številka 1 / letnik 59 / Ljubljana, 5. januar 2001 Glasilo Tradicionalnega prednovoletnega srečanja Svobodnih sindikatov Slovenije seje tudi letos udeležilo veliko nekdanjih in sedanjih funkcionarjev. Kot je zbranim povedal slavnostni govornik Dušan Semolič, so bili Svobodni sindikati, žal, pogosto zadnja in edina opora delavcem, ko so ostali brez dela in ko jim je bilo najtežje. Bolj moramo spoštovati sami sebe za vse, kar nam uspe narediti. Prizadevanja za spremembo plačne politike po Semoličevih besedah niso bila uspešna zaradi velikega odpora delodajalcev, ki zase hočejo vse, delavcem in sindikatom pa so pripravljeni prepustiti le miloščino. Povampirjeni politiki delodajalcev se bodo Svobodni sindikati še naprej odločno upirali. “Prepričan sem, da se v ZSSS zavedamo, da ima naša zveza ključno vlogo in odgovornost, da novi zakon o delovnih razmerjih ne bo oklestil pravic delavcev. Prepričan sem, da smo in bomo pri vseh ključnih zadevah trdno skupaj,” je zaključil predsednik ZSSS. Več samospoštovanja Anarhija pri plačah ne koristi nikomur Pogajanja o novem dogovoru o plačni politiki (še) niso dala sadov. Kdaj se bodo nadaljevala, še ni jasno. Zlasti vlada si bo še naprej prizadevala, da bi po nekaj letih spet dobili socialni sporazum. Cilj Svobodnih sindikatov je jasen: plačno politiko še naprej urejati z dogovori in kolektivnimi pogodbami, ne dopustiti anarhije, saj le-ta koristi le močnejšim, delavcem nikakor ne. Dušana Semoliča smo zato vprašali, kaj meni o sedanjem položaju. Odgovoril je: “Blokada pogajanj ni v prid ne delavcem, ne delodajalcem in ne državi. Če partnerji ne bomo dojeli nevarnosti, se bo lahko sistem, ki je sicer imel nekaj pomanjkljivosti, sesul. Lahko pride do tega, da bomo imeli toliko plačnih politik, kot imamo podjetij. Če bo do tega prišlo, bo, gledano na dolgi rok, izgubilo tudi gospodarstvo. V Evropi namreč vse bolj prevladujejo tendence po enotnem urejanju plač s kolektivnimi pogodbami. Prepričan sem, da je nadaljevanje dialoga nujno. Upam, da bodo delodajalci spremenili stališče, daje zanje pomemben le čim večji dobiček. Delodajalce bomo skušali z argumenti prepričati, da še naprej potrebujemo dogovor o usklajevanju plač z rastjo cen življenjskih potrebščin. Se naprej jih bomo prepričevali tudi o potrebnosti zmanjšanja razkoraka med izhodiščnimi plačami in minimalno plačo. Prepričani smo tudi, daje treba zmanjšati socialne razlike. Mislim, da lahko do napredka privedejo tudi pogajanja o ko- lektivnih pogodbah dejavnosti, ki sojih delodajalci pogosto blokirali, podobno kot pogajanja za vse gospodarstvo. Delodajalci namreč ves čas trdijo, da so razlike v panogah precejšnje. V nekaterih dejavnostih je torej povečanje plač lahko bližnja realnost. Pričakujem tudi, da bo vlada s svojo iniciativo pozitivno vplivala na potek pogajanj. Napovedane spremembe davčne politike lahko omogočijo tudi spremembe plačne politike. Nam v ZSSS ne morejo očitati, da smo krivi za pat položaj na pogajanjih. Mi smo vseskozi dajali predloge in pobude, nikoli nismo vztrajali le pri neki določeni zahtevi. Le delodajalci so ves čas na naše predloge odgovarjali z ne in ne ... Predlog vlade, po katerem bi že v začetku letošnjega leta spremenili sistem usklajevanja plač z rastjo cen življenjskih stroškov, pa ni bil uresničljiv, saj je bilo v zvezi z njim preveč pomislekov in odprtih vprašanj.” RK. Pravilnik o pravni pomoči Strani 11 in 12 Primož Pinoza, direktor Industrijsko razvojnega centra za usnjarsko in obutveno industrijo: Obutvena industrija ima prihodnost Strani 6 in 7 Merkur je delavce Kovinotehne prevzel zgledno Stran 4 in 5 Tiskovna konferenca vodstva ZSSS Na pogajanjih o prostem pretoku delovne sile naša država ni dovolj odločna Iz Avstrije in Nemčije prihajajo predlogi in zahteve, da bi za prost pretok delovne sile iz držav kandidatk za članstvo v EU uvedli daljše prehodno obdobje. Nemški kanclerje predlagal kar sedem let. Kot je znano, pa enotni trg EU pomeni prost pretok kapitala, blaga, storitev in delovne sile. Ker vse to v Sloveniji kot kandidatki za članstvo v veliki meri že velja, so slovenski delavci posledice že občutili na svoji koži. Zaradi uvoza cenenega blaga je veliko podjetij zaprlo vrata ali odpustilo veliko presežnih delavcev. Sedaj ko bi vsaj nekateri brezposelni lahko iskali delo v EU, jim hočejo postaviti zelo visoke ovire. K sreči tega ne počnejo vse države. Italija se tujih delavcev ne boji. Iz Furlanije-Julijske krajine sporočajo, da so naši delavci dobrodošli. Avstrijci pa so objavili, da bo to državo preplavilo pet milijonov tujih delavcev, od tega več kot milijon Slovencev. S tem pri ljudeh napihujejo strahove, da bodo izgubili delo, in krepijo politiko, ki jo pooseblja Heider. Nemce so ob ukinitvi vizumom za Poljake strašili, da bodo le-ti Bližje novemu dogovoru o financiranju ZSSS Predsedstvo ZSSS je na seji 22. decembra sprejelo nekaj sklepov in dogovorov o financiranju ZSSS. Člani predsedstva bodo do 20. januarja pridobili soglasja za podpis memoranduma sindikatov dejavnosti. Po njem bodo vsi sindikati dejavnosti za ZSSS mesečno oddeljevali devet odstotkov od enoodstotne članarine. Območne organizacije ZSSS bodo ohranile enak delež članarine, kot ga imajo sedaj. Vsa članarina se od 1. januarja letos zbira na žiro računih sindikatov dejavnosti. Predsedstvo je sprejelo tudi operativni načrt izhajanja glasila Nova Delavska enotnost v letošnjem letu. Nova cena za izvod je 250 tolarjev. Dušan Semolič in Metka Roksandič sta na redni tiskovni konferenci ta četrtek opozorila zlasti na preveliko neobčutljivost naše države do izjav uradnih politikov iz Avstrije in Nemčije v zvezi s prostim pretokom delovne sile. V Evropski uniji nimajo prav nobenih problemov pri prostem pretoku kapitala, blaga in storitev, le glede delavcev želijo postavljati ovire. Problem je tudi to, da nas dajejo v isti koš kot bistveno manj razvite vzhodnoevropske države. preplavili Nemčijo. Zgodilo pa se je ravno obratno, saj je več Nemcev iskalo delo na Poljskem. Problem je zlasti v različni kupni moči naših in avstrijskih plač. Po realnem menjalnem tečaju delavec v Avstriji zasluži v povprečju 144 odstotkov več kot delavec v Sloveniji. Poleg tega od bruto plače naši delavci dobijo v žep povprečno le 63 odstotkov, avstrijski pa 73 odstotkov. Ko so se začela konkretna pogajanja o prostem pretoku delovne sile, se je pokazalo, da naša država nima nobenih raziskav in analiz. V nasprotju z nami so Avstrijci preštudirali skoraj vse in se pri nekaterih zadevah tudi zmotili. Podcenili so naprimer hitrost našega razvoja in odpravljanja zaostajanja za EU. Avstrijci pa so pravilno ugotovili, da so problem zlasti dnevni migranti, ki praviloma delajo na črno. Ugotovili so tudi, daje brezposelnost v naših pokrajinah ob severni meji večja kot v drugih delih države. Imajo seznam poklicev in dejavnosti, pri katerih je možnost konkurence tujih delavcev največja. Na tem seznamu je gradbeništvo, medicinska pomoč, računalništvo, telekomunikacije ... Slovenci se moramo bolj kot velikega bega svojih ljudi prek meja bati odhajanja najbolj izobraženih, najsposobnejših, ki bodo zunaj videli večje možnosti napredovanja. Iskanje dela, povezano s selitvijo, povzroča tudi visoke stroške, ki jih delavci ne zmorejo. Kaj lahko v zvezi s tem naredijo sindikati? S sindikati Avstrije so se predstavniki ZSSS že pogovarjali o tem, da bi od delodajalcev zahtevali, da kolektivne pogodbe in zakonodajo spoštujejo tudi pri zaposlovanju tujcev. Govor je bil tudi o boljšem obveščanju in pravni pomoči tujim delavcem. Seveda pa sindikati ne morejo narediti tistega, kar je dolžnost države - čim bolje zaščititi svoje delavce. V vzhodni Evropi se glede vstopanja v EU širi pesimizem, povezan s tem, da se na Zahodu bohoti negativno prikazovanje vsega z Vzhoda. Vzhodnjake opisujejo zlasti kot necivilizirane divjake. Tudi zaradi tega Slovenija ne bi smela pristajati, dajo EU postavlja v isti koš kot vse druge kandidatke. Razlike med kandidatkami so namreč kar velike. F. K. Tudi SDDO solidaren z Ložani Republiški odbor SDDO je nakazal na žiro račun za prizadete pod Mangrtom 300.000 tolarjev. Sindikat VIR obsoja vladno pogojevanje nadaljevanja pogajanj o spremembah in dopolnitvah Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Izvršni odbor Sindikata VIR je 3. januarja 2001 obravnaval protipredlog Vlade RS k predlogu sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Čeprav izvršni odbor z vladnim protipred-logom ni bil zadovoljen, gaje ocenil za sprejemljivo osnovo za nadaljnja pogajanja. Hkrati je izvršni odbor označil vladni sklep, da se lahko pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe nadaljujejo le pod pogojem, da pred tem reprezentativni sindikati vzgoje in izobraževanja pristopijo k Dogovoru o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001, za povsem nesprejemljivega in izsiljevalskega Ker spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji niso povezane z načinom uskla- jevanja plač v javnem sektorju, temveč se z njimi odpravljajo nesorazmerja z ostalimi dejavnostmi negospodarstva, izvršni odbor Sindikata VIR proti takšnemu vladnem pogojevanju in izsiljevanju ostro protestira in zahteva takojšnje in brezpogojno nadaljevanje pogajanj. Izvršni odbor Sindikata VIR ob tem opozarja, da kljub zagotovilom ministrice za šolstvo in šport dr. Lucije Cok pred koncem leta 2000 niso bile objavljene spremembe pravilnika o napredovanju, s katerimi bi bilo vsem zaposlenim omogočeno napredovanje za pet plačilnih razredov. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so s tem tudi na področju napredovanja postavljeni v neenakopraven položaj glede na zaposlene v drugih negospodarskih dejavnostih. Bojan Hribar, sekretar Sindikata VIR l lin erm RTTTfmr ki Je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova o V El iV l”! 