, v r -%u/>tfasur. /O O - A/ 4/ev//%tz 1 (D Jd IN H „Ne oklevajte niti trenutek, temveč hitro organizirajte partizanske odrede! ... V boj proti fašističnim okupatorskim hordam . . . Narodi Jugoslavije: Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci, Makedonci in drugi! Sedaj je čas, sedaj je napočil trenutek, da se dvignete vsi kot eden v boj proti okupatorjem in njihovim domačim služabnikom, proti krvnikom naših narodov . . .!" V teh znamenitih Titovih besedah, zapisanih na seji ' politbiroja komunistične partije Jugoslavije 4. julija 1941 v Beogradu, temelji RAZGLAS KPJ ZA VSELJUDSKO VSTAJO. Samo 4 dni po tem zgodovinskem sestanku je počila prva PARTIZANSKA puška v Srbiji (7. julija), in še preden je minil mesec dni, so se pričele vstaje v Črni gori, Sloveniji (22. julija), Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Plamen odpora proti okupatorju je zajel vso Jugoslavijo. Z narodnoosvobodilnim bojem pa se je hkrati krepila in utrjevala tudi nova ljudska oblast in ustvarjali temelji za novo socialistično družbeno ureditev. 1 VSEM ČESTITAMO 4. JULIJ, DAN BORCEV JUGOSLAVIJE IN 22. JULIJ, DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA! PRAV TAKO ČESTITAMO DAN VSTAJE DRUGIH NARODOV JUGOSLAVIJE VSEM NAŠIM DELAVCEM IN DELAVKAM IZ DRUGIH REPUBLIK! uriš, olje, 1948 - ISMET MUJEZINOVIČ 100 številk našega glasila Prva številka našega glasila je izšla 25. avgusta 1962. leta, stoto številko pa imate, dragi bralci, pred seboj. Letošnje leto je torej dvajseto leto izhajanja našega časopisa, kar pomeni, da smo rabili skoraj 20 let za 100 številk. Na prvi pogled izgleda, da smo na stoto številko dolgo čakali? Če pomislimo, da je v povprečju izšlo 5 številk na leto ali skoraj vsaki drugi mesec ena, potem občutek ni več tako slab. Prva številka je bila razmnožena v ciklostilni tehniki in v taki tehniki smo izdali še 38 številk. Številka 39, kije izšla 28. marca 1969 je bila tiskana v offset tehniki. Tiskala nam jo je Partizanska knjiga v Ljubljani. Prednost novega tiska je bila v tem, da smo lahko začeli objavljati tudi slike oziroma fotografije, čeprav je kvaliteta papirja ostala ista. Nadaljnji tehnični napredek smo dosegli s 67. številko, 30. januarja 1976. Sprememba je bila v črkah. Niso bile več tako, kot jih odtisne pisalni stroj, temveč take kot so v knjigah. Boljši je bil tudi papir, pa je zato bilo glasijo bolj čitljivo. Se en korak naprej glede čitljivosti in izgleda smo napravili, ko nam je glasilo začela tiskati najprej Tiskarna Ljubljana, nato pa Tiskarna Tone Tomšič. To je bilo v letih 1977 do 1979. Obe tiskarni sta nam tiskali glasilo v klasičnem, knjižnjem tisku, ki je naj lepši, toda tudi drag, ker vsebuje veliko ročnega dela. Za ti dve tiskarni pa smo imeli tudi premajhno naklado, 500 do 600 izvodov. Iskati smo morali drugačno rešitev in Pet knjig našega glasila 90. številka je zopet izšla v offset tehniki. Tiskal jo je Edo Usenik, tiskarski obrtnik iz Ljubljane. Pri njem so bile tiskane vse naslednje številke in tudi ta, jubilejna. Prva številka z barvnim tiskom je bila številka 68, ki je izšla maja meseca leta 1976. Od tedaj so številke izhajale v različnih barvah, vendar še vedno enobarvne. Osemintrideset številk našega glasila je izšlo v trdih platnicah s stalnim plavim odtisom simbola naše dejavnosti. 39. številka je bila brez trdih platnic, naslov glasila pa je bil odtisnjen v plavi barvi. Odslej je bil naslov DINOS v vsaki številki drugačne barve, dokler nismo začeli celotno glasilo tiskati enobarvno. Predlog za glasilo je dal tedanji direktor Stane Koman, ki je nekaj časa glasilo tudi urejal. V prvem prispevku prve številke je namreč bralcem med drugim sporočeno, da uredniški odbor še ni imenovan. Uredniški odbor v polnem sestavu je v glasilu prvič zapisan šele v 11. številki, kije izšla 15. februarja 1964. Tedaj je bil glavni in odgovorni urednik Stane Mancini, tehnični urednik pa Marija Kunilo. Drugi uredniški odbor je bil imenovan leta 1965, ki je prvo številko uredil 19. aprila. To je bila dvojna številka, 16 in 17. Za glavnega in odgovornega urednika je bil tedaj imenovan Janez Jamšek, za tehničnega urednika pa Karel Pavletič. V 19. številki, ki je izšla aprila 1966, uredniški odbor ni več objavljen. V njem samo/piše, da glasilo ureja uredniški odbor. Nov podatek o uredniškem odboru lahko preberemo v 34. številki, ki je izšla 14. maja 1968. V njej je zapisano, da je odgovorni urednik glasila Stane Koman. To leto je postal novi direktor podjetja Janez Ramovš. Nato do leta 1975 glede uredniškega odbora ni bilo nobenih sprememb. Meseca maja 1975 pa je izšla 64. številka, ki je označena kot posebna številka. Uvodni članek je posvečen 30-letnici osvoboditve naše domovine in 30-let niči ustanovitve naše delovne organizacije. To številko je uredil nov uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik j £ zopet postal Stane Mancini, Stane Koman pa je bil imenovan za tehničnega urednika. Pri našem glasilu imata oba še danes isti funkciji, sestav uredniškega odbora pa se je spremenil letos. UGODNI REZULTATI Me samo prvo, tudi drugo •trimesečje tekočega leta je za nami. In kako smo ga zaključili? Prezgodaj je še, da bi vam natresli podatkov vseh vrst. To se bo zgodilo, Vse številke našega glasila, vključno številko 87, ki je izšla decembra 1979 imamo-vezane v štiri zajetne knjige. Prebiranje teh ,,knjig" je izredno zanimivo. Prav zato bomo že v 101. številki uvedli rubriko v kateri bomo objavljali o čem smo v našem glasilu pisali pred 20. in pred 10. leti. To bo gotovo zanimivo tako za stare delavce Dinosa, ki so toliko časa že pri ,,hiši" in za mlajše, ki bodo iz te rubrike zvedeli, kako se je Dinos razvijal po samoupravlja Iški in poslovni strani, zlasti pa o čem je glasilo in-' formiralo člane kolektiva. V tem prispevku naj še napišem, da smo pred leti v vsaki številki objavljali nagradno križanko, nekaj let pa smo objavljali tudi razne uganke in rebuse, katerih pravilne rešitve smo menda tudi nagrajevali. Če bo zanimanje med našimi delavci, bomo to rubriko gotovo ponovno uvedli, za križanke pa se je uredniški odbor že odločil. Na kraju tega prispevka zaželimo našemu glasilu vse najboljše. Zaželimo mu, da bi novih 100 številk izšlo v polovico krajšem času. Zaželimo mu, da bi imel veliko dopisnikov, najmanj po enega v vsaki poslovalnici in'da bi bila vsebina tako dobra, da bi ga od A do Ž prebrali in brali vsi naši delavci in delavke. Stane Koman ko bodo sodelavci, bolje sodelavke, zbrale in razporedile vse podatke, ki so za periodični obračun potrebni. Zaenkrat lahko povemo le to, da znaša vrednostna realizacija TOZD ROS v juniju rekordnih 160 milijonov din, polletna 672 plan za junij 105 in plan za polletje 577 milijonov din. Če to povemo še v odstotkih, je bil plan v juniju presežen za 51 %, polletni pa za 16,6 %. Realizacija na isto obdobje preteklega leta je večja za 56 %. Vsekakor so to zelo ugodni rezultati in menim, da takih nismo pričakovali. Količin- H ZA OKOIIE. Kot vsako leto je bila tudi letos že 6. mednarodna razstava Tehnika za okolje v času od 26. do 29. maja. Razstava je bila razdeljena v naslednja tematska področja: gospodarjenje z zemljo in vodo, varstvo zraka pred onesnaževanjem, ravnanje s komunalnimi in posebnimi odpadki, gošče iz čistilnih naprav za vode in iz filtrov, vpliv energetskih objektov na okolje in varstvo pred hrupom. Za nas je bilo zanimivo tematsko področje, ki je obravnavalo ravnanje z od- ski podatki še niso znani, vemo samo to, da smo železarnam dobavili več, kot smo plansko predvideli, prav tako tudi livarnam, le da.so med posameznimi livarnami rahla odstopanja, ki pa so posledica potreb posameznih interesentov s tega področja in sprotnega dogovarjanja z našo komercialno službo. Nič manj razveseljivo ni tudi dejstvo, da je papirna industrija prejela večje koli čine od planiranih. To je dokaz, da akcije uspevajo. Z enako ugodnimi rezultati je zaključil polletje tudi TOZD RET. Polletna reali- m m U0J (OJ il padki, ki se lahko ponovno uporabijo kot sekundarne surovine. Na precej velikem osrednjem razstavnem prostoru so razstavljali: DINOS, Unija papir servis in Surovina. Naša DO je razstavljala odpadke pločevine, železa, pa-ketirano in rezano železo, odpadke barvnih kovin in nekatera besedila in podatke o zbranih vrstah in količinah odpadkov v letu 1980. DO Unija papir servis je razstavljala predvsem odpadke vseh vrst papirja in pojasnila s podatki o obsegu in pomenu svojega delovanja. DO Surovina se je omejila predvsem na prikaz svoje de- zacija je večja od planirane za 26,6 %, na enako ob dobje preteklega leta pa je večja kar za 56,2 %. V I. polletju je bilo namreč realizirano 35,8 milijona po vrednosti, medtem ko je bila lanskoletna realizacija v istem času 22,9 milijona din. Glede na velik problem tekstilnih surovin vseh vrst je rezultat prizadevanj tega kolektiva zares velik. Zeželimo si, da bi tudi n i slednje mesece lahko delal tako dobro! P. F. javnosti s področja tekstilnih odpadkov in odpadkov plastike s prikazom izdelkov, izdelanih iz odpadkov. Namen razstave ni bil komercialen, ampak predvsem poučen, s tem da bi vzbudila in pospešila zanimanje čim širšega kroga za teme, ki so bile predmet razstave. Prav v tem mora tudi naša DO iskati svoj interes, da bi v še večji meri kot doslej pospešila sodelovanje ne samo z drugimi delovnimi organizacijami, ampak predvsem z mladino po šolah, društvih za varstvo okolja, družbenopolitičnimi dejavniki in vsemi, ki jim smotrno koriščenje prostora, surovin in energije ni tuje. Janez Ramovš E 1 ■Milili KllfflE NAŠE SPOROČILO OBČINSKEMU SINDIKALNEMU SVETO Pri vsakem občinskem sindikalnem svetu je bil ustanovljen Koordinacijski odbor za pripravo III. Kongresa samo-upravljalcev Jugoslavije. Tem odborom se je poročalo, kako se kje pripravljajo na III. kongres, poslati pa je bilo potrebno tudi zaključno poročilo o pripravah. Takšno zaključno poročilo so koordinacijskemu odboru poslali tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije naše delovne organizacije, v njihovem imenu pa ga je podpisal sekretar Konference sindikatov naše delovne organizacije, Janko Korene. Koordinacijskemu odboru smo sporočili, da je razprava o osnutku resolucije za III. kongres samoupravljaI-cev zajela vse naše delavce in da so delavci na zborih dali tudi nekaj pripomb, kot na primer: — osnutek resolucije je preveč obširen in premalo konkreten, — III. kongres naj tudi obravnava življenjski standard delavcev, ker je vse nižji, saj cene kljub vsem ukrepom neprestano naraščajo, — resolucija omenja kot pomembno nalogo stalno povečevanje vrednosti osnovnih sredstev delovnih organizacij, pomembnejše pa bi bilo, če bi se bolj zavzela za odpravo inflacije, ker bi s tem odpadla tudi potreba po revalorizaciji osnovnih sredstev. Poleg pripomb na resolucijo so delavci, tako pišemo v poročilu, dali pripombe tudi na prakso v naši delovni or- ganizaciji. Bistvo teh pripomb je naslednje: — organizaciji dela se posveča premalo pozornosti; — disciplina ni povsod vzorna. Vinjenost je še precej razširjena; — določil v sicer vzornih samoupravnih aktih v nekaterih primerih ne izvajamo, na primer za nagrajevanje po delu; — delavci ene poslovalnice menijo, da odločanje o delitvi dohodka ni povsem v njihovih rokah, saj nikoli ni alternativnih predlogov o delitvi; — sredstva namenjena športnim prireditvam v okviru delovne organizacije, se ne trošijo smotrno; — obvestila, informacije, bi morale hitreje priti do delavcev; — pri ugotavljanju krivde zaradi raznih nepravilnosti, ki jih povzročajo delavci, ne ugotavljamo, tudi morebitne odgovornosti predpostavljenih delavcev. Na kraju je zapisana ugotovitev, da delavci delovne organizacije podpirajo osnutek resolucije za III. kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije z mnenjem, da bi le ta morala biti jasnejša, krajša in bolj konkretna glede opredelitve odgovornosti za slabo delo in nepravilnosti. Pravtako pomemben zaključek kot ta, pa je naslednji odstavek, ki ga navajamo dobesedno: ,,Menimo, da smo v naši delovni organizaciji dobri samoupravlja Ici. Zavedamo se svojih napak in pomanjkljivosti in jih skušamo kar najhitreje reševati oziroma odpravljati. Že dejstvo, da poznamo lastne hibe in se jih zavedamo, nam jamči, da jih bomo v bodoče še prizadev-neje odpravljali in izvajanje samoupravnih aktov uvedli tudi v našo vsakodnevno prakso. S.K. II počastitev. V počastitev 3. Kongresa samoupravljalcev so bile izdane značke, zastavice in plakete z likom maršala Tita. Značke vsebujejo lik maršala Tita in napis III. Kongres samoupravljalcev, Beograd 16.