1968 nespremenjene stopnje in osnove, upoštevajo pa se olajšave za nepreskrbljene družinske člane. Zaradi olajšav se bo prispevek za lete 1968 zmanjšal za 30 %. Republiški zakon pa določa, da se poleg pri' spevka za leto 1968 obračunavajo pobirajo tudi akontacije za leto 1969- Glede na to predvidevamo, da $e bo ta prispevek v odnosu na preteklo leto povečal za 40 % in bo znašal 2,400.000. dita Prometni davek od industrijskih izdelkov bo predvidoma znašal 12 % več kot v preteklem letu. Tak porast prometa blaga na drobno in s ten* prometnega davku (občinska stopnj3 je ista kot lani) je pogojen s porastom osebnih dohodkov, deloma P3 bodo vplivali na povečanje obseg9 tega prometa in (Sivka " tudi ug<>°' nejšl pogoji za najemanje potroši)*' ških kreditov ter nadaljnje izboljša' nje založenosti trga. Prometni davek od alkoholnih P*' jač v trgovini in gostinstvu se povečal za 33 % v skladu s povečan*' mi stopnjami prometnega davka n9 alkoholne pijače. Odlok o povečanj11 tega davka je sprejel mestni svet. . Ostali prometni davek (občinsk davek od prometa blaga na drobi) v gospodarskih in drugih delovni3 organizacijah in prometni davekJL uvožene avtomobile) se bo povečaj v odnosu na realizacijo v letu IPjr le za 3 %. Pri tem je potrebno P3 udariti, da je v realizaciji toga da I. DOHODKI Po posameznih virih oziroma vrstah prispevkov, davkov in taks predvidevamo, da bodo v letu 1969 realizirani naslednji dohodki: $ ka za leto 1968 zajet prometni davek, ki je bil realiziran v letu 1987 in napačno odveden v finančni načrt mestnega sveta, v letu 1988 pa pre-odkazan v proračun občine v višini 220.000 din. Ce upoštevamo, se bo dejansko ta prometni davek v letošnjem letu povečal za 35 %. Na to povečanje bo vplivala zvišana stopnja prometnega davka na uvožene avtomobile (od 2 na 4 %). Prometni davek od plačil za storitve se bo znižal za 10 % in bo znašal 950.000 din. Po spremembah temeljnega zakona o prometnem davku se že od decembra 1968 ne plačuje več prometnega davka od avtoprevoznikih storitev za prevoz blaga in oseb privatnih prevoznikov — opravljenega družbenemu sektorju. Zaradi tega bo ta davek v letu 1969 za 10%. nižji, čeprav je upoštevano, da bo prometni davek od ostalih storitev porasel za 15 %. Prometni davek od nepremičnin in pravic se v odnosu na realizacijo v letu 1968 znatno zvišuje. Preteklo leto so delovne organizacije izvršile nekaj Izrednih kupoprodaj stanovanj In garaž, od katerih je bilo treba plačati prometni davek. Cfe upoštevamo te izredne primere kupoprodaj, lahko predvidevamo za leto 1969 samo 300,000 din tega davka. Davek od stavb se bo v letošnjem letu plačeval po isti stopnji kot preteklo leto. Zvišale se bodo lc davčne osnove v zvezi z revalorizacijo stanarin in najemnin. Davek od premoženja in premoženjskih pravic se znatno povečuje zaradi uvedbe davka na tovorna motorna vozila. Na novo predvideni davek bo znašal 170.000 din. Davek od tuje delovne sile ostane nespremenjen, ker po dosedanjih predpisih ni možno povečevati števila tuje delovne sile v zasebnem sektorju obrti in gostinstva. Upravne takse se bodo povečale za 61 % zaradi povečane tarife za spise in dejanja v upravnih stvareh pri upravnih organih. Komunalne takse se znižujejo zaradi ukinitve taks na cestna motorna vozila. Ostale komunalne takse (turistične takse) pa se povečujejo za 10 % zaradi predvidenega povečanja