111! 1 H*/'l1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-4<7511 • Tisk: DeloTCR d,d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Tujci lažje do dela v Sloveniji Novi zakon o zaposlovanju tujih delavcev le-tem olajšuje pridobitev delovnega dovoljenja za nedoločen čas Od prvega januarja letos v Sloveniji uporabljamo novi zakon o zaposlovanju, tuj cev, sprejet julija lani na osnovi leto poprej sprejetega zakona o tujcih. Ta zakon je namreč dal vladi možnost, da na osnovi imigracijske politike vsako leto določi število vseh v Sloveniji bivajočih tujcev, v tej kvoti pa posebej število tujcev, ki pri nas lahko delajo. Novi zakon o zaposlovanju tujcev je zaposlovanje državljanov drugih držav uredil bistveno bolj na podlagi vsebinske presoje ustreznosti delovanja tujcev v Sloveniji in omogočil državi aktivnejšo vlogo pri urejanju novega zaposlovanja tujcev. Zakon bolj upošteva vžive-tost tujcev v okolje in druge okoliščine, ki določenim skupinam tujcev omogočajo pridobitev dovoljenja za delo po enostavnejšem postopku oziroma pridobitev trajnih dovoljenj za delo. Ali novi zakon pripira vrata za zaposlovanje tujcev jih, zaradi bolj enostavnih postopkov pridobitve delovnih dovoljenjvodpi-ra bolj na široko? Miha Sepec, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje Slovenije - ta zavod je glavni izvajalec zakona o zaposlovanju tujcev - nam je opisal glavne novosti, ki jih zakon prinaša. “Zakon določa, da je zaposlenih tujcev v Sloveniji lahko do 5 odstotkov aktivnega prebivalstva ali okoli 41.000 delavcev. Zakon tako uveljavlja kvotni sistem urejanja zaposlovanja tujcev. ki ga uporabljajo tudi druge države. Ker pa v to število niso všteti delavci z osebnimi dovoljenji za delo, bo število zaposlenih tujcev lahko še precej višje, tudi preko 60.000 delavcev. Vzrok za to tiči v lažjem pridobivanju osebnih delovnih dovoljenj v prihodnje. Pridobili jih bodo lahko tujci, ki več let živijo in delajo v Sloveniji, takih pa je zelo veliko. Vlada, ki doslej ni imela posebnega vpliva na obseg zaposlovanja tujcev, ima po novem zakonu možnost, da v okviru najvišjega možnega zakonsko določenega števila tujih delavcev v Sloveniji vsako leto glede na razmere na trgu dela in v soglasju s socialnimi partnerji določi letno kvoto delovnih dovoljenj za tujce. Vlada oziroma ministrstvo za delo lahko tudi dodatno omeji zaposlovanje tujcev. Novost v zakonskem urejanju dela tujcev pri nas je, da novi zakon praktično pokriva dejavnost vseh tujcev pri nas, torej tudi delo umetnikov, športnikov, znanstvenikov, detaširanih delavcev tujih firm in druge dejavnosti, katerih status dosedaj ni bil jasno urejen. Novi zakon je uveljavil eno osnovnih načel imigracijske politike, to je ločitev med novim zaposlo- vanjem tujcev, kjer so uveljavljeni strožji postopki v zvezi z vlogo države glede regulacije obsega in kakovosti priliva tuje delovne sile, ter pridobivanjem delovnih dovoljenj za tujce, ki že dlje časa delajo in bivajo pri nas. V zakonu je po novem določenih bistveno več podlag in okoliščin, ki se upoštevajo pri izdaji delovnega dovoljenja in določitvi oblike in vrste delovnega dovoljenja, kot na primer dolžina bivanja in dela pri nas, povezanost z družino, narava dela itd. Za tuje delavce, ki več let bivajo in delajo pri nas, imajo tu družino itd., je bistveno olajšan postopek pridobivanja dovoljenj, predvsem pa ti delavci dobivajo dovoljenja za vse daljše obdobje; tisti, ki bivajo in delajo v Sloveniji že več kot pet let, lahko pridobijo dovoljenje za nedoločen čas. S takšnim, tako imenovanim osebnim dovoljenjem niso več odvisni od delodajalca, ki jih je pripeljal v Slovenijo, pač pa lahko iščejo delo kjer koli v naši državi. To,” je poudaril Miha Šepec, “je v skladu z načelom enake obravnave tujcev in domačih delavcev.” Zakon pa je poleg kvote zaposlenih tujcev in obstoja domače delovne sile določil še dodatni omejitveni pogoj, smotrnost zaposlitve tujca glede na razmere na trgu dela. To določilo daje Zavodu za zaposlovanje veliko večje možnosti vsebinskega odločanja na podlagi strokovne presoje o smotrnosti novega zaposlovanja tujcev. Uvedene pa so tudi strožje kazni in nadzor nad zaposlovanjem tujcev. Vsako zaposlitev tujca ali prenehanje njegove zaposlitve je treba prijaviti zavodu za zaposlovanje. Poleg znatno višjih kazni za kršilce zakona pa je uvedena tudi prepoved izdaje delovnih dovoljenj delodajalcem, ki so v času od enega do treh let, preden so izdali vlogo za pridobitev dovoljenj za svoje tuje delavce, bili kaznovani za prekrške v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Novi zakon o zaposlovanju tujcev v Sloveniji torej mnogo bolj natančno ureja odnos države in delodajalcev do tujih delavcev. Hkrati zaostruje pogoje za zaposlovanje novih tujih delavcev in sprošča zaposlitvene pogoje za tujce, ki že leta delajo in živijo v Sloveniji. Ker daje možnost vladi, da v soglasju s socialnimi partnerji posega v zaposlitveno politiko tujcev, imajo tudi sindikati možnost, da uveljavljajo svoja stališča do zaposlovanja tujcev. Ob tem je zanimivo pogledati, koliko tujcev dela trenutno v Sloveniji. Konec novembra lani je imelo dovoljenje za delo v Sloveniji 40.396 tujcev ali 3753 več kot leta 1992. Večina jih je zaposlena v gradbeništvu in kmetijstvu, precej, vendar občutno manj, pa še v komunali, gostinstvu, tekstilni industriji in trgovini. Skoraj 90 odstotkov tujcev ima prvo do četrto stopnjo izobrazbe, dve tretjini pa le prvo ali drugo izobrazbeno stopnjo. To je razumljivo glede na strukturna neskladja med ponudbo dela in povpraševanjem po njem v nekaterih dejavnostih in glede na cenenost tuje delovne sile ter pripravljenost tujcev delati pod težjimi pogoji. Lani je bilo izdanih največ delovnih dovoljenj za delavce brez poklica, pomožne gradbene delavce, zidarje, tesarje, ključavničarje in varilce. Med kadri s srednješolsko izobrazbo, teh je bilo med vsemi tujimi delavci šest odstotkov, so bili najbolj iskani gradbeni, ekonomski in strojni tehniki, medtem ko so se od strokovnjakov z višjo ali visokošolsko izobrazbo najlaže zaposlili tisti z elektrotehnično, medicinsko, strojniško in gradbeniško diplomo. Glede na tradicionalno navezanost slovenskega gospodarstva pri iskanju delavcev na trg nekdanje Jugoslavije je struktura tujih delavcev po državljanstvu v samostojni Sloveniji domala enaka, kot je bila še v času Jugoslavije. Šestindevetdeset odstotkov tujcev na delu pri nas izvira iz. držav nekdanje Jugoslavije. Največ, in sicer polovica, jih je iz Bosne in Hercegovine; iz Hrvaške jih je skoraj 9000, iz Zvezne republike Jugoslavije okoli 6600 in iz Makedonije skoraj 3500. Manj številčni, pa vendar omembe vredni, so delavci iz Ruske federacije, Ukrajine, Kitajske, Bolgarije, Romunije, med državljani zahodnoevropskih držav pa prednjačijo - Italijani. Za tiste, ki so proti zaposlovanju tujcev, ker je domačih nezaposlenih več kot sto tisoč aktivnih prebivalcev, je najbrž najbolj bodeč podatek, daje eden od razlogov zaposlovanja tujih delavcev njihova pripravljenost delati za manjše plačilo. B.R. Srečanje območne organizacije ZSSS Velenje Nekaj dni pred zaključkom leta so se zbrali tudi sindikalni zaupniki in sodelavci območne organizacije ZSSS Velenje. Kolje v uvodnem nagovoru povedala Mira Videčnik, sekretarka območne organizacije, so razmere na tem območju nekoliko ugodnejše kot v državnem povprečju. Nanje vplivajo tudi gospodarski velikani, kot so Gorenje, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj. Nekoliko slabše je le v tekstilni, usnjarski in lesni industriji. Za relativno ugodne razmere so po besedah Videčnikove zaslužni tudi sposobni gospodarstveniki. Zaradi tega imajo na velenjskem območju od 60.000 Prebivalcev kar 27.000 delovno aktivnih. Videčnikova pričakuje, da bo ZSSS sredi januarja obravnavala položaj velenjske organizacije, ki je zašla v finančne težave. V krajši razpravi sta sodelovala Ivan Kramer, predsednik Sindikata upokojencev Slovenije, in Andrej Krajnc, sekretar v območni organizaciji. Med drugim sta poudarila, da so plače kljub vsemu prenizke. Uravnilovka je prevelika in ne stimulira delavcev za boljše delo. Delavci od prvega do četrtega tarifnega razreda zaslužijo skoraj enako. Večina delavcev zasluži manj od povprečja. Primerna plača za preživetje pa bi morala znašati od 100.000 do 120.000 tolarjev. Udeleženci seje so prejeli tudi podatke o delovanju službe prav-I16 pomoči. Njeno pomoč uporablja 15 odstotkov članov. V letu 1999 Je dala 1117 pravnih nasvetov. Na sodiščih in pred delodajalci je zakopala 379 delavcev, za kar je bilo porabljenih skoraj osem milijonov tolarjev. F. K. Tiskovna konfernca območne organizacije ZSSS Celje Merkur je delavce Kovinotehne prevzel zgledno Območna organizacija ZSSS Celje je pred koncem lanskega leta organizirala tiskovno konferenco, na kateri so njeni funkcionarji govorili o uspešno opravljenem delu. Govor je bil tudi o prisilnih poravnavah, zaradi katerih izgublja delo največ delavcev. Čeprav je bilo med delavci in tudi sindikalisti veliko bojazni, da bo Merkurjev prevzem Kovinotehne povzročil delavcem veliko hudega, se je izšlo precej drugače ... Po besedah sekretarja območne organizacije Ladija Kaluže gospodarstvo tega območja rahlo napreduje. Zaradi tega se zmanjšuje tudi stopnja brezposelnosti, znaša 13,7 odstotka, za dva odstotka več kot je povprečje v vsej državi. Večjih stečajev in odpuščanj presežnih delavcev skoraj ni bilo, namesto tega pa je bilo več prisilnih poravnav. Tudi te povzročajo ugotavljaje presežnih delavcev. Stečaji so bili le v manjših družbah no lokaciji bivše Železarne Štore, Ema in v še nekaterih manjših podjetjih. Območna organizacija je v vseh teh primerih prijavila terjatve delavcev do stečajne mase in stečajni