—18. junija 1981. V prodaji so: Posamezna značka — rdeča Komplet značk - zlata, srebrna, bronasta in rdeča Zastavica s stojalom vsebuje prav tako lik maršala Tita in napis III. Kongres samoupravljalcev Plaketa vsebuje lik maršala Tita na hrastovi deščici dimenzije 8 x 8 cm 30 din 100 din 45 din 220 din Naročila, skupinska in individualna sprejema Delavska enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4. HHHfl imam 111. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV Med izdajo 99. in 100. številke našega glasila je v Beogradu končal z delom III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Ta kongres je bilo prvo zvezno zborovanje delegatov našega delavskega razreda, ki je bilo in uspelo brez vodje naše revolucije, brez predsednika Tita, pobudnika in stratega našega socialističnega samoupravljanja. Kongres je bil organiziran z namenom, da oceni dosedanji razvoj samoupravljanja in zato, da vzpodbudi procese njegovega nadaljnjega razvoja. O tem kongresu in o resoluciji, ki jo je sprejel, bomo gotovo še pisali. referendumske odločitve Dne 25. junija letos so delavci Dinosa na referendumih odločali o spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov. Kdo in o čem je odločal? Delavci delovne skupnosti skupnih služb so odločali o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma, in sicer o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o pridobivanju in razporejanju dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DINOS Ljubljana. Od 55 vo-lilcev jih je glasovalo 43, to je 78,1 %. Opravičeno ni glasovalo 12 volilcev. Za sprejem je glasovalo 37 volilcev, proti 6. Za sprejem .predloga je torej glasovalo 67 % v odnosu na vse vo-lilce. Ker je tako dosežena absolutna večina, je bil predlog sprejet. Delavci TOZD Regeneracija tekstila Ljubljana so odločali o dveh samoupravnih sporazumih, in sicer o predlogih: — Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo DINOS Ljubljana in o — Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih ter odgovornostih, o pridobivanju in razporejanju dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DINOS Ljubljana. Od 64 volilcev jih je glasovalo 59, to je 92,1 %. Za prvi predlog je glasovalo 55 volilcev, proti sta bila 2, 2 glasovnici sta bili neveljavni. Predlog je bil sprejet s 85,9 %, v odnosu na vse vo-lilce. Za drugi sporazum jih je gla- sovalo 54 za, 1 proti in 4 neveljavni. Za sprejem je glasovalo 84,3%, v odnosu na vse volilce TOZD RET. Delavci TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana so odločali o treh samoupravnih sporazumih, in sicer o predlogih: — Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo DINOS Ljubljana, — Sprememb in dopolnitev statuta TOZD priprava odpadnih surovin Ljubljana, — Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o pridobivanju in razporejanju dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb DINOS Ljubljana. Glasovalo je 332 volilcev od 373, kolikor je bilo vpisanih v volilni imenik, 41 jih opra- vičeno ni glasovalo. Udeležba je bila 89 %. Za prvi predlog je glasovalo 297 volilcev, proti 24, 11 neveljavnih glasovnic. ZA predlog je glasovalo 79,6%, vseh volilcev TOZD ROS. Za drugi predlog je glasovalo 299 volilcev, proti 23, neveljavnih 10 glasovnic. ZA predlog je glasovalo 80,1 % vseh volilcev. Za tretji predlog so glasovali 303 volilci, 17 proti, 12 neveljavnih glasovnic. ZA predlog je glasovalo 81,2 % vseh volilcev. Rezultati glasovanja v DSSS, TOZD RET in TOZD ROS povedo, da je bila politična akcija v pripravah za glasovanje na referendumih dobra, zato so bili doseženi tudi zadovoljivi rezultati. Iz poročila volilne komisije : Bill FOTOAMATERJEM V mesecu maju letos nas je v Ljubljani obiskal Marinko Marinkovski, direktor JUGO--Sl ROVI N E SKOPJE, prej ODPAD SKOPJE. V Ljubljani se je zadrževal dalj časa, ker je zaradi roke obiskoval Zavod za rehabilitacijo invalidov. Na sliki (prvi z desne) je skupno z direktorjem DO DINOS, Vladimirjem Kraljem in direktorjem TOZD POS, Rafaelom Kravcarjem. Delavci, delavke in otroci naših delavcev in delavk! V našem glasilu bomo objavljali vaše fotografije: — če nam jih boste poslali, — če bodo tehnično dobre, — če boste napisali kaj predstavljajo, — kdo je fotografiral in kdaj? Za vsako objavljeno fotografijo dobite honorar, lahko pa tudi nagrado. 33$ [LceCfe dinos °q](B novi poslovodja v Trbovljah Franc Predanič Franc Predanič je novi vodja naše poslovalnice v Trbovljah. K nam je prišel iz Industrijskega biroja Trbovlje (IBT), novo delovno dolžnost pa je sprejel 18. maja 1981. Novi poslovodja je v Trbovljah napravil industrijsko, trgovsko in komercialno šolo, zdaj pa študira na Višji komercialni šoli v Mariboru, kjer je že napravil sedem izpitov. Kot delavec IBT je bil 7 let vodja montažne skupine na ekspozituri IBT v Miin-chenu, od leta 1964 naprej, vse do odhoda v Dinos, pa je bil samostojni komercialist za investicijsko opremo notranjih transportov. Z našo dejavnostjo v prejšnji službi ni imel stikov, našega poslovodjo, Ervina Matešiča pa je poznal, kot pozna skoraj vse vodilne in vodstvene delavce v trboveljskem gospodarstvu. Razpis za novega poslovodjo naše poslovalnice v Trbovljah je bral, toda prošnjo je napisal šele potem, ko mu je Matešič zagotovil, da razpis res ni zgolj zaradi videza. Za delo v naši poslovalnici se je odločil zato, da bo več doma. Njegovo delo v IBT je zahtevalo veliko službenih potovanj, povprečno po 14 dni na mesec. Občutek je imel, da ni nikoli doma in končno ugotovil, da se mora več posvetiti družini z dvema otrokoma in hiši, ki si jo je zgradil. Z ozirom na svojo komercialno prakso pa se je tudi čutil sposobnega, da prevzame razpisano delovno dolžnost. Na vprašanje, kako si je predstavljal delo pri nas in če je res takšno je odgovoril, da je. Predstavljal si je, da je delo poslovodje predvsem komercialnega značaja, uspeh pa odvisen od stikov z ljudmi in od načina občevanja z njimi. Tega pa se je navadil v dotedanji dolgoletni službi. Tudi Dinosov kolektiv je tak, kot si ga je predstavljal, je povedal. Delavci so pridni, na primere, ki odstopajo od te ocene pa je bil opozorjen. S transportom in mehanizacijo, ki jo imajo je zadovoljen, čeprav sta stiskalnica in škarje zelo stari. Pohvalil je delavce, ki izredno skrbijo za vozila in stroje. Določen problem predstavlja skladiščni prd-stor, ker se ne da širiti, toda v prihodnosti naj bi bila na sedanjem prostoru odkupna postaja, skladišče in predelavo odpadnih surovin v sekundarne pa bi si uredili drugje. S tovarišem Matešičem, ki je šel v pokoj, sta 14 dni obiskovala poslovne prijatelje oziroma stranke tako, da zaradi zamenjave vodje v poslovalnici ne bi prišlo do nobene prekinitve poslovne aktivnosti. Doživel je samo en komercialni „vdor" v trboveljsko, to je ,,njegovo" območje, vendar ne s strani konkurence. Tovariš Predanič je prepričan, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo. Sicer pa tovariš Predanič o poslovanju in o drugih stvareh ni hotel govoriti kaj več, ker je še premalo časa pri nas. Zdaj je zadovoljen s tem, da gre vse tako naprej, kot je šlo pred njim. Vendar se njegove misli že ukvarjajo s prihodnostjo. Prepričanje, da je napredek poslovalnice odvisen od dolgoročne poslovne politike. Industrijski-razvoj Trbovelj in planirani razvoj posameznega podjetja v Trbovljah mu je poznan, kot da bi delal na gospodarstvu v občini. Zavzema se, da bi bil Dinos sovlagatelj investicijskih sredstev v takšne nove tovarne, ki imajo zaradi proizvodnega programa zelo velik odstotek kvalitetnih odpadkov. Franc Predanič je bil rojen v nemškem taborišču, leta 1943, sicer pa je iz Brežic, ..kjer žive njegovi starši. Kot že rečeno je v Trbovlje prišel leta 1957, ko je bil star 14 let. Tedaj se je udeležil tudi mladinske delovne akcije v Novem mestu. Zanimivo je, da ga je Združenje borcev v Trbovljah sprejelo med svoje člane, in sicer ■ zato, ker se je rodil v nemškem taborišču. Kakšnih družbenopolitičnih funkcij Predanič nima, je pa delegat skupščine krajevne skupnosti ,,Franc Fakin", v Trbovljah. Stane Koman DSTOZOPOS Petindvajseto sejo, ki je bila 2f>. maja 1981, je vodila predsednica DS, Jelka Repušič. Dnevni red je bil zelo pomemben in zanimiv, toda seje se je kljub temu udeležilo le 13 dele-"-gatov od skupno 21. V nadaljevanju objavljamo skrajšano vs> bino nekaterih zaključkov oziroma sklepov. SPREMEMBA PLANA ZA LETO 1981 Z letošnjim investicijskim planom so sredstva razporejena za gradnje, proizvodno opremo in neproizvodno opremo. Za proizvodno opremo pa lahko sedaj dobimo kredit, in sicer toliko, kolikor imamo lastnih sredstev. Zato je v našem interesu, da lastna sredstva za proizvodno opremo povečamo. Delavski svet je sprejel predlog, da se plan za gradnje zmanjša za 4.000. 000.00 din, za prav toliko pa poveča plan nabave proizvodne opreme. Plan proizvodne opreme sedaj znaša 42.000. 000.00 din. STARA PISARNIŠKA OPREMA DSSS Pisarniška oprema, ki jo je imela naša DSSS v Parmovi ulici, v Ljubljani, je bila ocenjena in odpisana. Nekaj te opreme je dobilo nove lastnike. Tako je na primer poslovalnica Dinos Celje za potrebe skladišča prevzela 11 kosov te opreme, krajevni skupnosti Medvode pa je delavski svet odobril brezplačen prenos 15 kosov opreme. Sedemindvajset kosov opreme je bilo prodanih raznim kupcem, neprodano pa je ostalo 18 kosov. Ti kosi so bili tako dotrajani, da se jih je uničilo. STROJE IN ORODJE JE POTREBNO PREGLEDATI V TOČNO DOLOČENIH ČASOVNIH PRESLEDKIH Ing. Anton Urbanc, vodja službe varstva pri delu je razložil predlog za imenovanje in potrditev komisije za periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav, komisije za preverjanje znanja iz varstva pri delu delavcev v proizvodnji ter predlog za sprejem Metodologije o periodičnih pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav. V zvezi s tem je DS sprejel naslednje štiri sklepe: 1, Imenuje se komisijo za izvajanje periodičnih pregledov de-, lovnih priprav in naprav ter rpikroklime v sestavi: 1. Anton Golja, var. ing., vodja strojne službe 2. Anton Urbanc, dipl. ing. metal., služba varstva pri delu 3. Pooblaščeni delavec za 'varstvo pri delu PE (alternativno za 3. člana vodja PE) 2. DS potrdi naslednje časovne razmike za preglede delovnih naprav in priprav: — za stiskalnice — balirke, škarje, varilne naprave in ročna orodja vsaka 3 leta; — za viličarje pregled v specializirani delavnici ali po strokovnjakih pooblaščenega zavoda vsaki 2 leti; — za avtodvigala in druga samohodna dvigala pregled po ustreznih pooblaščenih organizacijah vsaka 3 leta; — za električne napeljave in druge električne naprave vsaki dve leti po ustrezni pooblaščeni osebi elektro stroke. 3. Imenuje se komisijo za preverjanje znanja iz varstva pri delu delavcev v proizvodnji v sestavi: 1. Anton Urbanc, služba varstva pri delu 2 Anton Plešec, kadrovska služba 3. Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu poslovalnice 4. DS TOZD POS potrdi Metodologijo o periodičnih pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav. DA NAM BO NA LETNEM DOPUSTU ŠE LEPŠE Nn dveh krajih istrske obale imamo naše počitniške objekte. V Savudriji imamo 5 hišic in v njih 10 počitniških stanovanj ter 4 manjše prikolice; pri Vrsarju, v kampu Funtana pa imamo 4 velike počitniške prikolice. Sonce povsod pripeka, da je veselje, vendar je to veselje skaljeno na primer v autocampu Funtana, če prikolice niso v senci. Delavski svet je zato odobril ureditev nadstrešnic nad prikolicami v Funtani, pa tudi nad parkiriščem v Savudriji, kjer bodo pod nadstrešnico poleti osebni avtomobili počitničarjev, pozimi pa naše prikolice. SLUŽBENO POTOVANJE V TUJINO Po odobrenju delavskega sveta sta bila na službenem potovanju v tujini ing. Rafael Kravcar in Danilo Jančič. Prvi je bil v Gradcu in Dunaju, drugi pa na zasedanju BIR v Monte Carlu. Ra- fael Kravcar je obiskal dve f ir mi, ki izdelujeta stiskalnice za jek lene odpadke, Danilo Jančič pa je bil na letni skupščini svetovne organizacije BIR, v kateri so včlanjena vsa večja podjetja in združenja naše panoge na svetu. Na to skupščino je šel tudi direktor naše delovne organizacije, dipl. oec. Vladimir Kralj, in sicer kot predstavnik Poslovnega združenja INOT Beograd. V Biru ni včlanjena še nobena delovna organizacija naše panoge iz Jugoslavije, le naše poslovno združenje INOT je, pa tudi ne s posebnim zanimanjem. Naša de-ovna organizacija pa se zanima, zn včlanjenje v to svetovno organizacijo, ki spremlja svetovni i i/voj v tej panogi. Tudi na 26. seji DS TOZD POS ki je bila 23. 6. 981, je bilo samo 13 delegatov, toliko kolikor je bilo točk na dnevnem redu. V -nadaljevanju objavljamo vsebino-nekaterih najpomembnejših sk e-pov. OMEJITEV POGODBENEGA IN NADURNEGA DELA Takšnih del pri nas ni veliko, vendar smo na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ljubljana Bežigrad, ki je pobudo poslal vsem tozdom v občini, natančno ugotovili, kako je s tem pri nas, nato pa sprejeli določena stališča in ukrepe, ki bodo pogodbena in nadurna dela še zmanjšali. Na podlagi teh stališč je potrebno iz pogodbenega dela povsem izločiti administrativno delo, za katero je potrebno ukiniti tudi vsako nadurno delo. V administraciji naj bi se delalo več kot 8 ur na dan takrat, kadar bi to bilo nujno, toda na račun tistih delovnih dni, ko ni dela za 8 ur. Nadurnega dela v transportu oziroma na skladišču pa zaradi posebnosti naše panoge ne moremo v celoti opustiti. Glede pogodbenega dela pa samo to: DS ie tako dejo odobril le za skla-lišče na Črnučah pri Ljubljani. SOFINANCIRALI BOMO NAČRT ZA IZKORIŠČANJE KO MUNALNIH ODPADKOV Delavski svet je odobril sklenitev pogodbe o sodelovanju pri izdelavi načrta, kako ravnati s komunalnimi odpadki, da bi bilo koristno za naše življenjsko okolje in bi tako pridobili sekun. dame surovine ali določeno koristno energijo. V svet, ki bo odgovoren za izdelavo tega načrta, je DS izvolil dipl. oec. Vladimirja Kralja. Nosilec pobude zu takšen projekt je Komunalno podjetje Ljubljana, pogodbo o sodelovanju pa je podpisalo 6 različnih delovnih organizacij oziroma tozdov. ALI BOMO PODPRLI DOM INVALIDOV IN BORCEV NOV Dobih smo predlog, da podpišemo samoupravni sporazum o zruževanju sredstev za uresniči- tev programa razvoja v nas' imenovanega doma v Ljubi) Dom je v stari pritlični zgrao: na Zaloški cesti, zadaj za reševalno postajo Ljubljane. Tak kot je ne more služiti svojemu na menu oziroma novemu programu dejavnosti tega doma. DS je Sporazum o združevanju sredstev dal na zbore delavcev, o njem pa naj bi razpravljali tudi Izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij. Sredstva bi združevali 4 leta, in sicer iz splošne skupne porabe. Takšen predlog so dobili vsi tozdi ljubljanske regije. NOVE INVESTICIJE V OPREMO. 50% KREDIT ZA OSNOVNA SREDSTVA Delavski svet je odobril nakup kamiona in 11 košev s prostornino po 30 kubičnih metrov za poslovalnico v Kranju ter 5 takšnih košev za poslovalnico v Ljubljani. Za nabavo vsega tega bomo dali 50 % lastnih sredstev, drugih 50% pa nam bo kreditiral AVTOCOMMERCE Ljubljana. Kredit bomo morali vrniti v dveh letih z 12% obrestno mero. Kreditno pogodbo bosta podpisala ing. Rafael Kravcar in ing. Stane Mancini. , Poleg teh osnovnih sredstev je DS odobril tudi nakup osebnega avtomobila za potrebe poslovalnice v Novi Gorici. Zanj se bodo porabila sredstva neuporabljene predpisane amortizacije, obračunane v letu 1980. Iz nerazporejenih sredstev za investicijsko opremo pa je DS odobril tudi nabavo 5 košev za steklo. Potrebujemo jih zaradi povečane proizvodnje TOZD ,,Knjaz Miloš" v Bukovički Banji. TOZD ,,Knjaz Miloš" je polnilnica mineralne vode, ki je v Srbiji znana tako kot pri nas Radenska. ŠE NEKAJ OPREME ZA NAŠE POČITNIŠKE OBJEKTE Komisija za kulturo, šport in rekreacijo je na tej seji DS predlagala nakup nekaterih stvari, ki so potrebne v naših počitniških objektih. Odobreno je bilo, da se nabavi dve sedežni vrtni garnituri za novi prikolici v Funtani in ena za naše počitniško stanovanje v Kranjski gori. Za objekte v Savudriji pa je odobril nakup 8 jogi vložkov, električni štedilnik in dve otroški posteljici. DOPISUJTE V GLASILO mm v Murski Soboti Vladimir Škalič je prevzel murskosoboško skladišče lansko spomlad, potem ko je šel Jože Horvat v pokoj. Pred tem je kot skladiščnik in namestnik vodje" skladišča pod Horvatovim vodstvom spoznaval najprimernejše oblike in metode dela za uspeš-- no vodenje skladišča v takem kraju kot je Murska Sobota. Pogovarjala sva se o tem, kako je začel in do kakšnih spoznanj je prišel v letu dni. Ali je bil začetek samostojnega vodenja skladišča težak? Lahek ni bil. Veliko poznanstev, ki sem jih imel kot domačin in kot komercialist v separaciji peska v Puconcih, blizu Murske Sobote, mi je sicer olajšalo delo, toda zaupanje ljudi za uspešen odkup odpadnih surovin sem si moral šele pridobiti. Ugled Dinosa v Murski Soboti je bil vezan na delo in odnose, ki jih je ustvaril Jože Horvat. Ko je šel v pokoj, sem moral s svojim delom in odnosi odgovoriti na vprašanje, ali je Dinos v Murski Soboti kaj pridobil ali izgubil, ko je mlajši človek zamenjal izkušenega in zaupanja vrednega dotedanjega in dolgoletnega vodja skladišča. Ta naloga ni bila lahka. Zahtevala je veliko obiskov in razgovorov, razmišljanja in odločitev, predvsem pa strpnosti in postopnega pridobivanja obojestranskega zaupanja s tistimi ljudmi, s katerimi je bil Dinos že v poslovnih odnosih in z vsemi drugimi, ki bi lahko postali novi soue-lavci. Trud, ki sem ga vložil v reševanje te naloge, ni bil zaman in se mi že obrestuje. Vidim, da imate nov vhod v upravno zgradbo. Ste še kaj preuredili? Vhod smo dozidali letos spomladi, znotraj pa smo iz garderobe za delavce napravili še eno pisarno. Delavci so imeli garderobo nasproti edine pisarne in takšen kraj ni bil ravno primeren za preoblačenje in zadrževanje delavcev v času malice. Garde- Nov vhod v pisarni murskosoboškega skladišča. ' VLADIMIR ŠKALIČ iobo smo začasno preselili v provizorij, pred katerim odkupujemo prinešeno odpadno blago. Prostor za delavce in za garderobo nameravamo kasneje urediti v nekdanjem garažnem prostoru. Tam imamo zdaj papir, kamiona pa sta na prostem. Osebno mislim, da je urejena garderoba delavcev zelo pomembna za delovno vzdušje. Ali ni škoda kamionov, ker sta na prostem? Garaže za vozila, s katerimi se prevaža tako grob material, kakor je na primer staro železo, nimajo več ekonomskega opravičila. Pokrit prostor je preveč dragocen. Nekdanji garažni prostor mi že dolgo uporabljamo za skladiščenje papirja. Tu sem eno uro in ves ta čas opazujem velik vrvež na skladiščnem prostoru. Vozila in vozički vseh vrst prihajajo in odhajajo, da je veselje, toda vse to daje tudi vtis neurejenega skladišča. Slutil sem, da boste dali takšno pripombo. Tudi mi bi imeli radi večji red in bolj pospravljeno skladišče, vsaj pri vhodu, toda za takšno delo nam zmanjka časa. Tudi kadar kaj uredimo, zaleže le za kakšen dan, dva. Lažje bi ta vhodni del skladišča držali v redu, če bi bil asfaltiran. Pred tremi leti je bilo to že dogovorjeno oziroma planirano, zdaj pa nam je žal, ker se to ni uresničilo. Sicer pa bi radi v prihodnosti ločili droben odkup in prodajo od skladiščenja odpadnih surovin namenjenih predelavi. Zdaj se nam vse prepleta in je eno drugemu v napoto. Prostor za droben odkup in na desni strani skladišča, zadaj za upravno zgradbo, tam kjer imamo zdaj papir. Zraven bi uredili velik pokrit prostor za papir oziroma za veliko stiskalnico pa-t pirja. Pri nas imamo izredno ve-I ik promet s papirjem, pa bi zato bilo prav, da delamo z njim pod streho. Vi ste zdaj povedali tri vaše želje: asfaltirano dvorišče, ureditev drobnega odkupa in prodaje na posebnem prostoru in večji pokrit prostor za papir. Mislite, da so te želje upravičene in uresničljive? Da, tako mislim. Industrija v Murski Soboti že več let izredno hitro raste, tudi zato, da življenje teh ljudi tukaj-^ne bi bilo tako kot nekdaj, odvisno od odhajanja v tujino. Takšnemu gospodarskemu razvoju teh krajev mora slediti tudi razvoj našega skladišča. Prostorsko ga ne moremo več večati, lahko pa ga usposobimo tako, da skozenj spravimo večje količine materiala. Prodaja na drobno takšnega blaga, kot ga imamo, je bila v tem skladišču vedno uspešna in je še vedno aktualna. Dobro se zavedam kakšna je naša prvenstvena dolžnost, toda zakaj bi ob tem zanemarjali drobno trgovino, če jo ljudje želijo. Prepričan sem, da bi se promet na drobno še povečal, če bi takšno trgovino bolje organizirali. Pri nas imamo dnevno od 1,5 do 2,5 milijona starih dinarjev drobnega odkupa, prodaje pa tudi toliko. Glede papirja pa sem že povedal, da predstavlja večji del našega prometa. Ali bi asfaltirano skladišče omogočilo hitrejši pretok materiala? Ali ni hitrejši pretok povezan tudi s stiskalnico pločevine? Spretno ravnanje z vozili, predvsem pa je pomemben zaradi lažjega urejevanja skladišča in čistoče okolja. Nenazadnje tudi prodajo bi uredili— 'Ajfalt bi vsekakor omogočil bolj zaradi ugleda naše firme. Na stiskalnico pločevine pa še ne miši irpo. Popolnoma nam odgovarja možnost hitrega nakladanja in sprotnega prevoza odpadne pločevine v Maribor, kjer ima naša poslovalnica stiskalnico Arnold. Potrebujemo torej dovolj vozil in nakladalnih naprav. En kamion več smo že dobili, v kratkem pa dobimo tudi star vozen kamion z nakladalno napravo znamke LIV. Kakšen promet ustvarjate? Lansko leto je v začetku meseca maja znašala prodajna vrednost okroglo 6 milijonov 330 tisoč din ob zalogi, ki je znašala 115 ton. Letos v istem času znaša prodajna vrednost blaga okroglo 11 milijonov 857 tisoč din, zaloga pa 291 ton. Razlika je očitna in velika, le zaloge so lahko pod vprašajem. Toda, ker predstavlja glavni del zalog reprodukcijski material, cevi in betonsko železo, to je material, ki ga bodo tukajšnji ljudje v poletnih mesecih na veliko iskali, sem prepričan, da se nisem pregrešil glede naše politike realizacije plana. Lansko leto smo do 20. maja zbrali in prodali okrog 25 ton kovin, letos pa okrog 60 ton. Papirja smo v istem času zbrali 1050 ton, letos pa 1200 ton. Ta razlika v papirju je zasluga šolskih akcij, za katere smo se posebej zavzeli. Računamo, da bomo zbrali v vsem letu okrog 3000 ton starega papirja. Železa smo lansko leto v tem času zbrali 60 ton, letos pa okrog 155 ton. Odkod toliko več barvnih kovin in železa? V veliki meri je to rezultat vsesplošnega zanimanja, da bi industrija imela dovolj surovin za svoje proizvodne načrte. Večje zanimanje v Murski Soboti pa je tudi posledica dezinformacij-skega članka v „DELU" in ,,VEČERU" o tem, kako na našem skladišču poslujemo s starim papirjem. Če bi mi po tistem članku bili tiho, bi nam napravil veliko škode, toda šel sem v vsa zainteresirana podjetja in organizacije in povsod dokazal, da nas je nekdo po krivici obdolžil izkoriščanja. Povsod so bili najprej presenečeni, zdaj pa še bolj tesno sodelujejo z nami. V Radiu Murska Sobota je bila tudi javna oddaja — okrogla miza — v živo o zbiranju odpadnih surovin v Pomurju. V tej oddaji sem osebno sodeloval. Vse to je prispevalo k temu, da nas povsod še bolj cenijo kot preje in nam nudijo v odkup tudi takšno blago, ki je bilo prej založeno ali pozabljeno. Letos pa imajo tudi precej remontov. S kakšno mehanizacijo razpolagate? S skladiščem v Gornji Radgoni in Lendavi, ki ju tudi oskrbujemo z vozili iz Murske Sobote imamo, upoštevajoč promet, najrevnejšo mehanizacijo. Imamo en navaden kamion in dva kontejnerska. V skladišču kovin nam počiva viličar, ker je bos, brez gum. Leto dni in pol že prosimo našo tehnično službo za nove gume, pa nič. Imamo štiri stiskalnice za papir. To je vse. Dobili pa bomo še hidravlično roko, montirano na naš že amortiziran vendar še dober kamion. Med odpadnim blagom imate tudi še kar dobro ohranjeno lo-komobilo. Jo nameravate razrezati? Ko sem jo zagledal, mi je bilo zopet žal, ker Dinos nima lastnega muzejskega oddelka. Ne bomo jo razrezali, kaj pa bomo storili z njo, pa pravzaprav še ne vemo. Zanjo se zanima Kmetijski muzej iz Ljubljane, vendar jim jo zaenkrat še ne mislimo prodati. Imamo dve varianti: prva je, da jo očistimo sami in jo postavimo poleg upravne zgradbe za reklamo oziroma za okras našemu skladišču; po drugi varianti pa smo v dogovoru z vajeniško šolo v Murski Soboti, da jo bodo očistil i in po-stavili pred svojo šolo za pouk, vendar v naši lasti. Kako pa ste prišli do bronastega kipa, ki predstavlja Marxa? Nekdo ga je prodal za bron. Ne vem, kdo je bil? V pisarno sem ga spravil zato, ker mislim, da lahko še kdo povpraša zanj. Predno sva s tovarišem Škaličem končala zanimiv razgovor, mi je še povedal kako dobre šoferje ima. Rekel je, da so hkrati tudi komercialisti. Zanimajo se za vsako odpadno blago, ki ga med vožnjo opazijo in ko pridejo nazaj poročajo kaj so in kje videli in zvedeli. To je zanimivo saj niso vsi šoferji taki, obenem pa to pomeni, da šoferji v Murski Soboti delajo z veseljem in „so za hišo". Bi delali tako, če bi bili nezado- Lokomobila na murskosoboškem skladišču. voljni, če bi med delavci vladali -slabi odnosi, če bi bil vodja skladišča slab, če bi imeli majhne osebne dohodke? Mislim, da ne, to pa je tudi legitimacija našega skladišča v Murski Soboti, kjer pridno dela 16-članski kolektiv. Stane Koman DOTRAJANO, NEUPORABNO, BREZ VREDNOSTI Delavski svet TOZD POS je odobril odpis:: — stiskalnice MEDI, letnik 1966, v Celju, — avtonakladalca TAM, letnik 1969, v Kočevju, — osebnega avtomobila, letnik 1972, v Ljubljani, — avtonakladalca TAM, letnik 1971, v Mariboru. Vsi bodo odpeljani na skladišče kot staro železo. Tri seje v treh mesecih: prva v aprilu, druga v maju in tretja v juniju. Prvi dve seji je vodila predsednica DS, Nadja Gregorčič, tretjo pa podpredsednica, Ačko Gabrijela. Na vsaki seji je bilo povprečno po 15 točk dnevnega reda. Sejam je prisostvovalo po 7 delegatov, po trije pa so manjkali. Na vseh treh sejah sta manjkala Josip Glavica in Kristina Breznar. V zapisnikih piše, da sta manjkala opravičeno. • V nadaljevanju tega zapisa v poljudni obliki objavljamo vsebino nekaterih zaključkov iz vseh treh sej. AČKO GABRIJELA O SODELOVANJU S TEK STILKO PA NIČ . . . Delavski svet je najprej razglasil veljavnost obračuna TOZD RET za I. trimesečje letos, nato pa je sprejel na znanje informacijo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980, občine Ljubljana Bežigrad. Ugotovili pa so tudi, da v Informaciji ni omenjena pobuda o proizvodnem sodelovanju med TOZD RET in DO TEK STILKA in sklenili, da se ugotovi, zakaj to sodelovanje ni omenjeno. PRAVOBRANILČEV ROK JE BIL PREKRATEK Delavski svet je sprejel poročilo o izdelavi, uskladitvi in pripravi samoupravnih splošnih aktov, kar pripravlja posebna komisija in se strinjal, da se rok za dokončno izdelavo podaljša do 15. maja 1981 in da se o tem seznani tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ljubljana Bežigrad, ki je dal pobudo za uskladitev teh aktov. PRAVILNIK O IZUMIH IN KORISTNIH PREDLOGIH Soglasno so sprejeli osnutek Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ter sklenili, da naj razprava o njem na zbo- rih delavcev traja do 13,, maja 1981. Sprejeli so tudi osnutek Pra vilnika o oblikovanju cen ter ga dali zborom delavcev v 15-dnevno razpravo. NABAVA DVEH NOVIH VILIČARJEV DS je odobril nabavo viličarja za potrebe trgal ne linije v tekstilnem obratu v Bohovi in enega za tekstilni obrat v Ljubljani zaradi povečanega prometa z bombažnimi predilniškimi odpadki. PRIKLJUČEK NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE Čeprav se sliši nemogoče, je vendarle res, da tekstilni obrat v Bohovi ni bil priključen na javno vodovodno omrežje. To je bil tudi vzrok, da so imeli pogosto težave zaradi pomanjkanja vode. DS je odobril stroške za priključek na javno omrežje, ki bodo znašali 70.000,00 d in. SLUŽBENO V ITALIJO Delavski svet je sprejel poročilo direktorja tozda in vodje obrata v Bohovi o tem, kaj sta se pogovarjala in kaj dogovorila v italijanskih f ir- mah: „Dell 'Orco Villani" in ,,Taconi Romano". Vsebina razgovorov je bila: strojna oprema za modernizacijo trganja v TO Bohova in ne-poslane količine odpadkov oziroma reklamacije pošiljk ter možnosti za izvoz odpadkov. LETNI PLAN SO POVE ČALI Na strokovnem svetu TOZD RET so ugotovili, da lahko povečajo letni plan celotnega prihodka tozda za 5 % in letni plan porabe za 8,7%. To povečanje je delavskemu svetu pojasnil direktor tozda, DS pa je predlog za rebalans letnega plana sprejel. Iz seje DS TOZD Regeneracija tekstila. DVE KOMISIJI ZA VEČJO VARNOST PRI DELU Na predlog dipl. ing. Antona Urbanca, ki vodi službo varstva pri delu, je DS imenoval dve komisiji. Prva bo v določenih časovnih presledkih pregledovala delovne priprave, druga pa bo preverjala znanje delavcev o varnosti pri delu. Prvo komisijo vodi varnostni inženir Anton Golja, drugo pa Anton Urbanc. POGODBENO DELO, NADURNO DELO IN ŠE KAJ O takšnem delu je delavski svet TOZD RET zavzel enako stališče, kot smo ga opisali v poročilu o 25. in 26. seji DS TOZD PO S. Enako stališče kot TOZD PO S so imeli tudi o osnutku resolucije za III. kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije in o predlogu za združevanje sredstev za uresničitev programa Doma invalidov in borcev NOV v Ljubljani (glej zapis o 25. in 26. seji DS TOZD POS). DOPOLNITEV POGODBE Z IPOZ TRBOVLJE Dopolnitev predstavlja ča- sovno uresničevanje že podpisane pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z DO IPOZ o skupnem programu priprave odpadkov za izvoz in participacijo na devizni ceni. V NEMČIJO NA OGLED NOVE LINIJE Obstajajo realne možnosti za uvoz TEMAFA linije za čiščenje bombažnih vlaken-skih odpadkov. DS je odobril ogled te linije v Bergisch Gladbachu v ZRN, in sicer direktorju tozda. Z njim je šel tudi Tone Bevc iz DSSS; naš gradbeni tehnik, da bi’ na kraju samem ugotovil, če je to linijo mogoče postaviti v objekt na Kurilniški 18, v Ljubljani. DELEGAT IN NAMESTNIK ZA INOT Skupščini naše Poslovne skupnosti INOT Beograd je potekel mandat. DO DINOS ima v skupščini 3 delegate, po enega iz vsakega tozda in iz DSSS. DS TOZD RET je za svojega delegata izbral Bojana Zorca. Naj tu še zapišemo, da je TOZD POS za delegata izbral Rafaela Kravcarja, DSSS pa Janeza Ramovša. Vsi trije delavski sveti so imenovali namestnika, Milivoja Jovanoviča, našega komercialista iz Para-čina. 10.000,00 DIN ZA „ZRNO" NA TELEVIZIJI Gotovo vsi poznamo oddajo z naslovom „ZRNO DODAL . . .", ki je vsak dan na TV Ljubljana, tik pred večernimi poročili. DS je odobril en stari milijon za to oddajo, ki bo obravnavala predelavo tekstilnih odpadkov. Odobril je tudi zvočno reklamo o svojem tozdu v košarkaškem klubu STAVBAR MARIBOR. S. K. (Iz zapisnikov) Iz seje DS TOZD Regeneracija tekstila Iz poročila Ifladioilrja Kralja Hilli III - Dejavnost sekofldaroih sorovin io njen pomen v DO DINOS S TEM PRISPEVKOM OBJAVLJAMO TRETJI IN ZADNJI DEL POROČILA NAŠEGA DIREKTORJA IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD, KI JE IMEL SEJO V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI DNE 17. MARCA 1981. PRVI DEL SMO OBJAVILI V 98. ŠTEVILKI, DRUGI DEL PA V 99. ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA. 1. JEKLENI ODPADKI Na ravni delovne organizacije DINOS in slovenskih železarn dograjujemo medsebojne odnose na področju zbiranja, priprave, predelave in uporabe jeklenih odpadkov. Še vedno pa manjkajo na tem področju predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastajajo v industriji. Osnutek podzakonskih predpisov je dolžan pripraviti Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo. V letu 1980 je DINOS zbral in pripravil kot metalurški vložek 100.000 ton jeklenih odpadkov. Vir zajemanja je industrija. Potrebno je urediti tudi družbeno usmerjanje porabe jeklenih' odpadkov v železarstvu in livarstvu. To naj bi se rešilo z dogovorom v okviru Splošnega združenja za metalurgijo. Na področju jeklenih odpadkov je neregulirano še področje zbiranja in ravnanja z odpadki, ki nastajajo na področju negospodarstva in gospodinjstev. Gre predvsem za amortizirana vozila in odpadke bele tehnike. Ostali jekleni odpadki najrazličnejših oblik in različna embalaža pa je v sedanjem stanju še vedno primerna le za odlaganje na deponijo. Zato bi bilo potrebno sprejeti občinske odloke o obvezni oddaji amortiziranih avtomobilov, kakor tudi postopek obvezne oddaje, tj. pod kakšnimi pogoji jih lahko pooblaščena organizacija odpelje, če so na javnih površinah. Odlok bi moral predpisati tudi način zbiranja sredstev z uvedbo posebne takse ob registraciji ali ob plačilu ob- veznega zavarovanja. Odloki bi morali biti enotni za vso Slovenijo. Odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici bo izdelal predlog za tak predpis in ga posredoval Republiškemu komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve ter Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, ki so ga po zakonu o ravnanju z odpadki dolžni pripraviti. 2. PAPIRNI ODPADKI Medsebojne odnose na področju zbiranja, priprave in uporabe sekundarnega papirja je potrebno regulirati s samoupravnim sporazumom med organizacijami za zbiranje in pripravo sekundarnih surovin in industrijo porabnikom starega papirja. Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo ter Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora pa sta dolžna sprejeti podzakonske predpise o ravnanju z odpadnim papirjem v gospodarstvu in negospodarstvu. Občinske skupščine bi morale sprejeti odloke, ki bi določili pogoje o ravnanju z odpadnim papirjem. Strokovne predloge bo pripravilo Splošno združenje papirne industrije s sodelovanjem DO DINOS, kije leta 1980 že zbrala 21.000 ton odpadnega papirja v SR Sloveniji, kar predstavlja eno tretjino celotne zbrane količine. zelo pomemben aiiHiiii mmu V časopisu INOT ..SEKUNDARNE SUROVINE" številka 179, iz meseca julija 1981, je na drugi strani objavljen dvokolonski članek, ki govori o podpisu in vsebini samoupravnega sporazuma o skupni akciji za zbiranje starega papirja v Sloveniji. Takšen sporazum je bil podpisan 25. maja 1981, v prostorih SOZD SLOVENIJA PAPIR, v Ljubljani, podpisniki pa so bili predstavniki naslednjih organizacij združenega dela: - Tovarna celuloze in papirja ,,Djuro Salaj" Krško, - Sladkogorska tovarna papirja, - Papirnica Količevo, - Kartonažna tovarna Ljubljana, TOZD Lepenka, - DINOS LJUBLJANA, - PAPIR SERVIS Ljubljana in - SUROVINA MARIBOR. Podpisniki so podpisali, da bodo skupno določali smernice za odkup in zbiranje papirja. V ta namen so ustanovili tudi Poslovni odbor. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen direktor naše delovne organizacije tov. Vladimir Kralj. Podpisnice bodo združevale tudi določena sredstva za nakup moderne opreme, potrebne za kvalitetnejšo pripravo papirnih odpadkov. Osnova za združevanje bo kilogram sprejetega oziroma poslanega papirja. Kupci podpisniki bodo odvajali v sklad po 0,15 din od kg; prodajalci, to smo mi, pa 0,04 d in. Sprejeli bodo tudi srednjeročni plan zbiranja in odkupa papirnih odpadkov. O prvi seji Poslovnega odbora podpisnikov tega samoupravnega sporazuma pa je izšel članek v časopisu SOZD Slovenija papir, ki ima naslov „BILTEN". „Glavo" tega časopisa in omenjeni članek objavljamo v celoti. -eska- a ODPADKI BARVNIH KOVIN BILTEN SOZD SLOVENIJA PAPIR Št. 6.-7. Ljubljana Junij-julij 1981 LetoIX Dogovor zbiralcev in papirnih odpadkov Na prvi seji posilovinega odbora zbiralcev in porabnikov papirnih odpadkov, podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ter poslovno tehničnem sodelovanju na področju zbiranja odkupa, priprave in dobave odpadnega papirja, ki je bili v prvi polovici maja v prostorih naše sestavljene organizacije, so sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Dogovorili so se, da so Zbiralci in porabniki dolžni odboru četrletmo pošiljati vse podatke o odkupljenih ter prodanih oziroma odkupljenih količinah papirnih odpadkov. To je potrebno zaradi nadaljnega pregleda in analize dela po sprejetem sporazumu. V zvezi s 6. členom sporazuma, ki določa izdelavo pravilnika o koriščenju združenih sredstev, so člani odbora sklenili, da se o vseh odprtih vprašanjih delegati najprej posvetujejo v svojih delovnih organizacijah in odboru pismeno posredujejo stališča in predloge, bodo osnova sestavo koncepta pravilnika. Da bo distribucija in razdelitev zbranega odpadnega papirja potekala nemoteno, je potrebno, da zbiralci dostavijo fotokopije sklenjenih pogodb strokovnim službam DSSS SOZD Slovenija papir, ki bodo distribucijo urejale glede na potrebe v proizvodnji. Na drugi strani je za dober uspeh akcije zbiranja papirnih odpadkov potrebna ustrezna informativno-propagandna dejaivnost, predvsem pa dobra informiranost prebivalstva o namenu akcije. Razveseljivo je, da smo na tem področju v kratkem času dosegli precej: Skupaj z nekaterimi našimi delovnimi organizacijami, največjimi predelovalkami starega papirja in organizacijami za promet s sekundarnimi surovinami v SR Sloveniji, porabnikov smo pred kratkim izdali brošuro »Iz starega papirja — novi izdelki«, ki je izšla v nakladi 3000 izvodov, prav tako smo sodelovali na nedavnem sejmu »Tehnika za Okolje«, v TV oddaji »Zrno« smo predstavili našo akcijo zbiranja papirnih odpadkov in še bi lahko naštevali. Ta mesec pripravljamo v Krškem tudi javno predstavitev brošure, v načrtu pa je še posvetovanje o pomenu zbiranja odpadnega papirja. Za predsednika poslovnega odbora zbiralcev in porabnikov papirnih odpadkov, je bil na prvi seji odbora izvoljen Vladimir Kralj, direktor ljubljanskega Dinosa Skoraj celotna količina vseh vrši zbranih koristnih odpadkov iz barvastih kovin na osnovi aluminija, bakra, cinka in svinca v Dinosu nastaja v industriji in drobnem gospodarstvu. Sistem zbiranja in priprave koristnih odpadkov v sekundarne surovine poteka preko organizirane mreže odkupa, vendar je na tem področju močno prisotna vezana trgovina (Bor, Se-vojno) med proizvajalci in imetniki proizvodov barvaste metalurgije. V Sloveniji je nekaj organizacij, katerih celoten proizvodni pro gram temelji na uporabi sekundarnih barvastih kovin. Obstoječa vezana trgovina močno ovira optimalno družbeno usmerjanje tovrstnih koristnih odpadkov v nadaljnjo predelavo. Menimo, da bi bilo v splošnem družbenem interesu potrebno, da se vezana trgovina z energičnimi ukrepi odpravi. Potrebno je izdelati podzakonske predpise o ravnanju z odpadki barvnih kovin, ki so jih dolžni sprejeti pristojni republiški komiteji. Predloge naj bi izdelalo Splošno združenje za metalurgijo. DINOS je leta 1980 zbral 7000 ton, kar je 22 % celotne zbrane količine odpadkov barvnih kovin v SFRJ. 4. STEKLENICE, STEKLENE ČREPINJE V Sloveniji nastaja letno glede na porabo steklene embalaže približno 13 tisoč ton steklenih črepinj. Od tega so polovica industrijske črepinje, preostali del pa je steklena embalaža iz gospodinjstev, ki se zbira v mreži trgovskih organizacij in je namenjena ponovni uporabi. Zajemanje in vračanje steklene embalaže je bistveni del ponovne uporabe stekla iz takoimenova-ne široke potrošnje oziroma gospodinjstev. Del steklene embalaže v gospodinjstvih ter gostinstvu še ni zajet v celoti, vendar ne predstavlja večje količine. Ta del se lahko zajame kot steklene črepinje. Za zbiranje so potrebni posebni kontejnerji, ki bodo postavljeni v krajevnih skupnostih. Zajemanje steklenic iz gospodinjstev je v teku, potrebno pa je s samoupravnim sporazumom dogovoriti odnose med trgovino in porabniki steklenic v industriji. Zajemanje steklenih črepinj iz rednih ciklusov proizvodnje pivovarn, polnilnic mineralnih vod, vin in sadnih sokov pa že leta poteka v Dinosu na osnovi sistema kontejnerjev, lo čeno po barvnih vrstah (rjava, (nadaljevanje na str. 14) (nadaljevanje s str. 13) trela, zelena oziroma mešana). Menimo, da bi morali ravno tako z občinskimi odloki ter na osnovi strokovnih predlogov Splošnega združenja nekovin pripraviti možnost zajemanja steklenih črepinj in neuporabnih steklenic za ponovno polnjenje z organizirano mrežo zbiranja po krajevnih skupnostih. Predlog za samoupravni sporazum o obveznem prevzemu zbrane steklene embalaže naj pripravi Splošno združenje za trgovino. Leta 1980 je DINOS zbral 8.300 ton steklenih črepinj. 5. TEKSTILNI ODPADKI Po ocenah je bilo v letu 1980 odkupljeno približno 90% konfekcijskih odpadkov. Od rabljenih oblačil in drugih gospodinjskih tekstilnih odpadkov pa je ocenjeno, da se zbere le 30 % od razpoložljivih količin. V Splošnem združenju tekstilne industrije bi morali izdelati navodila o obveznem ravnanju s tekstilnimi odpadki, ki nastajajo v proizvodnji slovenske tekstilne industrije; zbiranje krp iz gospodinjstev pa je naloga Dinosa v povezavi z Rdečim križem in podobnimi organizacijami. Leta 1980 je TOZD Regeneracija tekstila zbrala 3000 ton tekstilnih odpadkov. 6. ODPADNA GUMA Zbiranje odpadne gume je neurejeno Del avtoplaščev sicer s protektiranjem začasno vrnemo v uporabo. Za predelavo tistih odpadnih gum, ki niso več primerne za protektiranje, pa obstaja danes tudi v Sloveniji več programov za predelavo. Menimo, da naj Odbor za sekundarne surovine skupaj s Sploš- nim združenjem kemične in gumarske industrije prouči te programe ter priporoči način rešitve problema. Preprečiti je treba izgradnjo več proizvodnih zmogljivosti, ki bazirajo na isti količini odpadnih gum. Splošno združenje kemične in gumarske industrije naj bi tudi izdelalo analizo vrst in količin odpadnih gum. Ocenjujemo, da je letno v SR Sloveniji 10.000 ton odpadnih avtoplaščev. Zaradi neurejene uporabe odpadne gume je DINOS leta 1980 zbral le 300 ton teh koristnih odpadkov." 7. ODPADNA PLASTIKA Zmogljivosti na področju predelave odpadnih termoplastov v Sloveniji že presegajo razpoložljive vire. Zato je potrebno uskladiti vse programe, ki bi ba-' zirali na uporabi odpadnih ter-moplastov med Plastikom Kanal, Surovino Maribor in Pla- stenko Radomlje. DINOS je leta 1980 zbral 1000 ton in je edini zbiralec v SR Sloveniji. 8. OSTALI ODPADKI Poseben pomen predstavljajo odpadki živilske industrije, kmetijstva ter usnjarske indu strije. Koristni odpadki iz omenjenih dejavnosti predstavljajo predvsem lastne odpadke za ponovno predelavo v isti panogi. To ponovno uporabo je potrebno reševati v skladu s strokovnimi stališči pristojnih splošnih združenj in republiških komitejev oziroma sekretariatov. Z zbiranjem te vrste koristnih odpadkov se DINOS ne ukvarja, ker je ekonomsko in tehnološko upravičeno, da se s tem ukvarjajo omenjene organizacije same. (Konec) SPLOŠNO ZDRl Žt Ml 1RGOVIM SLOVENIJI KOT POSEBNO PRIZNANJE ZDRUŽENJA ZA DOLGOLETNO POŽRTVOVALNO DELO PREJME "DINOS" LJUBLJANA DIPLOMO ZA DOSEŽENE USPEHE NA PODROČJU MODERNIZACIJE TRGOVINI V LJUBLJANI, MAJA 1981 IMUral »NIK ZDRUŽI NJA Splošno združenje trgovine Slovenije je imelo v petek, dne 15. maja 1981 v Mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani svečano sejo svoje skupščine. Na tej seji so bile podeljene trgovskim ter drugim organizacijam združenega dela in trgovskim delavcem PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO, POŽRTVOVALNO DELO TER ZA DOSEŽENE USPEHE NA PODROČJU MODERNIZACIJE TRGOVINE. ZLATE PLAKETE je dobilo 6 delovnih organizacij. SREBRNE PLAKETE je dobilo 27 delovnih organizacij in 33 posameznikov. DIPLOME je dobilo 24 delovnih organizacij in 85 posameznikov. Delovnim organizacijam naše stroke REDKO podeljujejo priznanja, zato smo diplome Splošnega združenja trgovine Slovenije veseli, zlasti še zato, ker smo z njo dobili priznanje za našo modernizacijo, ki jo v opremi uvajamo že vrsto let. Diploma delovni organizaciji je priznanje vsem članom njenega kolektiva. Med posamezniki, ki so prejeli diplomo pa je tudi Vinko Plevnik, bivši direktor Surovine Maribor. Tako so v našo stroko, ki je bila dolga leta zapostavljena, prišli dve diplomi in to je vredno zapisati. Čestitamo! —sk-r- Milil O ŠPORTNI AKTIVNOSTI Cevi, kontejnerski koši, papir, kamijoni. Velika stiska za PRVO ZVEZNO ŠPORTNO SREČANJE - MAKARSKA Pred štirimi leti so bile prvič organizirane športne igre delovnih organizacij — dejavnosti odpadnih surovin — „INOT 77" v Ma-karski. Trajale so tri dni. Udeležilo se j ih je 17 ekip s 470 športniki, kar je znašalo približno 7 odstotkov vseh zaposlenih v tej stroki, v Jugoslaviji. Naša, dino-sova ekipa je štela 34 članov, prav tako sedem odstotkov vseh zaposlenih, ki so dostojno zastopali našo delovno organizacijo. .Predvidenih stroškov, ki so jih odobrili organi upravljanja za to prireditev nismo prekoračili, čeprav ti niso bili majhni, saj je bilo potrebno nabaviti vsem nova športna oblačila in rekvizite, plačati 3-dnevno bivanje in avtobusni prevoz v Dalmacijo. Prve delavsko-športne igre organizacij za predelavo in promet industrijskih odpadkov Jugoslavije so uspele ter dosegle svoj namen. Sklenjeno je bilo t^mnogo novih poznanstev in prijateljstev, bili smo priča zares trdnega in iskrenega bratstva in enotnosti med delavci naše stroke, ki ga je bilo treba doživeti saj ga popisati skoraj ni mogoče. Bile so izrednega pomena za oživitev športne aktivnosti v vseh organizacijah in tudi v naših enotah. ŠPORTNO SREČANJE V POREČU IN ŠIBENIKU Prvotna smisel, da naj bi bile športne igre naše dejavnosti na vsaki 2 leti, se je zaradi vsesplošne zagnanosti organizatorjev in želja udeležencev spremenila v vsakoletne. Zato so bile druge INOT-ove športne igre že leta 1978 v Poreču ter tretje 1979 v Šibeniku. Leta 1978 je v Poreču sodelovalo 504 udeležencev in 41 iz naše delovne organizacije, kar je znašalo zdaj že 8 odstotkov vseh zaposlenih v naši DO. Naše ekipe so dosegle ekipno prvo mesto v ženskih disciplinah in šesto v moških. Priborile so si pokal in osem diplom. Na tretjih igrah „INOT 79" je sodelovalo le 32 naših tekmovalcev. V skupnem ocenjevanju smo dosegli šesto mesto. DINOS, METIS IN ODPAD V ILIRSKI BISTRICI V letu 1980 niso bile izvedene, že organizirane četrte športne igre „INOT 80" v Subotici. Priprave na to tekmovanje so bile v polnem teku, ko smo prejeli telegramsko sporočilo, da zaradi