števila nočitev. Sodne takse se bodo povečale za 40 c/o zaradi povečane tarife, ki jo bo predpisala republika. Prispevek od sredstev skupne porabe je v letošnjem letu republiški dohodek. Razni drugi dohodki. V letošnjem letu predvidevamo teh dohodkov samo 60.000 din, medtem ko je znašala realizacija za leto 1968 636.647 din v glavnem zaradi nepredvideni! dohodkov (likvidacijska masa podjetja »Parketar« v višini 140.000 din, zdravstvene menze v višini 35.000 din in vračilo napačno izplačane dotacije v letu 1963 Agrokombinata »Emona« v višini 360.000 din). Preneseni dohodki iz leta 1968 znašajo 1,430.000 zaradi ugodne realizacije ostalih dohodkov in prispevkov od sredstev skupne porabe ter vračila prometnega davka, ki je bil v letu 1967 napačno izkazan. II. IZDATKI Dohodki za mestni svet, TIS in občino bodo v celoti znašali 88,087.000, kar je za 9,7 % več, kot je znašala realizacija v preteklem letu. Globalna razdelitev sredstev je naslednja: Namen Celotni dohodki Od tega za: Mestni svet TIS občina Iz tabele je razvidno, da se najbolj povečujejo dohodki za Mestni svet, in sicer za 22,3 %, za občino pa se povečujejo le za.fi,9.%, Da bi tudi v letu 1909 ostalo delitveno razmerje nespremenjeno, se Prenašajo na mestni svet obveznosti financiranja za stanovanja borcev ter Delavske in Mestne knjižnice in hove potrebe za narodno obrambo. Za TIS pa se sredstva znižujejo, ker je republika prevzela financiranje celotnega srednjega šolstva. Ce ^ločimo sredstva za srednje šolstvo v preteklem letu, se dohodki za TIS Povečujejo za 30,9 %. Po izločitvi sredstev za mestni svet in TIS ostane za pokrivanje občinskih potreb 25,707.000 din, kar Predstavlja 0,9 % več kot v letu 1908. Namen Posebni račun za vzg. in izobr. Kulturno prosvetna dejavnost Telesna kultura Center za socialno delo Sklad za družbeno varstvo Sklad za varstvo borcev NOV Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Realizacija Plan Indeks 1968 1969 78,486.694 86,087.000 109,7 35,245,119 43,100.000 122,3 19,143.995 17,220.000 89,9 24,097.280 25,767.000 106,9 V letošnjem letu se med proračunskimi izdatki ožjega proračuna pojavljajo nekatere nove postovke: nakup stanovanj za občane, ureditev zemljiškega katastra,1" zimska služba, sklad opreme in sklad skupne porabe upravnih organov. Močno pa se povečujejo sredstva za izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Majde Vrhovnik in investicije v vzgojno varstvene objekte ter nakup stanovanj in opreme za milico. Na drugi strani pa se sredstva za nekatere dejavnosti znatno znižujejo. Sredstva za stanovanja borcev in sredstva za Delavsko in Mestno ljudsko knjižnico bo v celoti zagotovil mestni svet. Razporeditev dohodkov po glavnih namenih za ožji proračun občine je naslednja: rallzacija 1968 Plan 1969 Indeks 3,243.000 4,581.000 141 1,048.015 340.000 32 300.230 350.000 117 590.000 650.000 110 4,201.800 4,200.000 100 1,712.000 1,072.000 63 562.127 670.300 119 283.372 658.000 232 Namen Delo državnih organov — redna dejavnost — funkcijski izdatki Dejavnost krajevnih skupnosti in družbenih centrov Dejavnost družb. pol. organiz. Medobčinski sklad za napredek turizma mesta Ljubljana Negospodarske investicije Gospodarske investicije Gospodarski posegi Prorač. obvez, iz pret. leta Rezervni sklad Nerazporejeni dohodki SKUPAJ alizacija 1968 Plan 1969 Indeks 3,116.500 3,566.200 114 541.308 