upravitelji so vse priznali. Koliko od tega bodo delavci prejeli, je odvisno od stečajne mase. Zlasti družbe na lokaciji bivšega Ema imajo probleme tudi z nerazčiščenim premoženjskim stanjem. Skupaj je območna organizacija zastopala 2500 delavcev v stečajih, 600 pa v prisilnih poravnavah. Bilo je tudi nekaj prevzemov podjetij, Merkurje prevzel Kovinotehno, Mercator pa Jelšo. Čeprav večinsko lastništvo prevzemajo podjetja od drugod, posledice za delavce niso tako hude, kot so se v območni organizaciji bali. Prevzemov sindikat ne more preprečiti, s svojo prisotnostjo pa lahko hude posledice dokaj omili in tako je bilo tudi pri Kovinotehni. Po uradnih podatkih je v letu 2000 iskalo pomoč pri pravni službi več delavcev kot leto poprej. Kaluža meni, daje to posledica nespoštovanja kolektivnih pogodb in tudi zakonov. Pravna služba je za delavce uspela iztožiti veliko ugodnih sodb, posamezni zneski so tako veliki, da jih delodajalci niso sposobni plačati. Nekateri delodajalci kažejo aroganco do delavcev in zahtev sindikata. Če bi imeli prave lastnike, tega ne bi mogli, saj bi za povzročeno škodo odgovarjali tudi s svojim premoženjem, je prepričan Kaluža. V območni organizaciji so s svojo pravno službo zadovoljni tudi zaradi tega, ker je uspela obogatiti pravno prakso. Z vse slovenske delavce je dosegla, da so odpravnine prednostna terja- ^1 tev delavcev, ki izgubijo delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave. Po besedah Milice Dabanovič, sekretarke območnega odbora Sindikata KNG, je za podjetje Tim Laško odrejena arbitraža. Predsednik arbitraže bo odvetnik Miran Jeromelj. Arbitražni postopek je zelo zahteven in verjetno ne bo kmalu končan. V tem podjetju je 97 delavcev prejelo sklep, s katerim so določeni za presežne, 24 invalidov pa je napotenih Ladi Kaluža, sekretar območne organizacije ZSSS Celje na čakanje. Sindikat je dosegel, da je število presežnih delavcev manjše od prvotno predvidenih 189. Podjetje je nekaj delavcev prerazporedilo tudi k drugim delodajalcem. Problematična je prerazporeditev osmih delavk k podjetju Čistilni servis Freš, kjer zaposleni plač ne prejemajo redno. Za prerazporejene delavce je območna organizacija že vložila 76 ugovorov, ki pajih je podjetje zavrnilo. Zaradi tega je območna Kompliment sindikatom V pritožbo na odločitev delovnega in socialnega sodišča v Celju o imenovanju predsednika arbitraže je podjetje Tim Laško med drugim zapisalo, “daje spor med njim in nasprotnim udeležencem pogojen z aktivnejšim delovanjem sindikatov na območju širše celjske regije, kije posledica številčnejšega ugotavljanja trajno presežnih delavcev na tem območju”. Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ta argument očitno ni prepričal, saj je pritožbo Tima Laško gladko zavrnilo. Miran Jeromel torej ostaja predsednik arbitraže. PRAVNA §VETOVALKA •k * -k SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Kako bo Slovenija v EU uveljavljala svoje interese? L A stjovemja Odgovor: Slovenija bo kot polnopravna članica Unije imela enake pravice in dolžnosti kot druge države članice. Polnopravno članstvo torej pomeni, da bo Slovenija lahko uveljavljala svoje interese. Glede na velikost in število prebivalcev je vsaki polnopravni članici določeno število glasov v telesih EU: Evropski komisiji, Evropskem parlamentu, Svetu EU ... Natančna delitev glasov pa bo znana šele, ko bo izpeljana institucionalna reforma EU. Slovenija bo imela predstavnike tudi v drugih telesih EU. Imela bo pravico in dolžnost, da pol leta predseduje EU, ko bo za to po krožnem sistemu prišla vrsta nanjo. Imela pa bo tudi pravico veta pri vseh odločitvah, ki se sprejemajo s soglasjem. To pa so odločitve, ki zadevajo življenjsko pomembne interese države. Vir: publikacija Slovenija v Evropski uniji, Urad vlade za informiranje, avgust 2000 Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_______ Delati boste morali vsaj še šest let Vprašanje: Rojen sem bil 26. 12. 1947 in sem neprekinjeno zaposlen od 3. 5.1968. Dokupil sem si 15 mesecev in 1 dan pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka. Kdaj se bom lahko upokojil? Odgovor: Moški, ki nima beneficirane delovne dobe, se lahko najprej starostno upokoji, ko dopolni 40 let pokojninske dobe in je hkrati star vsaj 58 let. Če vaša pokojninska doba tudi v prihodnosti ne bo prekinjena, boste 40 let pokojninske dobe dopolnili 2. 2. 2007. Takrat boste stari že 59 let in se boste zato smeli na isti dan upokojiti. Toda leta 2007 bo za moške že veljala polna SEDEM DNI V SINDIKATIH žtl / 5 januar2001 »73ETtH'!'ith 5 organizacija zoper Tim Laško vložila 37 tožb, nekaj pa jih še pripravlja. Če se delavci ne bodo odločili za tožbo, ne bodo mogli biti deležni zanje ugodne odločitve arbitražnega postopka. Po besedah Forta Tlirka, sekretarja območnega odbora sindikata Sinles, je prisilna poravnava uvedena tudi v podjetju Lumar hiše Gomilsko. Terjatve največjega upnika SKB je prevzel Unior, ki je s tem postal 70-od-stotni lastnik. Delavcem podjetje dolguje le lanskoletni regres, česar pa ne morejo prijaviti kot prednostne terjatve. Čeprav je prisilna poravnava za Kors uradno potrjena (zanjo je glasovalo 65 odstotkov udeležencev), so možnosti za uspešno sanacijo slabe. Po programu bi namreč podjetje s 30 odstotkov manj delavci moralo povečati proizvodnjo za 40 odstotkov, kar verjetno ne bo mogoče. V tem podjetju je določenih 90 presežnih delavcev. Prisilna poravnava poteka tudi v podjetju Mont Kozje, kjer imajo delavci velike terjatve. Po programu bo od sedanjih skoraj 200 delavcev vsaj 50 moralo na zavod za zaposlovanje. Prisilna poravnavajo uspela tudi v Zarji Scali Petrovče. V tem podjetju bo 60 presežnih delavcev. Ker sklepi, ki jih prejemajo, ne vsebujejo odpravnin, se bo območna organizacija ZSSS nanje pritožila. Franček Kavčič Prevzem delavcev Kovinotehne (Iz pogodbe o prenosu dejavnosti in prevzemu delavcev na delo, podpisali sta jo upravi Merkurja in Kovinotehne) 5. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da preide na delo v Merkur vseh 452 delavcev, ki so opravljali delo v okviru ukinjene dejavnosti Kovinotehne. Seznam delavcev, ki preidejo v Merkur, je v prilogi pogodbe. 6. člen Merkur je dolžan delavce, ki preidejo iz Kovinotehne, razporediti na delovna mesta, ki ustrezajo stopnji njihove izobrazbe, njihovemu znanju in zmožnostim. Pri prerazporejanju invalidov in starejših delavcev se Merkur zavezuje, da bo upošteval vse omejitve, ki jih imajo delavci glede na preostalo delovno zmožnost. 8. člen Delovna doba delavcev, ki preidejo v Merkur, se ne prekine in se pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot dn spremembe zaposlitve ni bilo. Pismo članom Svobodnega sindikata Kovinotehne Območna organizacija ZSSS Celje je 700 članov sindikata delavcev trgovine iz Kovinotehne Celje 7. decembra poslala pismo, s katerim jih seznanja s svojimi aktivnostmi pri Merkurjevem prevzemu Kovinotehne. Seznanili sojih tudi z bodočo organiziranostjo v sindikatu. Ker vsebina pisma kaže, kako naj deluje uspešen sindikat, ga povzemamo, da bi z njim seznanili tudi druge sindikaliste. “Uprava Kovinotehne je 20. oktobra sprejela program ugotavljanja in reševanja presežnih delavcev. Predlagala je tudi osnutek pogodbe o prevzemu delavcev Kovinotehne na delo v Merkurju. O obeh aktih se je uprava skladno z zakonom posvetovala s sindikatom, ki je na nanju dal pripombe in predloge, uprava pa jih je upoštevala. Na tej podlagi so delavci prejeli odločbe o prerazporeditvi v Merkur, drugi delavci pa bodo kasneje prejeli sklepe o trajnem prenehanju potreb po njihovem delu. Vsak delavec ima pravico v predpisanem roku preizkusiti sprejeti sklep in vložiti ugovor. Območna organizacija pa meni, da so sklepi skladni z zakoni in kolektivnimi pogodbami in da za to delavci nimajo razlogov jim ugovarjati. Delavci pa lahko pri Ladiju Kaluži vedno dobijo dodatne informacije. Območna organizacija meni, da je pristop uprav Kovinotehne in Merkurja pri reševanju statusa delavcev Kovinotehne med najboljšimi v državi. Ta pristop je bil uspešen tudi zaradi tega, ker je večina zaposlenih ohranila delo. Sindikat je upravi Kovinotehne predlagal, naj za delavce, ki so ostali brez dela, naredi še kaj. Člani sindikata delavcev trgovine, ki bodo iz Kovinotehne prešli v Merkur, bodo skupaj s člani, ki ostajajo v Kovinotehni, še naprej povezani v sindikalno podružnico v Celju. Povezani bodo tudi v celjski območni odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Sindikat družbe Merkur, Svobodni sindikat Kovinotehne in območni odbor SDTS bodo podpisali sporazum o enotnem nastopanju sindikatov v družbi Merkur.” Ladi Kaluža pismo zaključuje z željo, da bi se korektni medsebojni odnosi med upravama Kovinotehne in Merkurja s sindikatom še razvili. Celjska območna organizacija je namesto za čestitke 100.000 tolarjev namenila prizadetim prebivalcem Loga pod Mangrtom. starost 62 let. (Polna starost je povsem nov element pokojninskega sistema, ki gaje uvedla pokojninska reforma.) Ker leta 2007 ne boste imeli čiste delovne dobe, saj ste dokupili 15 mesecev in 1 dan pokojninske dobe na račun vojaškega roka, se boste morali soočiti s trajnimi odbitki od pokojnine. Če bi se to-rej dejansko upokojili 2. 2. 2007, bi bilo to kar 34,7 meseca pred polno starostjo. Pri starosti 59 let znaša odbitek 0,25 odstotka za vsak mesec upokojitve pred dopolnjeno polno starostjo. Za vas bi torej odbitek od pokojnine znašal kar 8,7 odstotka na mesec oziroma 105 odstotkov mesečne pokojnine na Odbitkom se lahko izognete na dva načina. Prvič: tako, da do 3. 5. 2008 oddelate še dodatnih 15 mesecev in I dan čiste delovne dobe. V tem primeru odbitkov ne bo, dokupljena pokojninska doba na račun vojaškega r°ka pa bi vam dodatno odmero pokojnine povišala kar za 1,5 odstotka. Po reformi je namreč pokojnina lahko odmerjena tudi preko dosedanje najvišje možne odmere za 40 let Pokojninske dobe! In drugič: z dokupom po 197. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/ 1999 in 72/2000). Cena je razlika med pokojnino z odbitki in brez njih krat koefici- ent pričakovanega števila obrokov pokojnine. Cena je brez popustov in zasoljena. Dokup pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka prav gotovo ni bil proč vržen denar, zaradi treh razlogov. Prvič: vpliva na zvišanje odmere pokojnine od pokojninske osnove. (Žal pa ne ščiti pred odbitki zaradi upokojitve pred polno starostjo. Na podlagi dogovora o pokojninski reformi, ki smo ga sindikati leta 1999 podpisali z vlado, bi vas pred odbitki zaščitila le čista delovna doba in pa seveda že dosežena polna starost.) Drugič: dokup za čas vojaškega roka prinaša še en zelo pomemben privilegij. Če želite, se namreč lahko upokojite že 2. 2. 2007. Brez dokupa pa bi brez možnosti izbire morali delati do 3. 5. 2008. Marsikomu je zgodnji datum upokojitve pomembnejši od odbitkov. Kaj bo pomembno za vas, boste leta 2007 vedeli le vi sami. Vsakdo ima namreč drugačne življenjske okoliščine, zaradi katerih se odloča tako, kot se. In tretjič: pokojninsko dobo za čas služenja vojaškega roka ste najbrž kupili že pred leti “na zalogo”, ko je bila cena dokupa precej nižja od današnje. (Danes se je “na zalogo” res ne izplača več kupovati. Dokupovati se jo izplača le še tik pred upokojitvijo, ko v resnici vemo, da se nam jo izplača imeti.) Verjamem, da se bomo Slovenci leta 2007 o datumu upokojitve odločali že zelo drugače kot danes. Danes vse zanima zgolj prvi možni datum upokojitve. Vsako leto prehodnega obdobja pa se bodo vse bolj seštevali učinki reforme. Pred reformo smo imeli vsi povsem enake upokojitvene pogoje in povsem enako odmero pokojnine. Po reformi pa vsak posameznik v veliki meri vse bolj sam odloča, kdaj se bo upokojil, in je za svojo izbiro nagrajen ali pa kaznovan z zvišano oziroma znižano pokojnino. Ljudje si bodo leta 2(X)7 zato že resno preračunali, ali se jim res izplača upokojiti na prvi možni datum, če pa to pomeni bistveno bolj prazno denarnico do konca življenja. Tako, na primer, bi se vam izplačalo delati ne le do 3. 5. 2008, ampak še tri mesece dlje. Vi boste namreč 3. 5. 2008 imeli ne le 40 let čiste delovne dobe, ampak tudi še dodatnih 15 mesecev in 1 dan dokupljene dobe oziroma skupaj 41 let 3 mesece in 1 dan. Ker pa naš zakon določa 6 dopolnjenih mesecev kot najkrajše obdobje, ki ga nagrajuje z višjo odmero pokojnine od pokojninske osnove, bi se vam izplačalo pokojninsko dobo podaljšati še za 3 mesece, dokler ne bi zbrali polnih 41 let in 6 mesecev. Na ta račun bi si do smrti zagotovili za 0,75 odstotka višjo odmero pokojnine. Jaz bi že tako storila! Industrijsko razvojni center za usnjarsko in obutveno industrijo koordinira dejavnosti podjetij te panoge predvsem na tehnološkem področju, pa tudi pri pripravi izjave o varnosti pri delu in oceni tveganja Lani je bilo v okviru strategije razvoja in povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije ustanovljenih več tako imenovanih razvojnih centrov. Eden takšnih je zavod IR-CUO (Industrijsko razvojni center za usnjarsko in obutveno industrijo). Ustanoviteljev je petnajst, ob Slovenski razvojni družbi še štirinajst podjetij iz usnjarsko predelovalne in obutvene dejavnosti. Letos maja je direktorske posle zavoda prevzel Primož Pinoza, do takrat zaposlen na Slovenskih železnicah. Je diplomirani inženir elektrotehnike, opravil pa je tudi študij MBA v okviru Ekonomske fakultete v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o nalogah zavoda in opravljenem delu v letu dni njegovega delovanja. “Industrijsko razvojni center za usnjarsko predelovalno in obutveno industrijo naj bi se razvil in ekonomsko postavil na lastne noge v petih letih in v treh razvojnih etapah,” je dejal Primož Pinoza. “Prva je bila virtualna; v začetku na zavodu ni bilo nobenega zaposlenega, naloge zavoda pa so opravljali delavci Slovenske razvojne družbe, ki jo je država pooblastila, da pomaga pri ustanovitvi tega industrijsko razvojnega centra. Trenutno smo v drugi razvojni fazi. Zavod je v začetku maja letos dobil direktorja in se preselil iz začasnih prostorov pri Slovenski razvojni družbi v Ljubljani v tudi začasne prostore v kranjski Planiki. V prihodnje pa je predvideno zaposlovanje potrebnega števila strokovnjakov in preselitev na stalno lokacijo. Ves razvoj naj bi trajal pet let in proti koncu obdobja naj bi se zavod pričel tudi sam financirati. Najprej je bilo mišljeno, da bi se do določene mere financiral s subvencijami iz več virov, tudi proračunskih oziroma virov nekdanjih, zdaj združenih gospodarskih ministrstev. Podprlo ga je zdaj nekdanje ministrstvo za znanost in tehnologijo. Bivše ministrstvo za gospodarske dejavnosti je namenilo za sofinanciranje horizontalnega povezovanja podjetij iste ali sorodnih dejavnosti v tako imenovane grozde določena sredstva. Je pa to projektno financiranje in tipičen primer tega je učno središče, ki so ga podjetja financirala, pri izvedbi projekta pa je sodeloval tudi naš zavod. Odprli smo ga sredi minulega decembra. Pripravljenih je tudi sedem projektov za pripravo povezovanja podjetij, pri katerih je koordinator naš zavod.” Kakšne so torej temeljne naloge Industrijsko razvojnega centra za usnjarsko in obutveno industrijo? “Center, ali kot mu na kratko pravimo -zavod, se ukvarja in se bo ukvarjal predvsem s povezovanjem podjetij v usnjarskoprede-lovalni dejavnosti z namenom povečati konkurenčnost teh podjetij, zlasti na evropskih trgih. Visoka konkurenčnost je zlasti pomembna za velika podjetja, Alpino, Planiko in Peko, ki prodajo okoli polovico svoje proizvodnje na tujih trgih. V predhodnih raziskavah, naročila jih je država, je bilo izkazano, da je konkurenčnost moč povečati in da bi podjetja lahko z medsebojnim sodelovanjem povečala svoj tržni učinek. Zavod naj bi pri tem pomagal predvsem na področju tehnološkega razvoja, do določene mere pa tudi pri poslovnem razvoju. Vendar bi bilo težišče njegovega udejstvovanja na področju tehnološkega razvoja. V Evropi ta panoga vedno bolj prehaja iz delovno intenzivne v kapitalsko intenzivno dejavnost, uvajajo se nove, računalniško podprte tehnologije in prav pri uva- janju teh tehnologij naj bi naš zavod pomagal industriji.” Ali bi bilo takšno sodelovanje približno tako: zavod išče v tujini nove tehnologije, potem pa domačim podjetjem obrazloži, kaj bo v bližnji prihodnosti tehnološka nuja? “Ja, približno tako naj bi bilo. Zavod naj bi spremljal tehnološke novitete v svetu, s podjetji pa naj bi sodeloval pri konkretnih projektih. Recimo za primer: neko naše podjetje se odloči za uvajanje nove tehnologije in pri tem potrebuje dodatno strokovno pomoč. Obrne se na naš zavod, ta pa naveže stike s strokovnjaki z različnih področij, ki potem sodelujejo z omenjenim podjetjem pri realizaciji projekta. Ali pa, če kako podjetje predlaga pojekt in je njegov nosilec, potem lahko preko našega zavoda druga zainteresirana podjetja sodelujejo pri projektu. Tako je zamišljeno projektno sodelovanje, kjer bi zavod sodeloval s podjetji pri uresničenju posameznega projekta. Projekt lahko predlaga zavod ali katerokoli izmed podjetij, četudi ni član oziroma soustanovitelj zavoda. Seveda je storitev za nečlane dražja za 30 odstotkov. Člani pač morajo imeti nekaj prednosti, saj plačajo sicer zelo simbolično članarino v znesku 22.000 tolarjev plus davek, ne nazadnje pa so plačali tudi soustanovitelj-ske deleže.” Gre torej tudi za delitev kakega proizvodnega posla, za specializacijo izdelave obutve? “Možno je sodelovanje tudi na tem področju, vendar je zavodova prednostna naloga sodelovanje pri uvajanju novih tehnologij” Zavod deluje približno leto dni, kaj je v tem času opravil? “Sodelovali smo s podjetji pri sedmih projektih povezovanja iz let 1998 in 1999, kijih zdaj končujemo. V minulem letu smo projekte predvsem pripravljali in v okviru tega so bili izdelani nekateri pilotski projekti. Na primer projekti prodajaln v Mercatorjevih trgovskih centrih v Ljubljani, Puli in v Sarajevu. Dogovarjamo se o odprtju hiše čevljev v BTC v Ljubljani. Omeniti velja tudi projekt postavitve maloprodajne mreže v Budimpešti in na Češkem. Poleg teh pilotskih projektov smo letos postavili na noge skupno učno središče. Sodelujemo tudi s PGP, d. o. o., hčerinskim podjetjem Peka, d. d., ki izdeluje podplate iz poliure-tana, pri projektu recikliranja izmeta poliuretana. Zamisel je, da bi ostanke poliuretana predelovali v izolacijske plošče v gradbeništvu. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pa sodelujemo pri pripravi izjave o varnosti na delovnem mestu in oceni tveganja za podjetja čevljarske industrije.” V zavodu ste zdaj še edini zaposleni, torej se morate nasloniti na zunanje sodelavce. Ali prihajajo ti iz industrije, torej iz čevljarskih podjetij? “Pri omenjenih sedmih projektih povezovanja so pomagali strokovnjaki iz Slovenske Primož Pinoza: Trendi v svetu so takšni, da bo imela prihodnost tudi slovenska obutvena industrija, ustrezno tehnološko podprta in med seboj sodelujoča. razvojne družbe, predvsem pa sodelavci različnih podjetij. Čevljarska in usnjarska panoga sta precej specifični dejavnosti in njun problem je pomanjkanje kadrov. Pred nekaj leti so bili obutveni programi na slovenskih šolah ukinjeni, ker je bil vpis premajhen. Podjetja nimajo dovolj kadrov za pokrivanje nekaterih področij. Pri velikih treh podjetjih pa je nekako dovolj strokovnih kadrov, zato iščemo sodelavce v teh treh podjetjih. Poslužujemo pa se seveda tudi zunanjih sodelavcev kot pri recikliranju poliuretana, kjer sodelujejo tudi sodelavci zavoda za gradbeništvo. Sodelavce pa smo poiskali tudi na fakultetah, na fakulteti za strojništvo v Ljubljani in na Institutu Jožef Stefan. Zavod sodeluje tudi pri nekaterih čezmejskih projektih. V lanskem letu smo navezali stike s Portugalskim centrom za obutveno industrijo CTC prav zato, da bi pri naših projektih izkoristili njihovo znanje in izkušnje. Portugalska obutvena industrija je tretja najmočnejša industrijska panoga v državi in med največ-J^i portugalskimi izvozniki. Skratka, uspešna dejavnost.” Torej ima po vašem slovenska čevljarska industrija vendarle dobre možnosti v prihodnje? “Vsekakor! Tudi trendi v svetu kažejo tako.” Toda verjetno manj v proizvodnji, bolj pa v organizaciji posla, dizajnu, organiziranju proizvodnje? Ne bi rekel. V svetu se nam-reč nu področju modne obutve dttgnja pomemben preobrat. Evropski pro-'zvajalci so prišli do spoznanja, da pri ceni delovne sile pri izdelovanju obutvene ne morejo konkurirati daljnovzhodnim izdelovalcem obutve. Zato so se odločili za hitro spreminjanje trendov, kar pomeni, da so se roki od naročanja do dobave čevljev zelo skrajšali. Od trga oddaljeni proizvajalci zaradi logističnih težav temu ne morejo slediti, zato Pa ima v Evropi in Sloveniji svojo prihodnost tudi izdelava obutve. Kako izkoristiti to Priložnost, je odvisno od kalkulacij vsakega posameznega podjetja. Zelo natanko je treba preračunati razmerje med stroški proizvodnje doma ali v državah s cenejšo delovno silo, morebitne probleme z logistiko pri bolj oddaljenih proizvajalcih ter ceno, ki jo Je moč doseči na trgu.” Zakon o varnosti in zdravju pri delu je ta trenutek zelo aktualen. Če smo prav razumeli, je vaš zavod prevzel izdelavo izjave o varnosti pri delu ter oceno tveganja na posameznem delovnem mestu za vso čevljarsko industrijo. Zavod ne bo pripravljal te izjave za podjetja, ker nima pooblastila države za to de- lo. Vendar zakon o varstvu in zdravju pri delu dopušča podjetjem različne metode za izdelavo izjave o varnosti. V zavodu želimo doseči le, da bi podjetja v obutveni in usnjarski dejavnosti uporabila isto metodo za izdelavo izjave o varnosti in ocene tveganja. Metode so namreč lahko zelo različne in tudi izjave same so lahko zelo preproste, ki jih podjetje lahko izdela samo, ali pa zelo zahtevne. Zavod naj bi podjetjem pomagal pri odločitvi, katero metodo bodo uporabila. Pomagal pa bi tudi pri izbiri izvajalca ter koordiniral (poenotil) izbiro podjetij glede metode. V dejavnosti so podjetja s samo nekaj, na primer desetimi, zaposlenimi in takšna, ki imajo več kot tisoč delavcev. Z izbiro enotne metodologije bi poenotili tudi raven skrbi za delavce, ne nazadnje pa je to pomembno tudi za menedžment in lastnike. Poškodba delavca lahko veliko stane tudi lastnika, zato želimo, da bi tudi majhna podjetja izdelala kvalitetno izjavo o varnosti. Zato je enotna metodologija pomembna.” Ko sva se dogovarjala za ta pogovor, ste omenili, da so pri pripravi izjave o varnosti prišli najdlje pri Alpini. Kaj to pomeni, ko na drugi strani izjavljate, da metodologijo šele pripravljate? “Niti v Alpini še niso izbrali metodologije; zdaj delajo analizo delovnih mest. Pri tem si pomagajo z zunanjimi strokovnjaki. V drugih podjetjih pa dlje od razmišljanja o potrebnih korakih niso prišli. No, morda delam kateremu krivico, vendar je pri večini podjetij te dejavnosti za zdaj tako, kot sem dejal.” Pravite, da boste v zavodu zaposlovali strokovnjake. Od kod jih boste dobili: iz samih podjetij? Ali to pomeni koncentracijo možganskega trusta te dejavnosti v okviru zavoda? “Do določene mere pomeni natanko to, koncentracijo strokovnjakov. Vendar le do določene mere. Kot sem že dejal, postaja v tej panogi vse bolj pomembna nova, računalniška tehnologija, in tudi novi strokovnjaki bodo morali prihajati v panogo. Strokovnjaki, ki po osnovni izobrazbi ne bodo čevljarji, pač pa strojniki, elektroniki, računalničarji. Zavod bo iskal in zaposloval predvsem strokovnjake teh profilov. V podjetjih jih potrebujejo samo v omejenem obsegu in bi bila potrata, zaposlovati jih. Na zavodu pa bodo delali pri več projektih in bodo lahko polno izkoriščeni. Zelo ozko specializirane strokovnjake pa bomo zaposlovali tudi pogodbeno oziroma za čas trajanja izdelave posameznega projekta. Strokovnjake s področja usnjarstva in obutvene industrije, katerih izbira je omejena, pa bomo morali iskati v podjetjih. Vendar nimamo namena, da bi jih zaposlili pri nas, pač pa bomo njihovo znanje uporabili občasno, pri posameznih projektih. Seveda bomo to počeli v soglasju z upravami podjetij.” Koliko naj bi bilo zaposlenih na zavodu? “Število zaposlenih strokovnjakov na našem zavodu bo odvisno od potreb industrije po njegovih storitvah, vendar si ne predstavljam kakega večjega števila zaposlenih na 1RCUO. Zavod je namreč koncipiran na projektnem pristopu.” Zakon o varnosti in zdravju pri delu namenja pomembno vlogo pri izvajanju določil tudi sindikatom. Zato smo o tem povprašali Dušana Valanda, predsednika sindikalne konference v Planiki. Zanima nas, kako je sindikat vključen v izdelavo izjave o varnosti glede na to, da mu zakon o varnosti in zdravju opri delu daje kar precejšnjo težo? “Nismo kdove kako aktivni, bolj je na tem področju dejaven svet delavcev, ki ima odbor za varstvo pri delu. V sindikatu se doslej s tem vprašanjem posebej nismo ukvarjali, saj imamo zaposlenega varnostnega inženirja, ki vodi to področje. Vendar v podjetju ni posebej zdravju nevarnih delovnih mest. Po statistiki nesreč v preteklih letih je bilo največ nesreč zaradi malomarnosti pri ravnanju z nevarnimi stvarmi ali pri samem šivanju.” Torej menite, da se sindikatu ni treba posebej vključevati v nadzor področja varstva pri delu? “No, najprej moramo videti prve, vzorčne analize oziroma ocene tveganja na delovnih mestih. Moram pa poudariti, da sem hkrati predsednik sindikalne konference obeh sindikatov v podjetju in sveta delavcev. Takoj po novem letu smo imeli sejo sveta delavcev, na kateri smo sprejeli načrt delovanja v tem letu, v njem pa je bilo zajeto tudi področje uveljavljanja novega zakona o varnosti in zdravju pri delu. O aktualnih zadevah s svojega področja je poročal tudi varnostni inženir. Sicer pa v podjetju potekajo priprave na začetek uporabljanja določil novega zakona o varnosti in zdravju pri delu vse od njegovega sprejetja pred poldrugim letom. Sindikat je prek sveta delavcev o dejavnostih sproti obveščen.” Tekst in foto B. R. Dušan Valand: Sindikat je pri spremljanju področja varstva pri delu manj aktiven od sveta delavcev, ki ima svoj odbor za varstvo pri delu, vendar je o tovrstnih aktivnostih v podjetju vseskozi dobro obveščen. št. 1/5. januar 2001 8 nTSEt^ aenotnos ' št. 1 / 5. januar 2001 SEDEM DIMI V SINDIKATIH SEDEM DNI V SINDIKATIH Invalidsko podjetje Moda Lotus je šlo v stečaj Podjetje Moda Lotus je poslovalo v istih prostorih kot podjetje Moda, obe pa sta imeli tudi istega ustanovitelja. Podjetje Moda je bilo zaradi tega, ker ni bilo dokapitalizirano, letos poleti izbrisano iz registra, Moda Lotus pa je šla v stečaj. Tekstilna proizvodnja se seli iz Slovenije Za propad Mode Lotusa je po mnenju sekretarke območnega odbora Sindikata tekstilne in us-njarskopredelovalne industrije Slovenije v Podravju Branke Jurak več vzrokov. Mednje sodijo neugodni pogoji za celotno tekstilno in konfekcijsko panogo, previsoki davki in prispevki na plače, previsoke cene energije, drag kapital, nelojalna konkurenca in druge okoliščine, zaradi katerih mnoga slovenska tekstilna podjetja zadnje čase svojo proizvodnjo selijo v Bosno in Hercegovino, Makedonijo ter v druge države. Med takšna podjetja sodi tudi mariborski Pik, za katerega je Moda Lotus največ delala. “Večina delavk, ki so delale v Modi Lotusu, je včasih delala v hčerinskih družbah mariborskega Pika (Pik Junior, Pik Senior in Pik Exclusive). Ko so omenjene družbe šle v stečaj, so se delavke, med katerimi je večina invalidnih, znašle na zavodu za zaposlovanje. Zavod pa jih je napotil na delo v invalidsko podjetje Moda Lotus. Ker so imele delavke v Piku višjo plačo kot pri novem delodajalcu, so na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe prejemale višje nadomestilo plače, kot je kasneje znašala njihova plača v Modi Lotusu. Tako so dejansko delavke že ob zaposlitvi presedlale iz konja na osla,” pravi Jurakova. “Delavke so imele v Modi Lotusu tako nizke plače, ker jim delodajalec ni izplačeval plač po kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva, kamor invalidska podjetja sodijo, temveč po kolektivni pogodbi za tekstilno in usnjar-skopredelovalno industrijo.” Kam država meče denar “Ob stečaju Mode Lotusa so se delavke spet znašle na zavodu za Boljše nobena kot slab rešitev Na okrožnem sodišču v Mariboru se je novembra začel stečajni postopek za invalidsko podjetje Moda Lotus, v katerem je delalo okoli 160 šivilj in drugih delavcev. Sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Gorazda Zemljariča, narok za preizkus upniških terjatev pa bo januarja. bila letos poleti že v postopku prisilne poravnave, vendar ta ni uspela,” pravi strokovna delavka na območni organizaciji ZSSS v Podravju Jolanda Lasič. “Že ob uvedbi postopka prisilne poravnave je podjetje 96 zaposlovanje kot brezposelne osebe. Vendar pa bodo zdaj prejemale nižje nadomestilo plače, kot so ga prejemale prej, saj bo prve tri mesece znašalo 70 odstotkov, nato pa 60 odstotkov (pre)nizke plače v Modi Lotusu. Tako bodo delavke Mode Lotusa že drugič oškodovane.” “Tretjič pa bodo delavke Mode Lotusa oškodovane, ker je podjetje v stečaju praktično brez stečajne mase. Zato delavke, ki imajo do podjetja velike terjatve, iz naslova stečaja najverjetneje ne bodo dobile nič,” pravi Gazela s polomljenimi nogami V projektu Primerjava razvoja dinamičnih podjetij med Slovenijo in državami Evropske unije, ki gaje v sodelovanju