stabilizacijskih ukrepov igre odpadejo. Da ne bi bil naš trud s pripravami zaman, smo se v sep- tembru 1980 dogovorili za športno srečanje v Ilirski Bistrici, med DO Metis iz Reke in DO Otpad iz Pule. Seveda je bil program srečanja skrčen. Šode-ovali smo v disciplinah: moški in ženske v kegljanju in streljanju ter moški v namiznem tenisu in šahu. Tega srečanja se je udeležilo 28 naših delavcev ob mini malnih stroških, ki so znašali le 1,1.200,00 din. Organizacija je_ bila zelo dobra in tudi športni uspehi naše ekipe odlični. Pred tem smo imeli izbirno tekmovanje za sestavo ekipe. Dinos ji-zmagal v vseh disciplinah, razen v ženskem streljanju. VSI TRIJE PONOVNO NA BLEDU Udeleženci so si obljubili, da se bodo srečali vsako leto. Gotovo takšna srečanja omogočajo boljše spoznanje z neposrednimi sosednimi poslovnimi partnerji iz republike Hrvatske. Obljubo smo držali in 23.5.1981 organizirali na Bledu drugo prijateljsko srečanje med Dinosom, Metisom in Reke in Otpadom iz Pule. Tega srečanja se je udeležilo 29 delavcev Dinosa. Po tekmovanju smo posvetili posebno pozornost družabnosti udeležencev. Stroški tekmovanja in srečanja so znašali 25.154,60 din. Tudi pred tem tekmovanjem je bilo organizirano izbirno predtekmo^ vanje v Ljubljani. ŠPORTNO SREČANJE S SUROVINO V MARIBORU Pred srečanjem Dinos—Metis—Otpad Pula smo se dogovarjali za podobna stalna srečanja s Surovino iz Maribora. Prvo takšno srečanje je organizirala Surovina v kegljanju, streljanju in šahu, 1. julija 1979, v hotelu Habakuk v Mariboru. Obe DO sta sodelovali s po 40 tekmovalci. Dinos je dosegel prva mesta v moškem kegljanju in šahu; druga mesta pa v moškem in ženskem streljanju ter ženskem kegljanju. Naši stroški so znašali: avtobusni prevoz in kosilo za vse naše udeležence. SMUČARSKA TEKMOVANJA NA KRVAVCU, KOPAH IN KOBLI V zimskošportni aktivnosti pa so bila sindikalna trimska tekmovanja motivacija za treniranje posameznikov in pripravljanje na tradicionalnih občinskih smučarskih tekmovanjih občine Ljubljana Bežigrad že 5 let nazaj. Ozek krog navdušenih smučarjev pred petimi leti seje zdaj že močno razširil. Na prvem tekmovanju so sodelovali le 4 tekmovalci, naslednje leto že 6. prostor v Murski Soboti. Leta 1978 smo organizirali smučarsko tekmovanje med Surovino in Dinosom na Krvavcu, ko je bilo že 12 dinosovih tekmovalcev. Leta 1980 tekmovanja s Surovino ni bilo, pač pa smo organizirali tekmovanje samo za smučarje naše DO v mesecu marcu 1981, v veleslalomu. 28 tekmovalcev je tekmovalo na smučiščih Koble nad Bohinjsko Bistrico posamično in ekipno med 5 poslovalnicami, DSSS in vodstvom POS. Bilo je 6 tekmovalcev iz Kranja, trije iz tekstilnega obrata Ljubljane, dva iz Trbovelj, eden iz Brežic in s poslovalnice Ljubljana pet tekmovalcev; iz vodstva POS so bili trije tekmovalci, iz DSSS pa osem. Organizacijo tekmovanja so strokovno izpeljali študentje Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane. Razglasitev rezultatov je bila skupaj s kosilom v gostišču Pristavec. Skupni stroški za to tekmovanje so znašali 24.759,10 din. SODELOVANJE NA OBČINSKIH TRIMSKIH TEKMOVANJIH V zadnjem letu se aktivno udeležujemo občinskih trimskih tek- movanj. No, na teh tekmovanjih, kjer je večja konkurenca, nismo dosegli opaznih rezultatov, sodelovali pa smo skoraj povsod, in sicer v namiznem tenisu — 3 tekmovalci (1. mesto — ženske posamezno), v smučarskem teku na Bokalcih — 1 tekmovalec, v občinskem tekmovanju v veleslalomu v Kranjski gori — 12 tekmovalcev, v malem nogometu — 8 tekmovalcev ter v kegljanju — ena moška in dve ženski ekipi. Ta trimska tekmovanja so naj cenejša, ker potrebujemo sredstva le za startnine. Za vse smo porabili le 1.160,00 din. KJE IN KAJ TRENIRAMO? Vsak četrtek v tednu je v športnem centru Kodeljevo v Ljubljani organizirano kegljanje. Dve uri imajo vsi delavci Dinosa, seveda na območju Ljubljane, možnost rekreativnega kegljanja. Kranjčani tedensko trenirajo kegljanje. Vse premalo pa je športne aktivnosti v drugih poslovalnicah. Sredstva pri tem ne bi smela biti ovira. Vsaka osnov na organizacija sindikata naj se obrne z zahtevkom na Komisijo (nadaljevanje na str. 16) M. Sobota: Garderoba delavcev je začasno v tej baraki. (nadaljevanje s str. 15) za kulturo, šport in rekreacijo, ki doslej še ni zavrnila upravičenih zahtevkov. Kaj nam je prinesla dosedanja športna aktivnost? Ugotavljamo, da je do iger INOTA v naši delovni organizaciji skoraj ni bilo. Po prvih igrah pa se je začela, in jo je danes več, vendar še premalo. Več delavcev stalno vidimo na trimskih stezah. Ti se udeležujejo tudi občinskih trimskih tekmovanj. Vsekakor pa z dosedanjo aktivnostjo še ne moremo biti zadovoljni. Danes redno trenirajo naši delavci v paslednjih panogah: Z letnimi športi se ukvarja približno 17 odstotkov vseh zaposlenih. Z zimskimi športi pa približno 7 odstotkov zaposlenih delavcev delovne organizacije. Omeniti moramo, da so vsi od teh sposobni zastopati našo delovno organizacijo na vseh sindikalnih športnih tekmovanjih. DELO IN NAČRTI KOMISIJE ZA KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO Danes se vsa športna aktivnost odvija pod okriljem Komisije za kulturo, šport in rekreacijo, izvršnega organa delavskega sveta delovne organizacije. Z letnim planom določena sredstva za šport se razporedijo po pro- SEZNAM EVIDENTIRANIH ŠPORTNIKOV V DINOSU Panoga Kraj moški ženske Skupaj mali nogomet Ljubljana 12 - 12 Trbovlje 4 — 4 * 16 - 16 kegljanje Kranj 10 — 10 Ljubljana 12 6 18 Trbovlje 4 — 4 Kočevje 4 — 4 Brežice — 1 1 30 7 37 namizni tenis Ljubljana 5 1 6 Trbovlje 1 — 1 6 1 7 streljanje Ljubljana 4 4 8 Kočevje 4 — 4 Celje 2 — 2 Radgona 1 — 1 Brežice — 1 1 11 5 16 šah Ljubljana 6 - 6 Novo mesto 1 — 1 Celje 1 — 1 8 - 8 Skupaj: letni športi 71 13 84 smučanje oziroma zimski športi Kranj 6 — b Trbovlje 1 1 2 PE Ljubljana 4 1 5 TO Ljubljana 1 2 3 Brežice 1 1 2 Novo mesto 1 — 1 Vodstvo POS 4 2 6 DSSS 3 5 8 Skupaj: zimski športi 21 12 33 V gramu, ki ga predlaga referent za šport, Janez Jamšek. Pred vsako pomembnejšo športno prireditvijo razpravlja komisija o pomenu in namenu prireditve ter šport in izjav udeležencev. Iz pregleda porabe sredstev za športno in kulturno dejavnost iz sklada skupne porabe je raz- odobri potrebna sredstva. Po vidno gibanje teh sredstev po prireditvi pa oceni prireditev na letih od 1977 do danes, in sicer: osnovi poročila referenta za Leto plan poraba v din 1977 100.000,00 (sklep DS del. org.) 94.261,55 1978 200.000,00 84.934,90 1979 209.000,00 116.618,45 1980 280.000,00* 60.587,90 1981 337.000,00* 68.219,40 Doslej nenamenskega in nesmotrnega trošenja sredstev nismo ugotovili. Vse prireditve so bile prej odobrene in njihov namen prej opredeljen. Z igrami INOT 77 so se torej odprla vrata športni aktivnosti. Bil pa je le napravljen prvi korak. Naslednji korak pa brez novih motivov in vzpodbud ne bo možen. Kaj pa naj bi bil ta novi naslednji korak? — Športno dejavnost vzbuditi v vsaki naši organizacijski enoti oziroma v vsaki osnovni organizaciji sindikata, kjer šport že negujejo. — Povečati športno aktivnost s pritegnitvijo novih članov v že aktivnih sindikalnih organizacijah. — Organizirati igre Dinosa vsako leto. (Organizator je vsako leto druga poslovalnica). — Sestaviti gostejši športni koledar naše medsebojne športne aktivnosti. PRIPIS To poročilo je sestavljeno na zahtevo IO konference sindikata ■•delovne organizacije DINOS, zaradi mnenja ene osnovne sindikalne organizacije, da se sredstva za šport nesmotrno trošijo in mnenja, da se morajo ta zmanjšati. Po našem mnenju pa je treba športno aktivnost pospešiti, čeprav bi v ta namen porabili nekaj več sredstev. Komisija za kulturo, šport in rekreacijo Predsednik' Stane Mancini Ljubljana, 7. julija 1981 II SPOMIN IVICI MOČ Ivica Mikšič je bil naš delavec, zaposlen na poslovalnici v Novi Gorici. Rojen je bil 1. junija 1949, v kraju Brčko, v Bosni. K nam je prišel julija meseca 1975. leta, umrl pa je 11. junija 1981. Na zadnjo pot, na pokopališče v Novi Gorici so ga pospremili vsi njegovi sodelavci. S tem so mu izrekli priznanje in zahvalo za njegovo delo, ki ga je vestno opravljal kot skladiščni delavec in kot strojnik. Zapustil je ženo z otrokom, ki ga bo gotovo najbolj pogrešal, saj z zakonom ni imel sreče. , T.P. na račun špnrtne aktivnosti O temi, ki je razvidna iz naslova sem se odločil napisati nekaj misli potem, ko sem prebral zapisnik Izvršnega odbora konference sindikata naše delovne organizacije in v njem, poleg razprave in sklepov, ki so se nanašali na III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije, zapis o financiranju naših športnih iger. V zapisniku je napisano, da člani nekaterih osnovnih sindikalnih organizacij, konkretno mariborski in novomeški, postavljajo pod vprašaj tako imenovane „športne igre" v naši delovni organizaciji. Zapis o tem je jasen in obtožujoč, vendar ne pove odkrito za kaj gre. Če se sredstva za športne igre res trošijo nenamensko in nekontrolirano, to ni težko ugotoviti, toda zapisati, da se trošijo le v ozkem krogu izbrancev, je huda reč. S tekšnim zapisom so vsi udeleženci športnih iger okvalificirani za „iz-brance". Zaradi česa pa naj bi bili ,,izbranci"? Ali zaradi položaja v delovni organizaciji ali zato ker znajo, na primer, igrati nogomet ali zato, ker se redno udeležujejo športnih tekmovanj? Izvršni odbor konference pa je sprejel tudi dva sklepa o tej zadevi. Glasita se tako: — Članstvo Zveze sindikatov v delovni organizaciji Dinos — Ljubljana je treba podrobno seznaniti o tem, kako in v kakšnem obsegu so bila potrošena sredstva za razne športne igre in druge športne prireditve ter kdo — kateri organ — je vse to odobril. — Če se ugotovi, da gre za nenamensko trošenje sredstev, je treba odgovorne delavce poklicati na odgovornost in jih kaznovati. Glavni problem naj bi bil v tem, da ima korist od potrošenih sredstev premalo delavcev. To pomeni, da se s športno dejavnostjo ukvarja premajhno število naših delavcev. Vsi se ne bodo nikoli, kdo pa bi se še lahko? Tisti, ki imajo čas in veselje do te dejavnosti. Tistim, ki ,,imajo čas" pa je takšno udejstvovanje tudi najbolj potrebno. Kdor ima delo doma, na primer s hišo ali s kmetijo ima poleg delovnih dolžnosti že dovolj Razgibavanja". So pa tudi izjeme. In kako pridobiti vse tiste, ki ,,imajo čas"? S propagando, z dobrim programom in dobro organizacijo izvajanja letnih načrtov. In ne nazadnje, tudi z določeno stimulacijo. Kaj pa vleče delavce, da se ukvarjajo s športom? Zdravje, moč, določena sposobnost in dobro počutje po vaji ali nastopu, ki ga povzroči dobra prekrvavitev telesa. Dobro počutje pa je lahko tudi posledica družabnosti, ki se doživlja na vajah in nastopih. So torej vaje in nastopi pomembni? Pomembno je zadovoljstvo, ki izhaja iz vaj in nastopov. Zadovoljstvo dviga delovno storilnost. Bodi še tako močan in razvit, z delovno storilnostjo ne bo nič, če ne boš tudi osebno zadovoljen. Torej, pri razvijanju športne aktivnosti delavcev, nikakor ne gre samo za boljšo fizič- no in zdravstveno kondicijo. Upam si trditi, da je za večjo storilnost pomembna vsaka dejavnost, ki ustvarja dobro razpoloženje oziroma zadovoljstvo, tudi na primer zborovsko petje, družabne igre ali delo spremenjeno v igro — tekmovanje v sortiranju odpadkov, merjenje moči z vlečenjem vrvi, itd. Še naprej bi lahko razglabljali o vsem tem in o koristnosti raznih dejavnosti za dobro razpoloženje delavcev, toda za „časopis" sem razglabljal že preveč. Pred no končam pa bi vendarle rad povedal še nekaj. Zdi se mi, da pri vsej kritiki našega športa nismo rekli bobu bob. Ali niso morda kritiko povzročila kosila, ki sledijo športnim nastopom na srečanjih, ker se na njih menda tudi preveč popije in so zato Upravnih OHSi