1,021.800 188 782.552 884.500 113 450.000 498.200 111 130.771 140.000 107 3,190.875 4,840.000 152 568.140 550.000 97 1,324.119 1,325.000 100 — 140.000 — 223.611 260.000 116 399.144 500.000 125 22,667.564 26,247.000 116 Obrazložitev razporeditve dohodkov za posamezne namene Poseben račun za vzgojo in izobraževanje V letu 1968 se je pričela izgradnja 'telovadnice pfi osnovni šoli Majde Vrhovnik, za kar je bilo v proračunu zagotovljenih 1,000.000 din. Celotna investicija po predračunu pa znaša 2,363.800 din brez arheoloških raziskav terena, opreme in ureditve zemljišča. V letu 1969 moramo za to predvideti še 1,600.000 din. V letu 1968 je bil izdelan program razvoja otroškega varstva v Ljubljani oziroma za posamezne ljubljanske občine. Program predvideva nujno povečanje kapacitet, ker so naši vzgojno-varstveni zavodi že sedaj bolj zasedeni, kot to dopuščajo sanitarni, higienski in pedagoški normativi. adaptiran za potrebe VVZ Prule), je dano zagotovilo občinske skupščine, da se v letu 1969 prične z gradnjo novega vzgojno varstvenega zavoda za krajevno skupnost Stara Ljubljana. Prav tako je predvideno povečanje kapacitet na Poljanah, v Starem Vodmatu (objekt za dojenčke) in na Taboru. Investicijam za potrebe otroškega varstva bo predvidoma prispevala sredstva tudi Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, kjer se na posebnem računu zbirajo namenska sredstva za investicije v vzgojno varstvene zavode. Zadnji dve leti so" šla znatna sredstva za investicijsko vzdrževanje na šolah iin VVZ, zato v letu 1969 niso v planu večja adaptacijska dela na osnovnih šolah in vzgojno varstvenih zavodih. Zaradi začasne preselitve VVZ Novi trg v Zvomarsko ulico (ki je Predvidena so primere. le sredstva za nujne Namen Realizacija 1968 Plan 1969 Indeks Gradnja telovadnice pri šoli Majde Vrhovnik 990.158 1,600.000 162 Za razrešitev kapacitet vzg. varstvenih zavodov 1,728.904 2,100.000 121 Invest. vzdrž. šol. objektov 926.526 150.000 16 10 % garancijski znesek \ 181.911 400.000 220 Odplačilo anuitet 228.141 240.000 105 Ostali izdat. (Skopje, banč. stroš.) 148.435 91.000 61 SKUPAJ 4,204.085 4,581.000 108,9 Od tega iz proračuna 3,243.000 4,581.000 141 Kulturno prosvetna dejavnost razstavi otroških risb, 6 prireditev V letošnjem letu se sredstva za ob spominskih dnevih in državnih kulturo znižujejo zaradi prenaša obveznosti financiranja Delavske in Mestne ljudske knjižnice na Mestni svet. Ostale postavite kulture in telesne kulturi' pa se v povprečju zvišujejo za 32 %. Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij programira svojo dejavnost v širšem merilu kot doslej in predlaga obširno in podrobno obrazložen program svojega dela v letu 1969, ki zajema: kulturno-estetako vzgojo mladine, predavanja, recitale, srečanja, revije, razstave, strokovno izpopolnjevanje, prireditve ob spominskih dnevih, državnih praznikih, proslave, pomoč amaterskim skupinam itd. Zveza kulturno prosvetnih organizacij naše občine združuje 17 društev — od tega 11 pevskih zborov, 4 instrumentalne skupine, 2 folklorni skupini. Ta društva predvidevajo v letu 1969 21 vokalnih koncertov, 7 folklornih nastopov, 10 koncertov, 16 nedeljskih matinej, 19 strokovnih predavanj, 2 praznikih in druge prireditve (skupaj 132). Na območju občine Ljubljana Center je vrsta spomenikov, ki so potrebni obnove in stalnega vzdrževanja. Popravila