z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem pripravila in izvedla Visoka strokovna šola za podjetništvo v Portorožu, je med 100 slovenskimi gazelami (najbolj dinamična in hitro rastoča mala podjetja) na 32. mestu navedeno tudi podjetje Moda Lotus. Po podatkih iz omenjenega projekta je imelo podjetje leta 1994 zaposlenih 28 delavcev, leta 1999 pa 101. Celoten prihodek podjetja seje v tem obdobju povečal za šestkrat. Za komentar k tem številkam smo zaprosili Branko Jurak. “Očitno gre za gazelo s polomljenimi nogami!” je dejala. “Nevzdržno je, da pri nas podjetja, ki grobo kršijo pravice delavcem, veljajo za najbolj uspešna!” do katerega imajo pravico, če tudi po preteku pravice do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje ne najdejo zaposlitve. Eno od invalidnih delavk je delodajalec zaradi neizpolnjevanja norme celo odpustil. Zdaj se °b pomoči sindikata bori za svojo pravico na delovnem sodišču, kjer dokazuje, da delodajalec |Jploh ni komisijsko preveril, kakšen odstotek norme je kot inva-'dna delavka sposobna izpolnje- f*esno opozorilo za mvalidne delavce ^ Zgodba delavk Mode Lotusa Jc žalostna, vendar pa tudi po-Ucna. Dokazuje, da za invalidne delavke in delavce ne velja, aje boljša slaba rešitev kot nobena,” pravi Jurakova. “Ker so se delavke po napotilu zavoda za zaposlovanje zaposlile v invalidskem podjetju na majavih nogah, so povlekle krajši konec, kot če bi ostale še naprej brezposelne.” Brezposelni invalidni delavci, ki so na zavodu za zaposlovanje, imajo namreč zagotovljeno socialno varnost do upokojitve, čeprav ne najdejo dela. Ko jim izteče pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, začnejo dobivati nadomestilo iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če prej ne najdejo službe. Zato zanje velja: boljše nobena rešitev kot slaba. “Slabe rešitve, za kakršno seje izkazala tudi zaposlitev v Modi Lotusu, zagotovo brezposelnih invalidnih delavcev ne spodbujajo, da bi se zaposlili. Njihova socialna varnost pred zaposlitvijo v Modi Lotusu je bila namreč bolj ugodna, kot je danes.” T.K. Branka Jurak: Invalidne delavke Mode Lotusa so bile trikrat oškodovane, ker so jih napotili na zaposlitev v podjetju na majavih nogah. Jurakova. “Delavke lahko pričakujejo samo sredstva, ki jim jih bo iz jamstvenega sklada zagotovila država, ki je zanje enkrat že dala denar. Podjetje Moda Lotus je kot invalidsko podjetje ob zaposlitvi delavk namreč že dobilo določena sredstva, ki bi jih bilo dolžno vrniti, če bi delavke odpustilo prej kot v dveh le- Jolanda Lašič: Podjetje delavkam dolguje razliko za premalo izplačane plače, dve neizplačani plači, regres in druge prejemke skupaj z obrestmi. tih. Delavke pa so bile v podjetju zaposlene okoli tri leta. Ob tem se človek nehote vpraša, kam država meče denar.” Najvolj so oškodovane delavke Podjetje v stečaju delavkam veliko dolguje. “Moda Lotus je delavkam, ki jih je zastopala naša območna organizacija ZSSS, iz naslova premalo izplačanih plač dolgovalo zelo veliko. Terjatve posamezne delavke, ki jih je upravitelj prisilne poravnave priznal, so takrat skupaj z obrestmi znašale okoli 20 milijonov tolarjev. Zaradi tega, ker delodajalec delavkam ni izplačeval plač po kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva, so vsak mesec prejele od 11 do 22 odstotkov nižje plače, kot so jim pripadale.” Delavke Mode Lotusa so prejemale mesečno okoli 52.000 tolarjev neto plače. Od neuspele prisilne poravnave naprej pa podjetje po navedbah Jurakove delavkam dolguje še dve neizplačani plači, regres za letni dopust, razliko do polnega regresa za malico, povračilo prevoznih stroškov in še nekatere neizplačane prejemke. “Verjetno od vsega tega v stečajnem postopku delavke ne bodo dobile nič ali bore malo. Iz jamstvenega sklada pa tudi ne morejo pričakovati veliko.” Kljub temu, da delavke niso prejele dveh plač, regresa in drugih prejemkov, pa so morale prizadevno delati in izpolnjevati normo, saj bi sicer lahko izgubile delo po lastni krivdi. S tem delavke ne bi izgubile samo pravice do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, temveč kasneje tudi na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, najpomembnejša podjetja, ki so V SLOVENIJI UPORABLJALA AZBEST Ocenjujem0, da je v analizo podatkov o štirinajstih slovenskih ti ki so uporabljala azbest, zajeto 95 odstotkov vse pora- lot 1 m^Sta v sloveniji v zadnjih 50 letih. V Slovenijo je bilo od bil1, i46 uvoženega približno 670.000 ton azbesta. Večinoma je . .,° "di azbest, krizotil. Razmerja med belim azbestom in kri- nH ioam S0 na vo|j° samo za Sa>onit Anhovo. Vanj je bilo v letih J 04 1996 uvoženega večina, približno 614.000 ton, skupnega esta, od tega več kot 70 000 ton amfibolov. Iz celotne količi-e uv°ženega azbesta v Sloveniji je razvidno, da je 89 odstotkov sega porabil Salonit iz Anhovega. Čas azbestne proizvodnje —ONlJ" Tesnit, d. d., Medvode 1946 — še danes iljtrautro Slovenija, Medvode 1957 1998 SjJNIT Laminati, Medvode 1973 1997 I^ONlT Pletilnica Sodražica, d. o. o., 1972 1989 1ESNJLA, Tovarna motornih tesnil, d. d., 1991 - do danes Z^hka Loka t^AGMAT Izolirka, d. o. o., Sodražica 1996 1998 TERMIKA, d. o. o., Podjetje za izolacijski 1958-1985 Jl^eniring, Ljubljana TESNILA, Tovarna industrijskih tesnil in 1991 - delno še -I9di.i, d. o. o., Velika Loka danes jZOLIRKA, industrija izolacijskih materialov 1965 - do danes jubljana, d. o. o.. Ljubljana 1 v 1 Tirna vozila, Maribor 1863-1986 Po tem letu le še odstranjujejo azbestno maso iz vagonov ^ V TERM, d. o. o., Maribor 1970-1996, -—_ deloma še danes ^ALONIT Anhovo, gradbeni materiali, d. d., 1922-1996 ^jNTER, Ljubljana 1969-1990 i^JLEKTOR, d. o. o., Idrija 1967-1995 y. Lučka Bohm r; Nacionalne smernice za azbest (zaključno poročilo 1999), Medresorska ko-za ravnanje z nevarnimi snovmi. Vlada RS. Sindikalna lista Januar 2001 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP Javni sektor' (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT I. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 (od 2. 11. 2000 dalje) 52,80 52,80 (od 14. 11. 2000 dalje 49,86 49,86 3. Ločeno življenje' 76.902,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 57.912,00 49.232,00 ■ za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 384.512 577.674 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 115.354,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 57.677,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 ■ali največ 134.712,00 (70 % povprečne slovenske plače) 107.712,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS DELOVNI SPORI Na Višjem socialnem in delovnem sodišču v Ljubljani seje pred časom končal zanimiv delovni spor. V njem je SKEI - Sindikalna podružnica MPP STP (danes Pro-security) iz Maribora, ki jo je zastopal diplomirani pravnik na območni organizaciji ZSSS v Podravju Andrej Zorko, tožila podjetje zaradi nezakonitega odstopa od podjetniške kolektivne pogodbe. Razplet tega delovne- Andrej Zorko: Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da finančne težave podjetja ne morejo biti razlog, da bi enostransko odstopilo od podjetniške kolektivne pogodbe, saj te težave spadajo v normalen poslovni riziko, ki ga je podjetje dolžno upoštevati ob sami sklenitvi pogodbe. Podjetniške kolektivne pogodbe niso samo mrtve črke na papirju ga spora je zanimiv zlasti s strokovnega vidika, saj je službi pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Podravju na sodišču uspelo dokazati, da so podjetniške kolektivne pogodbe pogodbeni partnerji dolžni spoštovati. Prvostopenjsko sodišče je tožbo SKEI zavrnilo Pravni zastopnik SKEI je Delovnemu sodišču v Maribom predlagal, naj ugotovi, daje družba Prosecurity nezakonito odstopila od podjetniške kolektivne pogodbe. Sindikalni odvetnik je sodišču predlagal, naj ugotovi, daje sklep vodstva podjetja Prosecurity o izplačilu regresa za redni letni dopust za leto 1998 v nasprotju z določili podjetniške kolektivne pogodbe in je zato podjetje delavcem dolžno izplačati regres v skladu s sklenjeno kolektivno pogodbo. Prvostopenjsko sodišče je predlog SKEI zavrnilo, saj je upoštevalo, da so se v podjetju Pro-security po sklenitvi podjetniške kolektivne pogodbe finančne razmere tako spremenile, da so narekovale odstop od navedene pogodbe. Sodišče je pritegnilo zagovoru podjetja, da bi zanj izpolnjevanje finančnih obveznosti in podjetniške kolektivne pogodbe pomenilo tako veliko finančno obremenitev, da je lahko v skladu z obligacijskopravnimi določili od te pogodbe odstopilo, saj za trajna pogodbena razmerja velja načelo, da prenehajo z enostransko izjavo pogodbene stranke, če njihovo trajanje ni določeno vnaprej. Ker SKEI in vodstvo podjetja nista določila odpovednega roka, je prvostopenjsko sodišče menilo, da je vodstvo podjetja ravnalo povsem pravilno in zakonito, ko je o svojem odstopu od podjetniške kolektivne pogodbe obvestilo SKEI in je za to določilo 90-dnevni rok. Dobro utemeljena pritožba Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča seje pravni zastopnik SKEI Andrej Zorko pritožil na Višje delovno in socialno sodišče. V pritožbi je navedel, daje sodišče prve stopnje neupravičeno izključilo veljavnost določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti ter da bi moralo presojati, ali je Prosecu-rity odstopil od veljavno sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe v skladu z določbami delovnopravne zakonodaje in Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti ali ne. Izrazil je tudi mnenje, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev neutemeljeno oprlo na določila zakona o obligacijskih razmerjih. Poleg tega pa po navedbah pravnega zastopnika SKEI sodišče ni ugotavljalo, ali sploh obstajajo okoliščine, ki naj bi otežile izpolnitev obveznosti, ki jih je