je povedal V začetku meseca junija sem srečal upravnika naših počitniških hišic v Savudriji, tovariša Jerneja Kovača. Čeprav je bil zelo slabo razpoložen, ker še ni dobil nobenega plačila za svoje letošnje delo, je na moja vprašanja dal naslednje odgovore: Tri mesece že urejate stanovanja v naših hišicah v Savudriji. Kaj vse bo novega za naše letošnje počitničarje? Kse sobe so dvakrat ali pa tudi trikrat pobeljene. To delo sva opravila s tovarišem Karlom Uršičem iz Maribora, ki je bil tu dva meseca. S podstrešja v hišicah A in B sem pospravil in znosil po lestvi navzdol kakšen kubik ometa in drugih zidarskih ostankov. S prikolico sem moral ta material trikrat odpeljati na odlagališče v Vol-parijo. Tudi v ostalih hišicah je bilo na podstrešju veliko draga? Če je to vzrok je škoda vsakega sprenevedanja. Sklenimo, da h kosilu spada še pol litra pijače, kdor pa želi popiti več, naj plača iz svojega žepa. Toda v Ljubljani „visi" v zraku še nekaj, o čemer, tako mislim, nočemo javno spregovoriti. Menda naj bi bilo športno udejstvovanje tudi priložnost za sestajanje nekaterih, ki se radi vidijo. Takšni očitki imajo ponavadi za ozadje svetlobi insko delitev nravnih naukov? Ne zagovarjam razvratnega življenja, toda tudi ne ozkosrčnosti in takšne vzdržnosti, ki ne dopušča koristnega združevati s prijetnim, s takšnim prijetnim, ki prenese odkrit pogled iz oči v oči. Stane Koman zidarskih ostankov pa tudi kakšna lopata in kramp. V vseh hišicah je kuhinjska posoda nova. Je tudi v prikolicah nova posoda? Tudi. Kaj ste še delali v tem času v Savudriji? Travo sem kosil. Vsakih osem dni jo je treba kositi, da se zgosti in lepo zarase. Tudi živo mejo sem obrezal. Dela je bilo čez glavo, od jutra do večera. Je bilo v predsezoni vse zasedeno? Ne. Te dni pa je bilo zasedenih že 6 stanovanj od skupno 9. Eno stanovanje, najmanjše, zasedam jaz z ženo in vnukinjo. S. K. Ervina Malešiča Direktor Vladimir Kralj se Ervinu Matešiču zahvaljuje za vzorno sodelovanje. Na kraju posvetovanja stro kovnega sveta TOZD POS, dne 20. maja 1981, je bila prisrčna slovesnost name-* njena odhodu in upokojitvi Ervina Matešiča, poslovodie naše poslovalnice v Trbovljah. Za prispevek v njegovem 6 letnem združevanju dela z delavci Dinosa, se mu je v imenu tozda in vodstva delovne organizacije, strokovnih delavcev, družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja iskreno zahvalil direktor tozda, Rafael Kravcar. Tovariš Matešič je v znak priznanja za njegovo delo pri nas, dobil v dar umetniško sliko in knjigo s posvetilom. Slovesnosti so se poleg članov strokovnega sveta TOZD POS, ki ga sestavljajo poslovodje poslovalnic udeležili tudi direktor DO Vladimir Kralj ter Stane Mancini, Janez Ramovž in Danilo Jančič. Ervin Matešič je prišel k nam meseca aprila 1976. leta. V šolah in pri delu se je usposobil za strojnega tehnika, organizatorja in komercialista, pred prihodom k nam pa je opravljal različne delovne dolžnosti. V času narodnoosvobilne borbe je bil aktivist OF in borec NOV, toda tudi po vojni je ostal aktiven družbenopolitični delavec. Pri Dinosu je bil dvakrat predsednik delavskega sveta podjetja oziroma delovne organizacije, vmes pa tudi enkrat predsednik delavskega sveta te- meljne organizacije Priprave odpadnih surovin. Bil je zagovornik hitrega napredka delovne organizacije, pri čemer se je enako zavzemal za napredek celote kot njenih posameznih delov. S svojimi izkušnjami je pomagal povsod kjer je bilo potrebno, zato je lahko šel v pokoj z občutkom, da je v sedanji stopnji razvoja delovne organizacije tudi njegov delež. Ob upokojitvi, dne 30. junija 1981, mu želimo trdnega zdravja in veliko zadovoljstva v nadaljnjem življenju. PREDNOSTNA USTA U ilMUU FIHItl V prejšnji, devetindevedeseti številki našega glasila smo na predzadnji strani objavili Prednostno listo posojil za graditev, dograditev ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, za rekonstrukcijo ali adaptacijo ter za sofinanciranje nakupa z drugo delovno organizacijo in za plačilo prispevka k stroškom urejanja stavbnega zemljišča, v letu 1981. V tej listi je bilo navedenih 32 naših delavcev in delavk, ki jim je naša stanovanjska komisija odobrila določeno posojilo. Zgodilo pa se je, da razpisa za ta posojila delavci v naši kočevski poslovalnici niso prejeli in zato zanj niso mogli kandidirati. Seveda jim je bilo omogočeno naknadno kandidiranje. Za po- sojilo sta zaprosila dva kočevska delavca in obema je komisija posojilo odobrila. Dopolnitev prednostne liste je omogočila Simona Pahor iz vodstva TOZD POS, ki se je svojemu že odobrenemu posojilu odpovedala pod pogojem, da ga bo dobila v letu 1983. Tako je na prednostni listi za stanovanjska posojila v letu 1981 še: - MARTIN KOTAR in ČAMPA FRANC, oba iz Kočevja. Obema je odobreno posojilo za gradnjo nadomestnega stanovanja, in' sicer prvemu v višini 200.000 din, drugemu pa v višini 150.000 din. —eska PMMUEHK1T JE VEDNO BOLJŠA KAKOR GOLO PRIČAKOVANJE im Znanje o splošni ljudski obrambi, samozaščiti in civilni zaščiti moramo vedno obnavljati. Tudi naše glasilo „DINOS" se v to vključuje. Preteklo leto ste lahko brali serijo člankov s področja civilne zaščite z naslovom „Kako si bomo pomagali". Danes pričenjamo objavljati serijo člankov s področja splošne ljudske obrambe. Ta serija ima naslov „Pripravlje-nost je vedno boljša kakor golo pričakovanje". (Tito) SMODNIK Smodniki so eksplozivi z razmeroma nizko detonacijsko hitrostjo; zato pri eksploziji delujejo manj z rušilno, ampak bolj s potisno silo. Smodniki so ali zmesi snovi, ki reagirajo med seboj ob oddajanju energije, ali kemične spojine, ki pri razpadu sproščajo energijo. Vendar v nobenem primeru reakcija ne steče pri sobni temperaturi, ampak jo je treba sprožiti, to je na nekem mestu je treba dovesti energijo, da se lahko reakcija prične. Toplota, ki se pri tem sprosti, zadostuje, da sproži reakcijo na sosednjih mestih. Ta ..verižna reakcija" se v delcu sekunde razširi skozi vso polnitev naboja. Za uporabo smodnika v nabojih in raketah je bistveno povečanje prostornine med potekom reakcije. Produkti reakcije so pretežno plini, ki zavzemajo pri normalnem pritisku veliko večjo prostornino kot trden prah. V zaprtem prostoru naboja nastane zato močan pritisk, ki požene izstrelek iz cevi. Najbolj znan smodnik je črni smodnik, ki so ga spoznali že pred 1000 leti; pri eksploziji razpade v približno 45 % plinov (dušik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid) in 55 % soli, ki se razpršijo kot dim. Iz enega kilograma nastane v delcu sekunde skoraj 300 litrov plinov in okoli 670 kcal toplote. V novejšem času izpodriva črni smodnik „brezdimna" nitroceluloza ali škrobov nitrat z znatno višjo specifično energijo. Omenjena eksploziva pripravljajo tako, da raztopijo nitrate v topilu ter iz testa ste mase oblikujejo lističe, cevke, nitke, ploščice ali trakove in nato posušijo. V taki obliki jih uporabljajo za izstrelitev nabojev, pogon raket itd. V primeri z neaglomeriranim smodnikom ima aglomeri-rani zdrob to prednost, da zgori hitreje in z manj dima. (Nadaljevanje prihodnjič) SKLEPI DS TOZD ROS O RESOLUCIJI ZA III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV Delavski svet TOZD POS je na osnovi poročil in razprave ugotovil, da je o osnutku resolucije za III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije potekala razprava v vseh delih organizacijskih enot TOZD POS, da so povsod osnutek sicer sprejeli, vendar so dali tudi tehtne pripombe. NA ..REŠETU" UPORABA SREDSTEV ZA ŠPORT O športni dejavnosti naših delavcev je kritično razpravljal Izvršni odbor konference sindikata naše delovne organizacije. Na podlagi sklepov Izvršnega odbora o tej dejavnosti je tudi delavski svet sprejel sklep, s katerim daje Odboru samoupravne delavske kontrole nalogo, da pregleda in pripravi poročilo o trošenju sredstev, namenjenih za kulturo, šport in rekreacijo v naši delovni organizaciji. NA MEDNARODNO RAZSTA-VO V MUNCHEN DS je odobril službeno potovanje zaradi strokovnega usposabljanja v Munchen na mednarodno razstavo takšne opreme, kakršno potrebujemo na naših skladiščih. Službeno potovanje je bilo odobreno Vladimirju Kralju, Rafaelu Kravcarju, Janezu Jamšku iz Ljubljane in Francu Hočevarju iz Kočevja. — sk— tvepfo 10% kroglični mlin tesno oglje 15% stiskanje v plošče Mm jmmmk kalijev soliter (kalijev nitrat) 75% lesene krogle mešanje v lesenem krogelnem mešalcu 10% vode (navlaženje) IšsiifgHiaišj fino mletje v kolesnem drobilcu V7 drobljenje zs lovski smodnik ‘V -□ polnjenje nabojev Tudi Erika Dvoršak Bila je lepo urejena soba, v kmečkem stilu, vsa iz lesa. Tako je bilo v gostišču pri Anderliču, zadaj za Kalvarijo, pri Mariboru. Družba, ki je bila v tako prijetnem prostoru, pa ni bila kdo ve kako vesela. Zakaj? Zato, ker se je poslavljala tovarišica Erika, naša dolgoletna sodelavka. Z Dinosovimi delavci je združevala delo polnih 33 let. Takšno razpoloženje sta prekinila Ivan Kušar, vodja poslovalnice Dinos Maribor in Tone Plešec, vodja Dinosove kadrovske službe, ki sta z izbranimi besedami začela govoriti o naši Eriki. Posebno sta povdarila njeno pridnost in pripadnost Dinosu. Tovariš Kušar ji je v imenu vseh in za spomin izročil tudi skromno darilo. Za tople besede ter darilo se je Erika zahvalila s približno naslednjimi besedami: „Zelo sem vznemirjena zaradi tega slovesa, ki me kot vsako tako, boli, toda iskrena vam hvala za vso pozornost, ki mi jo izkazujete. Hvaležna sem usodi, da sem. lahko toliko let delala z vami in z vami delila lepe pa tudi nelepe trenutke. Vsi dobro vemo, da smo še pred nekaj leti ob slabših pogojih dela in ob nižjih prejemkih z razumevanjem sprejemali vse naloge in od- ’ ločitve. Starejši sodelavci se boste še spominjali, kako smo se nekdaj znali otroško razveseliti vsakemu dodatnemu dinarju, izplačanemu ob periodičnih obračunih. Zgodilo pa se je tudi, da je mariborska poslovalnica ostala brez takšnega dodatka. Tudi s tem smo se sprijaznili. Zdaj je pri nas boljše, zahvaljujoč delavskemu samo1 upravljanju in dobremu vodstvu, dejstvo pa je tudi, da nismo več tako skromni kot nekdaj. Dragi moji sodelavci, vsi, ki Še združujete svoje delo v naši delovni organizaciji, opravljate svoje naloge vestno in z zadovoljstvom, saj delate zase, za svoje najdražje, obenem pa v prid delovni organizaciji, širši družbeni skupnosti in domovini. Zahvaljujem se tovarišu Kušarju in tovarišu Plešcu za lepe poslovilne besede. V imenu nas vseh pa se vod jr naše enote še posebej zahvaljujem za njegovo skrb, da bi v enoti dosegli boljše poslovne uspehe in dohodek. Vsem še enkrat hvala za vse. Vedno se vas bom rada spominjala." iz poslovilnega večera v gostišču pri Anderliču. , ERIKA DVORŠAK Po vsem tem smo vsi, Eriki na zdravje na dušek, spili kozarec vina, nato pa nas je osvojila vedrina. V splošnem veselju smo za nekaj časa pozabili, da nas Erika zapušča. Peli smo in plesali. A.Z. Nagrada in pol... V majski, 99. številki našega glasila je v prispevku ,,Velika odgovornost", na stranf 7 zapisano, da je DS TOZD POS odobril nagrado za Franca Premrla iz Kočevja v višini 3.000,000 din, kar pomeni 300 starih milijonov. Napako je naredila prepisovalka tiskarske delavnice, ker je za vejico namesto dveh ničel, ki so pomenile dinarske pare, napisala tri ničle. Morda je pa mislila, da smo se motili mi. Morda si ni mogla predstavljati, da bi dali za nagrado le 3.000,- din, ko pa je povprečni mesečni dohodek v Sloveniji okrog 9.000,- din. starih dinarjev ZA NASE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V planu naše delovne organizacije za leto 1981 je predvidena dotacija za družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji. O tej dotaciji je razpravljal Izvršni odbor Konference