in vzdrževanje spomenikov predlaga Zavod za spomeniško varstvo. Za posamezne kulturne akcije, zlasti prireditve za mladino (odkupi predstav in koncertov) predvidevamo 60.000 din. Sredstva za telesno kulturo se v letu 1969 povišujejo. Kljub temu je vrsta zadev na tem področju ostala brez ustreznih rešitev niti ni možno za telesno kulturo dobiti stalnejših virov financiranja. Tudi v letu 1909 je predvideno financiranje telesno-kulturnih akcij — organizacij, ki niso vključene v občinsko zvezo za telesno kulturo. Ta organizacije so: počitniška zveza, taborniška zveza, akademsko planinsko društvo, PTT društvo. ŽTP društvo in športna ambulanto. Sredstva za te namene se nasproti lanskoletnim ne zvišujejo. Posebna sredstva so predvidena za izvedbo množičnih športnih prireditev, kot so: smučarski tečaji, plavalni tečaji, osnovnošolska prvenstva v raznih disciplinah. Investicije na področju telesne kulture se financirajo iz sredstev športne stave in lota ter se zbirajo na posebnem računu občinske skupščine. Predvidoma bodo znašala ta sredstva v letu 1969 700.000 din. Namen Realizacija 1968 Plan 1969 Indeks Delavska knjižica 360.000 — — Mestna ljudska knjižnica 465.000 — — Občinski svet ZKPO 130.000 180.000 138 Vzdrževanje spomenikov 70.000 100.000 143 Kulturne akcije 23.015 60.000 261 Osnovna dejavnost ObZTK 250.000 300.000 120 Tel. kult. akcije izven ObZTK 30.000 30.000 100 Sol. šport, društva in množ. dejav. 16.380 20.000 122 Štipendije 3.850 — — SKUPAJ 1,348.245 690.000 51,1 Socialno varstvo Sredstva Centra za socialno delo se povečujejo za 10 % v glavnem zato, ker je prevzel računovodske posle Sklada za družbeno varstvo in delno zaradi zvišanja materialnih izdatkov (pleskanje poslovnih prostorov). Sredstva za socialno varstvo se v celoti iz proračuna ne zvišujejo, čeprav se posamezne postavke v povprečju povečujejo za 7 % na račun prenesenih sredstev iz preteklega leta. Predvsem se poveča postavka doplačila socialno ogroženih v vzgojno varstvenih zavodih. Ti stroški so se doslej krili iz sredstev za šolstvo, TIS pa je v letošnjem letu v celoti odklonila financiranje kakršnihkoli socialnih problemov. Na novo-je treba predvideti tudi sredstva za šolske malice socialno šibkim otrokom. Zvišujejo se nadalje sredstva za oskrbnine v mladinskih domovih, ker se je zvišalo število mladoletnikov v zavodih od 77 na 83. Poleg tega se je zvišala tudi cena oskrbnega dne. smo do 20. januarja 1969 že prejeli 50 novih vlog. Število teh pa se bo zagotovo še precej zvišalo, predvsem zaradi zvišanja življenjskih stroškov in podražitve stanovanj, pa tudi sicer je bil dosedanji cenzus dohodkov na družinskega člana nizek (350 din). Spričo navedenega se bo krog upravičencev še razširil. 2e sedaj imamo 242 upravičencev, od tega prejema 179 borcev NOV priznavalnino, 63 družin in borcev za severno mejo 1918-1919 pa pomoč za študij in družbeno pomoč. Najnižja priznavalnina oziroma družbena pomoč je 60 din, najvišja pa 600 din. Predvidevamo, da bo v letu 1969 potrebno na novo priznati priznavalnine in družbene pomoči še najmanj 80 borcem in svojcem borcev NOV. Za že odobrene priznavalnine in družbene pomoči ter predvidene nove potrebe bo potrebno 814.000 din. Za enkratne družbene pomoči (EDP) borcem in družinam borcev NOV ter borcem za severno mejo 1918-1919, ki imajo sicer do neke mere zadovoljive prejemke za redno