imelo podjetje po podjetniški kolektivni pogodbi. Pravni zastopnik SKEI je v pritožbi navedel tudi, da iz podatkov o plačilni sposobnosti in o boniteti podjetja Prosecurity, ki so bili sodišču prve stopnje predloženi, izhaja, da kakršnih koli finančnih ali likvidnostnih težav podjetja ni bilo mogoče zaslediti. Od pogodbe lahko odstopi le pogodbi zvesta stranka Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da podjetniška kolektivna pogodba zares ne vsebuje določil o njenem trajanju in daje zato sklenjena za nedoločen čas, kar je tudi v skladu z določili zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, po katerem se kolektivna pogodba sklene pisno za določen ali nedoločen čas. Zato je bila podjetniška kolektivna pogodba v podjetju Prosecurity sklenjena za- konito. V omenjenem zakonu je tudi določeno, da kolektivna pogodba določa način, postopek in primere, ko se lahko zahteva sprememba pogodbe, ter pogoje, roke in način za njeno odpoved. Pogojev za njeno odpoved pa podjetniška kolektivna pogodba ne vsebuje. Tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, ki je veljala v spornem obdobju, ne vsebuje pogojev za odpoved kolektivne pogodbe, ampak le rok in način odpovedi. Tudi zakon o delovnih razmerjih ne določa pogojev za odpoved oziroma odstop od kolektivnih pogodb na vseh ravneh. Edino kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, ki je veljala tudi za podjetje Prose-curity, določa, da če ena od strank krši obveznosti, ki jih je sprejela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe. Ker torej kolektivne pogodbe in zakoni ne določajo pogojev za odpoved oziroma odstop od kolektivnih pogodb, je treba pogoje za odstop in odpoved ugotavljati po določilih 133. in 345. člena zakona o obligacijskih razmerjih. V obravnavanem primeru mora te pogoje dokazati podjetje Prosecurity. Finančne težave, na katere se sklicuje v svoji odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe, pomenijo okoliščino, ki spada v normalen poslovni riziko in jo je podpisnik dolžan upoštevati že ob sklenitvi pogodbe. Zato podjetje Prosecurity kolektivne pogodbe ni moglo odpovedati v skladu z določili zakona o obligacijskih raz-metjih, pa tudi ne v skladu z določili panožne kolektivne pogodbe SKEI. Po navedbah pritožbenega sodišča je kršilo obveznosti, kijih je sprejelo s podpisom podjetniške kolektivne pogodbe, ko delavcem ni izplačalo regresa za dopust v skladu z določili omenjene pogodbe. Ker od pogodbe lahko odstopi le njej zvesta stranka, bi v tem primeru lahko od nje odstopil samo SKEI v podjetju in ne podjetje. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, daje podjetje Prosecurity nezakonito odstopilo od podjetniške kolektivne pogodbe in je dolžno delavcem izplačati regres za letni dopust v skladu s sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča je pravnomočna, zoper njo pa je podjetje Pro-security uporabilo izredna pravna sredstva. Delodajalci ne morejo odstopiti od podjetniške kolektivne pogodbe, kadar bi se jim zahotelo Pravni zastopnik območne organizacije ZSSS v Podravju Andrej Zorko ni želel dodatno komentirati sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, saj v njej piše vse. Prepričan pa je, daje bila pritožba SKEI na odločitev prvostopenjskega sodišča argumentirana in utemeljena ter daje pritožbeno sodišče odločilo pravilno. Kakor koli že, omenjena sodba je za sindikaliste v podjetjih zelo pomembna, saj dokazuje, da podjetniška kolektivna pogodba ni samo mrtva črka na papirju, ki ; jo delodajalec lahko odpove, ka- f dar sam oceni, da je v težavah, f oziroma kadar se mu zahoče, s Opisani primer je poučen še iz r enega razloga: pri pripravi in F sklepanju podjetniških kolektiv- P nih pogodb morajo biti sindika- s listi še posebej pozorni na tista določila, ki govorijo o pogojih, rokih in načinih za njihovo od- ^ poved. ? Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na podlagi določbe 13. člena Statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sprejelo na svoji 12. seji dne 22. 12. 2000 Pravilnik o pravni pomoči I- UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se v skladu z določbami Statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije določa enoten sistem pravnega varstva in nudenja pravne pomoči članom in organizacijam sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zve- 2. člen Enoten sistem pravnega varstva Zveza zagotavlja z organiziranjem in financiranjem služb pravne Pomoči in enotnim načinom ter pogoji zagotav-janja pravne pomoči članom in organizacijam sindikatov dejavnosti. Enoten sistem pravnega varstva zagotavlja Zveza Preko območnih organizacij Zveze. bmočna organizacija zagotavlja pravno pomoč n anom in organizacijam sindikatov dejavnos-ki se povezujejo v območno organizacijo in elujejo na območju, ki je po aktu o organiziranost^ Zveze območje območne organizacije, razen če se območne organizacije ne dogovo- 7 3. člen veza zagotavlja pravno pomoč v individualnih e °vnih in socialnih sporih pred pristojnimi or-9ani delodajalca oziroma pristojnim organom za-0da, ki zagotavlja socialno varstvo, pred arbit-azo (razsodišči) in v izvensodnih poravnavah er v sporih pred delovnimi in socialnimi sodišči '®r rednimi sodišči. i veza zagotavlja pravno pomoč v kolektivnih de-ovnih sporih pred arbitražami in delovnimi so-lsci, ko gre za spore, ki sojih sprožile sindikalne 0.r9anizacije pri delodajalcih oziroma skupine članov Radikala v zvezi z uveljavljanjem pravice do sin-'kalnega organiziranja in delovanja, sklepanjem n ovajanjem kolektivnih pogodb, pravice stav-6 'n pravice do sodelovanja pri upravljanju. 4’ člen °samezni sindikati dejavnosti lahko organizi-raJo svoje oziroma dodatne službe pravne pojoči oziroma druge oblike zagotavljanja prav-ae pomoči članom in organizacijam sindikata. Ir|dikati dejavnosti se z organiziranjem prav-ne pomoči iz 1. odstavka tega člena ne more-1° izogniti odgovornosti za skupno organizira-nJe in financiranje enotnega sistema pravnega varstva v Zvezi. 7 5. člen '-veza zagotavlja enotna strokovna izhodišča za Poenoteno delovanje služb pravne pomoči, po Poftebi organizira strokovna posvetovanja in pokopoma oblikuje doktrino sindikalne pravne po- ^osamezne oblike pravnega varstva in pravne Pomoči lahko izvajajo tudi strokovne službe in s,rokovnjaki iz Zveze. ^ 6. člen Ugotavljanje strokovne in pravne pomoči dru-9'm delavskim predstavništvom pri delodajalcih 'svetom delavcev, delavskim zaupnikom, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih, delavskim direktorjem) in predstavnikom sindikatov v organizacijah in organih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se ne šteje za sistem pravnega varstva in pravne pomoči po tem pravilniku. Zagotavljanje strokovne in pravne pomoči delavskim in sindikalnim predstavništvom iz 1. odstavka tega člena usmerja Predsedstvo Zveze, ki tudi določi, katere oblike pravne in strokovne pomoči ter pod kakšnimi pogoji so brezplačne. Ostale oblike strokovne in pravne pomoči delavskim predstavništvom iz 1. odstavka tega člena so odplačne. II. PRAVNA POMOČ 7. člen Pravno pomoč sestavljajo naslednja opravila: - posvet s strokovnim delavcem službe pravne pomoči oziroma odvetnikom, - ustni ali pisni nasvet, - sestavljanje vlog (zahtev za varstvo pravic in ugovorov) na pristojne organe pri delodajalcu v postopkih varstva pravic, - sestavljanje vlog in pritožb ter zastopanje v postopkih varstva pravic zoper odločitve pristojnih organov pri uveljavljanju socialnih pravic, določenih s tem aktom, - sestavljanje tožb in ostalih vlog v postopkih varstva pravic pred delovnimi in socialnimi sodišči, - sestavljanje izrednih pravnih sredstev, izvršb in zastopanje v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter rednimi sodišči, -vlaganje zahtevkov v postopkih prisilne poravnave, stečajev in likvidacij na redna sodišča, - vlaganje tožb in zastopanje v postopkih prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij, - izvajanje drugih pravnih opravil v zvezi z varstvom pravic članov po sklepih Predsedstva Zveze. 8. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena se štejejo za pravno pomoč po tem pravilniku vsa pravna in druga dejanja, potrebna za zagotavljanje pravne varnosti in pravne pomoči sindikalnim zaupnikom, če so kršene njihove pravice in delovnopravni položaj, ki ga v zvezi z njihovim delom zagotavljajo zakoni, drugi predpisi in kolektivne pogodbe, pod pogojem, da so delovali v skladu z zakoni, drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. 9. člen Delavcu, članu sindikata, se zagotavlja pravna pomoč, ko so izčrpana vsa sredstva sindikalnega delovanja, v naslednjih individualnih delovnih in socialnih sporih: - o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, - o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, -v zvezi z zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih razmer na delovnem mestu in v delovnem okolju, - med delavci in delodajalci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami, - med organizacijo oziroma delodajalcem in dijakom in študentom v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim in občasnim opravljanjem dela, - med organizacijo oziroma delodajalcem in vajencem v zvezi z uveljavljanjem pravic iz učne pogodbe, - v sporih o pravici do in pravicah iz pokojninskega zavarovanja, - v sporih o pravici do in pravicah iz invalidskega zavarovanja zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom, - v sporih o pravici do in pravicah iz zdravstvenega zavarovanja zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom, - v sporih o pravici do in pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, - v sporih o pravici do poplačila terjatev iz jamstvenega sklada. 