sindikatov delovne organizacije in 1. junija letos sklenil, da se vsem osnovnim sindikalnim organizacijam sporoči s kolikšnimi sredstvi katera razpolaga. Podelitev je bila narejena po številu članov sindikata v posameznih poslovalnicah oziroma delovnih enotah. Osnovne organizacije sindikata lahko tako določena sredstva črpajo v skladu s svojim programom za leto 1981, računa pa morajo poslati v likvidacijo Delovni skupnosti skupnih služb DO Dinos, v Ljubljano. S kolikšnimi sredstvi razpolagajo posamezne osnovne organizacije je razvidno iz naslednjega seznama: OOS (in enote, ki so Število članov % vključene) a) Ljubljana (Kurilniška, Kolezijska, Živinozdr., Šentvid, Domžale, Kamnik, sindik. DIN ZNESEK vodstvo TOZD POS) 88 23,53 70.590,00 TRBOVLJE KRANJ (Kranj, Šk.Loka, Jesenice, 14 3,74 11.220,00 Tržič) MARIBOR (Maribor, Dravograd, Ptuj, 47 12,57 37.710,00 Lendava, G. Radgona, M. Sobota) 64 17,11 51.330,00 CELJE (Celje, Velenje) 33 8,82 26.460,00 SLOVENSKE KONJICE 13 3,48 10.440,00 BREŽICE 26 6,95 20.850,00 KOČEVJE 11 2,94 8.820,00 NOVO MESTO (N. mesto, Črnomelj) NOVA GORICA (N. Gorica, Ajdovščina 28 7,49 22.470,00 Most na Soči) 23 6,15 18.450,00 KOPER (Koper, Sežana) 17 4,55 13.650,00 PIVKA 10 2,67 8.010,00 SKUPAJ TOZD POS 374 100,00 300.000,00 b) TO Ljubljana in vodstvo TOZ RET 31 45,59 25.075,00 TO Bohova 35 54,41 29.925,00 SKUPAJ TOZD RET c) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH 68 100,00 55.000,00 SLUŽB 55 47,000,00 VSEGA DO’,.DINOS" 497 402000,00 -eska- V SODELAVCEV IN PODELITEV ZNAČK Akcija 1000 delavcev — sodelavcev, ki je bila razpisana v Delavski enotnosti in so jo izvajala vsa delavska glasila, je zdaj zaključena. Uredništva glasil, ki so pravočasno javila svoje udeležence občinskim komisijam za obveščanje in politično propagando, so bila skupaj z udeleženci akcije poklicana na slovesno izročitev značke Tisoč delavcev — sodelavcev. V občini Ljubljana Bežigrad je bila ta slovesnost 11. junija 1981 v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta. Med 27 dobitniki je bilo tudi osem naših, navzočih pa jih je bilo pet. Značke so ' dobili: Alenka Bajželj, Franc Gogala, Francka Prosenc, Andrej Viršek, Janko Korene, st.; Ivan Peternel, Peter Uršič in Alojz Založnik. Po izročitvi smo še nekaj časa ostali skupaj ob prijetnem klepetu ter sendvičih in soku. Tisti udeleženci akcije, ki so jih njihove delovne organizacije javile z zamudo, pa žal ne bodo več postreženi ob slavnostni izročitvi značke. Prejeli pa jo bodo vseeno, toda le preko svojih odborov za obveščanje v delovnih organizacijah. Sprejeta je bila tudi pobuda našega uredništva, da bi značke podelili tudi vsem dosedanjim sodelavcem glasil in ne le samo novim. Poleg tega pa še novim sodelavcem, ki jih bomo pridobili v prihodnje. Naše uredništvo je v ta namen že naročilo več kompletov značk. S. M. 11 LETNICA DINOSA Bill! pomeni mladinska organizacija ? Tako sem se vprašal in ostal brez odgovora, ko sem zvedel, da sestanka članov osnovne organizacije ZSMS Dinos—Ljubljana, dne 4. junija letos ni bilo, ker je bila preslaba udeležba. Na sestanek, ki je bil v sindikalni sobi ljubljanske posvetovalnice je prišlo samo sedem mladih delavcev oziroma delavk, pri Dinosu v Ljubljani pa dela 27 mladih in vsi so v evidenci kot člani ZSMS. Brez odgovora sem ostal zato, ker sem v zapisniku 4. seje osnovne organizacije ZSMS Dinos—Ljubljana prebral, da je mladinska delovna akcija uspela in da je s to akcijo mladinska organizacija prislužila 2 stara milijona. V tem zapisniku sem tudi prebral, da so uresničili vse sklepe 3. seje mladinskega predsedstva, da so na primer uredili D inosov spominski kamen „Ob žici", in organizirali proslavo v čast 40-letnici OF in vstaje, ki je bila obenem tudi v čast 1. maju, prazniku dela. Kdo je vse to naredil? Člani predsedstva osnovne organizacije ZSMS? Verjetno! Izjema je le delovna akcija, na katero so prišli tudi drugi. Ali na osnovi vsega tega lahko rečemo, da mladi delavci radi delajo, ne marajo pa sestankov? To bo res, toda tega se vseeno ne moremo kdo ve kako veseliti. Včasih je potrebno iti tudi na sestanek, zlasti takrat, kadar se načrtuje in ocenjuje opravljeno delo oziroma prehojeno pot. Z udeležbo na se-. Stanku se tudi izkazuje pripadnost organizaciji. AH naši mladi delavci ne čutijo te pripadnosti? Vodstvo mladinske organizacije vsekakor nima lahkega dela, toda nekaj uspehov je že poželo. Če bo vztrajno, bo uspehov še več. To jim tudi od srca želimo. Trbovlje: Kontejnerski koš rezanih jeklenih odpadkov. OBVESTIM UREDNIŠTVA Na tretji strani prejšnje številke našega glasila smo pod naslovom „Ali berete glasilo? " predlagali, da poiščete, kje v glasilu je napisana beseda ,,revitalizacijo" in kaj pomeni. Obljubilo smo nagrado do 300,00 din tistemu, ki bo izžreban Prejeli smo samo dve pravilni rešitvi, in sicer od Alfreda Komaca, vodje skladišča v Tržiču in od kolektiva finančnega knjigovodstva DSSS. Zaradi takega rezultata uredništvo ni žrebalo dobitnika nagrade, temveč se je odločilo, da nagradi obe pravilni rešitvi, vsako po 150,00 din, kar ie v skladu z razpisom, kjer piše, da je predvidena denarna nagrada do 300,00 din. Pravilna rešitev je: Beseda ..revitalizacijo" je napisana v članku „Stanovanj-ska posojila . . ." na 13. strani, na kraju prvega in na začetku drugega stolpca, pomeni pa ..ponovno oživitev". Zdaj uredništvo razpisuje novo nagradno igro. Pobudo zanjo smo dobili v kritiki, da je v glasilu preveč tujk. Besedila, ki jih objavljamo v našem glasilu pripravlja in popravlja, če je potrebno, Stane Koman, slovnične napake pa išče Cveta Meden, tajnica uredništva. Oba se še amaterske delavske fotografije Predsedstvo republiškega 'sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v strokovnem sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom „Naš delavnik". Tako bi spodbudili fotografsko 'ustvarjalnost širšega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika-k 'delovnemu človeku, delu. Opredelitev pogojev natečaja Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom „Naš delavnik". Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer naj gre posebna pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: — razstavo ob III. konfe> renči Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kon- gresu ZSS, — Stenski koledar, — objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. V žiriji bodo: — predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, — predstavnik Delavske enotnosti, — dva mojstra fotografije iz Foto-kino zveze Slovenije, Kerbler, Smerke), — predstavnik Društva novinarjev Slovenije, član sekcije fotoreporterjev. Vsi udeleženci razstave bodo dobili priznanje, razstava bo ocenjena v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene. V našem glasilu bomo objavljali vse fotogfafije, ki nam jih boste poslali pod geslom. „NAŠ DELAVNIK". Po dogovoru z avtorjem bomo takšne fotografije dali ustrezno povečati, nato pa jih bomo poslali razpisniku natečaja. Opozarjamo na rok! Natečaj-traja do 1. septembra 1981. Uredništvo kar trudita, da zamenjata tujke s scenskimi besedami, toda vedno to ni lahko, včasih pa kakšno tujko tudi nehote spregledata. Nova igra je v tem, da poiščete in izpišete vse tujke, ki so odtisnjene v eni številki, nato pa nam v 15. dneh pošljete seznam najdenih tujk z oznako na kateri strani ste katero našli. Ni potrebno napisati kaj tujke pomenijo. To bomo napisali in objavili mi v naslednji številki, na podlagi seznamov, ki nam jih boste poslali. In kdo bo dobil nagrado do 300,00 din? Tisti, ki nam bo poslal daljši seznam najdenih tujk. V prejšnji številki je uredništvo ..razpisalo" tudi Pohod Za Ak, ki je v Martuljkovi skupini. Planinski pohod naj bi bil 27. junija, ker pa je tiste dni neusmiljeno deževalo jetoil prestavljen na 11. julij 1981. Toda kakšna smola. 27. junij je bil tako lep, dobesedno umit in sončen dan, kot je le red ko kateri v letu dni. O pohodu, ki je bil 11. julija bomo pisali v naslednji številki našega glasila. Tu povejmo le to, da se ga je udeležilo 5 D i no sovce v. Še eno „vabilo" je poslalo uredništvo v 99. številki našega glasila. Naše delavce in delavke ter njihove otroke je povabilo, da pošljejo uredništvu fotografije iz njihovega življenja in dela. Odziv! Nič! Toda ne gre obupati, zato tudi v tej številki objavljamo takšno vabilo. Vse kar bi radi poslali uredništvu našega glasila pošljite na naslov: Dinos Ljubljana, Uredništvo glasila, Ljubljana, Titova 11.8. Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 600 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje, Ljubljana o anusa DNEVU USTAIE Dne 22 ju mja 1941 je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo in še isti dan je imel CK KP Slovenije sestanek, na katerem je pozval Slovence, da „ne polože orožja iz rok prej. .. dokler ne bo osvobojena zadnja ped slovenske zemlje..." Na isti seji so tudi ustanovili Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Dne 4. julija 1941, štirinajst dni po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, je Politični biro CK KP Jugoslavije sklenil, da naj se v vsej Jugoslaviji preide s priprav v oboroženo vstajo. Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je o tem razpravljalo na seji med 14. in 16. julijem in sklenilo, naj povsod in vse bojne skupine začno oborožene akcije 20. julija. Toda zaradi težav pri prenašanju tega povelja prek vojaških komitejev so se akcije dejansko začele 22. julija, ponekod pa še kasneje. Območje Šmarne gore, Črnuč in Rašice je bilo tesno povezano z ljubljanskim središčem osvobodilnega gibanja. Iz Črnuč je že 24. junija odšlo v gozd pod Rašico 6 komunistov, nato pa v nekaj dneh še najmanj enkrat toliko. Za njo so se takšni bojni skupini ustanovili še v gozdu pri Šmarni gori. Skupine so se imenovale: Črnuška, Šmarnogorska in Gameljska. Šmarnogorska skupina je 22. julija pod Šmarno goro napadla oboroženega okupa torjevega sodelavca in ga ranila. Na ta dan je bilo v Sloveniji veliko akcij, v katerih je spregovorilo uporniško orožje, zlasti pa je pomembno, da so se akcije, začete na ta dan, nadaljevale brez prestanka, da jih je bilo vedno več in da so se bojne skupine začele združevati v partizanske čete. Zato ta dan, 22 julij 1941, praznujemo kot dan vstaje slovenskega naroda. S. K. SIIIA Frana Levstika Pred letošnjo 150-letnico rojstva pisatelja Frana Levstika je Prešernova družba izdala dve sliki z njegovim portretom in faksimi-lejem podpisa. Primerni sta za opremo vsakega kulturno urejenega prostora in za proslave njegove obletnice. Večja slika, formata 35 x 50 cm, stane 80 dinarjev; manjša, formata 25 x 35 cm, pa 60 dinarjev. Obe sta tiskani na kartonski papir z rahlim barvnim odtenkom. Naročilo pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Bor šefova 27, Ljubljana. Naš spominski kamen na bodečo žico okrog Ljubljane, s katero je italijanski okupator leta 1942 ogradil Ljubljano, da bi v njej strl narodnoosvobodilno gibanje. SEM! kritičnih misli... Ko smo ob pregledu slik naših spominskih kamnov,, Ob žici" ugotavljali, da po Poti tovarištva in spominov vsako leto 9. maja poteka znana športno-politična manifestacija, smo se spraševali, kako je bilo letos z našo udeležbo na tem „Pohodu". Ugotovili smo, da je bila udeležba vsa leta bolje organizirana, kot letos, ko praznujemo 40-letnico pričetka oboroženega boja proti okupatorju. Prejšnja leta so vse tri naše sindikalne organizacije v Ljubljani zainteresirale in organizirale okrog 20 udeležencev Pohoda. Letos nas je bilo le 6 in še to vsak iz svoje osebne pobude. Kaj takega se ne bi smelo več ponoviti. Sta sindikalna in mladinska organizacija, ki je sicer dokaj delavna, zaspali? Upajmo, da bo prihodnje leto bolje! S. M.