preživljanje, za izredne izdatke pa jim ti dohodki ne zadoščajo. Teni prosilcem se. dodeljuje enkrat letno denarna pomoč za nakup ozimnice In kuriva. To pomoč dodeljuje komisija tudi borcem v izrednih primerih, tj. smrt v družini, začasna brezposelnost, bolezen in podobno. V ta namen predvidevamo 165.000 din. Zaradi slabega zdravstvenega stanja borcev NOV je potrebno letno poslati v razna zdravilišča in okrevališča določeno število borcev NOV. V ta namen je bila v letu 1968 dana pomoč 217 borcem. Za leto 1969 pa predvidevamo, da se bo število prosilce1/ zvišalo na 250. V ta namen bi potrebovali najmanj 66.000 din. Za Dom ZZB NOV Banjole je kot vsako leto potrebno 15.000 din kot dotacija za odplačilo anuitet. Iz navedenega so za reševanje teh problemov potrebna za leto 1969 naslednja finančna sredstva: 1. Priznavalnine in stalne družbene pomoči 814.000 din 2. Enkratne družbene pomoči 165.000 din 3. Zdravljenje in rekreacija 66.000 din 4. Dom ZZB NOV Banjole 15.000 din SKUPAJ 1,060.000 din Zdravstveno varstvo Namen Funkcionalni izdatki Realizacija 1968 Plan 1969 Indeks Finančna sredstva za dejavnost zdravstvenega varstva, za katero je občinska skupščina dolžna zagotovi- Oskrbnine v mlad. domovih 717.175 780.000 109 ti potrebna sredstva, se glede na ob- Rejnine 485.365 520.000 107 seg teh dejavnosti povišujejo za 19 Šolske kuhinje — kosila 138.609 170.000 123 odstotkov. Sredstva se programirajo Družbeno denarne pomoči 615.596 670.000 109 za posamezne dejavnosti in predstav- Kadrovske pomoči 9.100 6.000 66 ljajo področje preventivnega in osta- Enkratne in občasne pomoči 149.720 150.000 100 lega zdravstvenega varstva. Oskrbnine v domovih počitka 1,102.721 1,150.000 104 Sredstva za zdravstveno in so- Zdravljenje nepremožnih 246.850 280.000 113 cialno letovanje se povišujejo za Kategorizacija otrok 2.430 3.000 123 40.000 din, ker je mnenje strokovnja- Vzgojna dejavnost mladine 10.913 12.000 110 kov, da je najbolj racionalno in eko- Sprejemališče v PMD Jarše — 40.000 — nomično letovanje zdravstveno ogro- Letovanje otrok 40.000 40.000 100 ženih otrok 21 dni. Doplačilo soc. ogroženih v VVZ 44.633 90.000 202 Preventivna medicinska rehabili- Zveza gluhih 12.350 13.000 105 tacija otrok se financira skupaj s Zveza slepih 13.300 14.000 105 skladi zdravstvenega zavarovanja v SKUPAJ Investicijski izdatki 3,588.762 3,938.000 110 razmerju 50:50. Regionalni zdravstveni center je v programu za našo Adaptacije v domovih počitka 300.000 300.000 100 občino predvidel za to zdravljenje Odplačilo kred. za Dom upok. 240.100 190.000 79 100 otrok (2100 oskrbnih dni), pri- SKUPAJ Drugi izdatki 540.100 490.000 91 padajoči stroški pa znašajo 38.000 din. Otroci s tako indikacijo letujejo Skopje, bančni stroški 7.103 11.300 159 v Kraljeviči, Rakitni in Debelem rti- SKUPAJ 4,135.965 4,439.300 107 ču skozi vse leto. Od tega iz proračuna 4,201.800 4,200.000 100 Zdravljenje nezavarovanih obča- Varstvo borcev NOV Skrb za borce NOV kakor tudi za borcev iz leta 1918-1919 terja vedno večja finančna sredstva od družbeno političnih skupnosti. To pa je razumljivo, saj se komisija za zadeve borcev NOV iz leta v leto srečuje z vedno težjimi socialnimi problemi borcev NOV. Zadnji dve leti pa se je pred komisijo postavljalo tudi vprašanje borcev za severno mejo 1918-1919. Leta 1967 je bil podan skupščini občine Ljubljana Center predlog, da dopolni odlok o dodeljevanji priznavalnin in družbenih pomoči borcem za severno mejo 1918-1919. S sprejetjem oziroma dopolnitvijo odloka pa je skupščina prevzela tudi dodatne obveznosti. Vsi obeti, da bodo popravljene oziroma zvišane pokojnine, predvsem starim upokojencem, do danes še niso prinesli znatnega zboljšanja, nasprotno pa so se življenjski stroški precej zvišali. Prav to nesorazmerje pa prizadeva že vsa leta nazaj predvsem stare upokojence — borce, ki so bili upokojeni že pred desetimi in več leti. To pa je razumljivo, saj so bile takratne plače nasproti da- našnjim bistveno nižje, zato tudi tako nizke pokojnine. Sem spadajo tudi vdove, ki prejemajo družinske pokojnine in imajo poleg sebe za preživljanje še otroke, bodisi da še študirajo ali pa iz kakršnegakoli drugega vzroka še niso zaposleni. 2e z omenjeno dopolnitvijo odloka o priznavalninah pa se obračajo na komisijo za pomoč tudi borci za severno mejo. To so starostno onemogli upokojenci, ki imajo predvsem nizke osebne pokojnine, tako da jim je pomoč resnično potrebna. Na komisijo se obračajo za pomoč tudi otroci borcev, ki bi radi študirali, pa nimajo zadostpih finančnih sredstev. Da se zagotovi borcem NOV za njihove zasluge dostojno življenje, smo v letu 1968 zvišali posameznikom že priznane priznavalnine, vendar tega še nismo storili v vseh primerih. Prav v tem mesecu pripravljajo organizacije ZZB NOV občine Ljubljana Center predloge za zvišanje priznavalnin in družbenih pomoči. Poleg zvišanja pa predvidevamo v letu 1969 precejšen porast novih vlog za dodelitev priznavalnin in družbenih pomoči, saj nov in duševno bolnih je stalna oblika skrbi občine za občane, ki niso zdravstveno 'zavarovani. Strokovna deld rešuje posamezne primere ter vodi skrb za te občane. Prav tako občina plačuje račune za ostale zdravstvene storitve, izvršene občanom, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. Stroški obeh dejavnosti se z vsakim letom dvigujejo, ker so ti stroški pogojeni s pogodbami med hospitali in KZSZ. Mrliška služba in higiensko-epi' demiološka služba sta dejavnosti, k1 se, fioftnpjEata po zakonskih predpisih. Tudi--ti'-stroški so vezani vsako leto na pogodbe med zdravstvenimi zavodi in KZSZ, ki jim določa višin0 njihovih uslug. Finančna sredstva za preventivno zdravstveno varstvo se povečujejo za 50 %. Tudi v letu 1969 bo v splošnem sporažuituf med KZSZ in zdravstvenimi zavodi določilo, ki obvezuj0 občinske skupščine za sofinanciranj0 preventivne zdravstvene dejavnosti-Zdravstvenl dom Ljubljana je/ P° normativih in jzračunih regionalnega zdravstvenega centra Ljubljane predložil program preventivnega zdravstvenega varstva, ki se bo izvajal zš potrebe naše občine in ki predvid°' va stroške v višini 225.334 din. D°' sredstev1 je predvideti za flourograf-sko akcijo v letu 1970, ki se finah' i skupaj s Centrom za socialno čira po pogodbi v obdobju več let. Namen Letovanje otrok (zdravstveno 'Realizacija ”, 1968 Plan 1969 Indeks in socialno ogroženih) 139.376 180.000 129 Zdrav, nezavarovanih občanov Zdravljenje duševno bolnih 64.886 ' 60.000 92 občanov, ki niso zavarovani 173.643 170.000 98 Dietna prehrana 1.212 20.000 — Mrliško-ogledna služba 10.750 10.000 93 Stroški obveznega cepljenja 6.000 ' — — Higiensko-epidemiološka služba 4.938 5.000 101 Preventivna zdrav, dejavnost 150.000 225.300 150 Zdravstveni pregledi 10.000 — — Štipendije 1.320 — — SKUPAJ 526.127 670.300 119 Komunalna dejavnost Prispevek za uporabo vode ■ Sredstva za komunalno dejavnost se povečujejo za 350.000 din. V letošnjem letu je občina dolžna skrbeti delno tudi za zimsko službo, za kar je potrebno zagotoviti 300.000 din. Zvišujejo se tudi sredstva za urejanje parkov in nasadov, ker so bili v letu 1968 urejeni novi nasadi. fontane in popravilo vodnjakov znatno zvišuje zaradi dotrajam0 zimskih zaščitnih oblog in popravi13 vodnjakov. Prispevek vodni skupnosti L ju'5' ljanica pa se vsako leto določi s P0 sebno pogodbo (članski prispevek)- Namen Zimska služba Parki in nasadi Vodna skupnost Ljubljanica -Prispevek za uporabo vode za fontane in popravilo vodnjakov Obnova napisov, ulic, zgradb SKUPAJ Realizacija Plan Indeks 1968 1969 — 300.000 — 250.000 300.000 120 2.670 8.000 300 26.254 40.000 152 4.448 10.000 224 283.372 658.000 232 Delo državnih organov Sredstva za delo državnih organov se v globalu povečujejo za 25 %. V letošnjem letu se na novo predvidevajo sredstva za sklad opreme in sklad skupne porabe upravnih organov, povečujejo pa se sredstva za osebne in materialne izdatke milice in stroški za volitve in sredstva za redno dejavnost občinske uprave. \ Namen Za redno dejav. obč. uprave Sklad opreme Sklad skupne porabe t/oiuvijv. ~ ...- -- Nadomestilo preds. in podpreds. Stroški sej svetov in komisij Potni in selitveni stroški Vzdrževanje prevoznih sredstev Stroški reprezentance Stroški za tisk in objave Stroški za volitve Stroški za zbore volivcev Manipulativni bančni stroški Prispevek za Skopje Komisija za cenitve premož. SLP Komisija za gradb., urbanizem in komunalne zadeve Komisija za družbeni nadzor Komisija za vol. in imenovanja Komisija za vzg. in var. v cest. pr< Likvidacijska komisija Stroški komemoracij SKUPAJ Realizacija Plan Indeks 1968 1969 3,116.500 3,566.200 144 — 98.000 — — 101.800 — j. 50.000 70.000 140 at. 160.000 260.000 163 53.888 60.000 111 69.765 80.000 115 5.545 10.000 180 5.167 7.000 135 14.942 15.000 100 32.774 46.000 140 5.000 70.000 1400 2.000 4.000 200 34.523 40.000 116 81.982 90.000 110 3.963 10.000 252 7.906 15.000 190 9.152 10.000 100 4.701 5.000 106 im. — 15.000 — — 10.000 — — 5.000 — 3,657.808 4,588.000 125 Sredstva za osebne dohodke občinske uprave se v letu 1969 povečujejo v neto znesku,za,2LO,OA0 4i9. in sicer izključno zaradi povečanja števila delovnih mest v davčni upravi, za kar bi bilo po dosedanjih merilih za delitev osebnih dohodkov upravnega organa potrebno zagotoviti dodatnih 129.465 din zaradi povečanja števila delovnih mest v zvezi s predpisi o obveznem sprejemanju pripravnikov (7 delovnih mest, in sicer 4 z visoko izobrazbo, 2 z višjo in 1 s srednjo izobrazbo), za kar bi bilo potrebno zagotoviti dodatnih 105.600 din. Skupen znesek'za osebne dohodke za nova in pripravniška delovna mesta znaša 235.065 din. Sredstva za neto osebne dohodke pa se v letu 1969 povečujejo le za 210.000 din. Zaradi tega in zaradi predvidenega družbenega dogovora o določanju višine osebnih dohodkov v upravnih organih v SRS in mestu Ljubljani, bodo osebni dohodki upravnih organov občine Ljubljana Center v letu 1969 celo nekoliko nižji, kot so bili v letu 196(1. Sredstva za materialne izdatke se v letu 1969 povečujejo za 70.000 din, in sicer za 20.000 din zaradi ustreznih podražitev materiala in uslug ter povečanega prometnega davka, za 50.000 din pa za pleskanje upravnih prostorov. Upravni prostori niso bili pleskanj že od leta 1963. Po predračunu bi bilo za pleskanje teh prostorov potrebno 88.000 din, od lega bi le dobro polovico opravili v letu 1969, ostalo pa v naslednjem letu. Zakon o sredstvih za delo upravnih organov v 45. členu določa, da mora družbeno politična skupnost, ko določa sredstva za sklad skupne porabe upravnih organov, upoštevati enakopravnost delovnih ljudi, kar Pomeni, da bi bilo potrebno za sklad s-kupne porabe upravnih organov določati sredstva v enakem razmerju, kot jih v te sklade izločajo droge delovne organizacije. V letu 1968 so delovne organizacije v Sloveniji izločile v sklade skupne porabe 15 % od neto izplačanih osebnih dohodkov. Znesek 101.800 din predstavlja le 5 % od neto osebnih dohodkov, kar je v skladu z dogovorom med občinami v Ljubljani. Skupščina občine Ljubljana Center prejšnja leta ni določala za sklad skupne porabe upravnega organa nobenih sredstev, sredstva, ki jih je upravni organ po zaključnih računih prenesel v ta sklad, pa so bila minimalna. Znesek 98.000 din predstavlja enoletni odpis vrednosti osnovnih sredstev (predvsem opreme). Zakon o sredstvih za delo upravnih organov določa, da skupščine družbeno političnih skupnosti lahko predpišejo amortizacijo sklada opreme upravnega organa, ki se uporablja za nadomestitev vrednosti dotrajanih sredstev. Skupščina občine Ljubljana Center že od leta 1963 ni določala posebnih sredstev za nadomestitev opreme upravnih organov. Oprema upravnega organa (predvsem pisalnih in računskih strojev) je dotrajana, upravni organ pa nima sredstev za nabavo nove. Dogovor med občinami v Ljubljani je, da bodo v letu 1969 upravni organi zahtevali iz proračuna sredstva za amortizacijo, ker je stanje opreme v vseh upravnih organih občin v Ljubljani približno enako. Občinska skupščina je po zakonu dolžna zagotoviti sredstva za materialne izdatke milice. V preteklem letu smo krili te stroške iz tekoče proračunske rezerve. Stanovanjsko podjetje »Dam- pobira prispevek za uporabo mestnega zemljišča za občino. Zato je občina dolžna plačati podjetju »Doni- v skladu s posebno pogodbo 6 % od pobranega prispevka. V letošnjem letu se predvideva povečanje tega pri- spevka, zato se sorazmerno zvišuje tudi ta postavka. Ker bodo v letu 1969 volitve v predstavniške organe, je potrebno za izvedbo teh volitev zagotoviti 70.000 din. Ostale postavke tega dela se po-xTečujejo zaradi tega, ker v letu 1968 niso bili poravnani vsi računi. Dejavnost krajevnih skupnosti in družbenih centrov V globalu sc sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti in družbenih centrov v odnosu na preteklo leto povečujejo za 13 %. To zvišanje gre na račun delnega zvišanja osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnostih, delnega povečanja materialnih izdatkov, zlasti v zvezi s popravilom opreme in vzdrže- vanja otroških igrišč, predvsem pa na račun aktivnejšega in razširjenega delovanja krajevne samouprave — raznih komisij, odborov, poravnalnih svetov, štabov civilne zaščite itd. Aktivno delovanje vseh teh organov je zvezano s precejšnjimi stroški. Določena sredstva so potrebna tudi za investicije v prostore im opremo tako krajevnih skupnosti kot družbenih centrov. j.uiiav,ujiiuiuu mtrj#*-# *r1 .. - ■» «* - *•' **». i - t * f\- ' M) « • \'i ,'S -3