10. člen Delavcu, članu sindikata, se zagotavlja pravno varstvo in pravna pomoč v naslednjih postopkih pred rednimi sodišči: - v odškodninskih sporih v zvezi s poškodbami pri delu, poklicnimi boleznimi in boleznimi v zvezi z delom, - vlaganje zahtevkov v zvezi s postopki prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, - v sporih v zvezi s terjatvami v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. 11. člen Organizacijam sindikata in skupinam delavcev, članov sindikata, se zagotavlja pravna pomoč v naslednjih kolektivnih delovnih sporih: - med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju, - o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, - glede pristojnosti za kolektivna pogajanja, - o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji, - v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata, - o zakonitosti stavke, -v sporih, ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in se nanašajo na delodajalčeve kršitve zakona, na spore v zvezi z izvolitvijo sveta delavcev in druge spore, ko so kršene pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju. 12. člen Pravna pomoč vsebuje tudi sestavljanje ovadb in drugih vlog zaradi neizvrševanja pravnomočnih sodnih odločb in drugih hujših kršitev pravic delavcev iz delovnega razmerja, kršitve pravice do stavke, kršitve pravice do sindikalnega organiziranja, včlanjevanja in delovanja, kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in podobno. 13. člen Članom sindikata se ne zagotavlja pravna pomoč v sporih in postopkih pred rednimi sodiš- Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani či, razen v primerih, določenih v 10. členu tega pravilnika, in pred mednarodnimi sodišči. III. BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ 14. člen Brezplačne so oblike pravne pomoči, ki jih v prostorih služb pravne pomoči, v prostorih območnih organizacij Zveze in v prostorih Zveze izvajajo strokovni delavci v teh službah in Zvezi ter odvetniki, ki pogodbeno zagotavljajo pravno pomoč. Brezplačne so oblike oziroma storitve pravne pomoči, določene v 9., 10., 11. in 12. členu, ter sestavljanje drugih pisnih vlog in zahtevkov, če gre za uveljavljanje pravic v zvezi z delom in delovnim razmerjem oziroma za kršitve teh pravic ter v postopkih uveljavljanja odgovornosti. 15. člen Član sindikata krije vse stroške postopka razen stroškov pooblaščenca. Člani sindikata zagotavljajo sredstva za plačilo stroškov iz tega člena v naprej. 16. člen Sekretar sindikata dejavnosti na območju ali sekretar območne organizacije Zveze lahko člana sindikata deloma ali v celoti oprosti plačila stroškov pravne pomoči iz 1. odstavka 15. člena. Sindikat dejavnosti oziroma območna organizacija, ki je člana oprostila plačila stroškov, je dolžna zagotoviti plačilo teh stroškov. 17. člen Sindikalni zaupniki in sindikalni funkcionarji v primerih in pod pogoji iz 9. člena tega pravilnika uživajo brezplačno pravno pomoč. Stroške zagotavljanja pravne pomoči iz 1. odstavka tega člena krije sindikat dejavnosti, katerega član je sindikalni zaupnik oziroma sindikalni funkcionar. IV. POGOJI ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO PRAVNE POMOČI 18. člen Pravico do pravnega varstva in pravne pomoči ima vsak član sindikata dejavnosti, ki je bil najmanj 6 (šest) mesecev pred nastopom primera, ki zahteva pravno pomoč, član sindikata in redno plačuje članarino. Pod enakimi pogoji imajo pravico do pravne pomoči tudi upokojeni člani in člani, ki so začasno brezposelni. V primeru stavke ali druge oblike protesta, ki jo organizira in vodi organizacija sindikata, ima pravico do pravne pomoči vsak član sindikata, ne glede na čas trajanja članstva. 19. člen Član sindikata lahko uveljavi pravico do sindikalne pravne pomoči na predlog sindikalnega zaupnika z napotnico, ki mu jo izda sekretar sindikata dejavnosti na območju ali sekretar območne organizacije. Pred izdajo napotnice mora pooblaščena oseba iz prejšnjega odstavka preveriti, ali član redno plačuje članarino. 20. člen Član sindikata, ki uveljavlja pravico do sindikalne pravne pomoči, v službi pravne pomoči ali pri pogodbenem odvetniku predloži napotnico in se izkaže s člansko izkaznico. Strokovni delavec v službi pravne pomoči ali pogodbeni odvetnik ne sme zavrniti sprejema čla- na sindikata, ki ima oba v 1. odstavku tega člena določena dokumenta. 21. člen Strokovni delavec v službi pravne pomoči oziroma pogodbeni odvetnik lahko po proučitvi dokumentacije o sporni zadevi odkloni nadaljnje nudenje pravne pomoči, če oceni, da so zahteve člana sindikata očitno objestne ali neutemeljene. Član sindikata iz 1. odstavka tega člena lahko nemudoma zahteva, če to okoliščine omogočajo, da dokumentacijo o spornem primeru prouči še drug strokovni delavec ali pogodbeni odvet-nik. Če je tudi drugo strokovno mnenje negativno, član sindikatape more več uveljaviti pravice do pravne pomoči. Če drugega strokovnega mnenja ni mogoče pridobiti v ustreznem času, o pravici člana sindikata do pravne pomoči odloči sekretar območne organizacije. 22. člen Član sindikata lahko uveljavi pravno pomoč najkasneje 3 (tri) delovne dni pred potekom roka za varstvo pravice oziroma vložitev ugovora oziroma vložitev tožbe. Strokovni delavec v službi pravne pomoči oziroma pogodbeni odvetnik lahko izjemoma nudi pravno pomoč vse do poteka roka za varstvo pravice, če oceni, da gre za grobe kršitve pravic delavca in če mu delovne obveznosti to omogočajo- 23. člen Član sindikata je dolžan pooblastiti službo pravne pomoči oziroma strokovnega delavca v službi pravne pomoči oziroma pogodbenega odvetnika za zastopanje pred pristojnimi organi in sodišči za uveljavljanje njegovih pravic. Če član sindikata pooblasti službo pravne pomoči oziroma pogodbenega odvetnika za uveljavljanje materialnih zahtevkov, jo oziroma ga hkrati pooblasti tudi za prejem teh zahtevkov, praviloma na račun območne organizacije, ter za obračun in odtegnitev sindikalne članarine od celotnega oziroma tistega dela zahtevka, ki predstavlja prejemek oziroma prejemke, od katerih se plačuje sindikalna članarina. Če član sindikata pooblastila iz prejšnjega odstavka ne da, se šteje, da ni dal pooblastila za zastopanje. V. SLUŽBA PRAVNE POMOČI 24. člen Pravno pomoč zagotavljajo službe pravne pomoči in pogodbeni odvetniki. Službe pravne pomoči se organizirajo pri vseh območnih organizacijah Zveze. 25. člen Pravna pomoč se zagotavlja na sedežih območnih organizacij in v krajih, kjer so organizirane sindikalne pisarne. Delo služb pravne pomoči mora biti organizirano tako, da so časovno lahko dostopne vsem članom sindikata. Uradne ure službe pravne pomoči določi pooblaščeni predstavnik območne organizacije. 26. člen Pravno pomoč v službah pravne pomoči zagotavljajo strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje za zastopanje v skladu s predpisi. Strokovni delavci v službi pravne pomoči so lahko v delovnem razmerju ali pa območna organizacija z njimi sklene pogodbo o zagotavljanju pravne pomoči članom sindikatov dejavnosti, združenih v Zvezo. Pogodba o zagotavljanju pravne pomoči se lahko sklene z odvetnikom, kije specializiran za področje delovnih razmerij in ki sprejme obveznost, da bo prednostno opravljal svojo dejavnost za Zvezo. 27. člen Število strokovnih sodelavcev v posamezni službi pravne pomoči ter način opravljanja njihovega dela (v delovnem razmerju ali pogodbeno) na predlog območne organizacije določi Predsedstvo Zveze ali po njegovem pooblastilu njegov izvršni odbor. 28. člen Območna organizacija je dolžna pred sklenitvijo pogodbe o zagotavljnaju pravne pomoči z odvetnikom predložiti predlog pogodbe sekretarju Zveze in pridobiti njegovo predhodno pisno soglasje za sklenitev te pogodbe. Določba prejšnjega odstavka velja za sklepanje novih pogodb z odvetniki. 29. člen Službe pravne pomoči vpisujejo zadeve v zvezi z zagotavljanjem pravne pomoči v vpisnik, ki pomeni enotno navodilo za izvajanje tega pravilnika. Določi ga sekretar Zveze. Službe pravne pomoči so dolžne najmanj enkrat letno, najkasneje v dveh mesecih po preteku koledarskega leta, Zvezi posredovati poročilo o opravljenem delu. 30. člen Predsedstvo Zveze enkrat letno obravnava problematiko zagotavljanja pravnega varstva in nudenja pravne pomoči ter po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega sistema zagotavljanja pravne pomoči. VI. KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI 31. člen Pravno pomoč in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih zagotavljajo strokovni delavci služb pravne pomoči, strokovni delavci v območni organizaciji in strokovni delavci v Zvezi. Območna organizacija lahko v posameznih primerih angažira neodvisne pravne in druge strokovnjake za nudenje strokovne pomoči v kolektivnih delovnih sporih. 32. člen Območna organizacija lahko zavrne nudenje pravne pomoči, če oceni, da kolektivnega delovnega spora ni mogoče dobiti. Pri oblikovanju te ocene lahko sodelujejo zunanji neodvisni strokovnjaki-Območna organizacija je dolžna odklonitev zagotavljanja pravne pomoči v primerih iz 1. odstavka tega člena pisno obrazložiti. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Novi Delavski enotnosti. 34. člen Območne organizacije v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika poročajo o organiziranosti služb pravne pomoči in o izvajalcih pravne pomoči. 35. člen Ta pravilnik razlaga Predsedstvo Zveze. Dušan Semolič: predsednik ZSSS Prestrukturiranje mariborskega gospodarstva kaže prve uspehe Investicije so prinesle nova delovna mesta Proces prestrukturiranja gospodarstva je v letu 2000 vendarle začel dajati prve rezultate. Tako so v Mariboru lani predali namenu kar nekaj investicij, ki so mestu prinesle nova delovna mesta >n spodbudila razvoj gospodarstva in javnega sektorja. .Med investicijami velja ome-jnti zlasti novo proizvodno linijo v podjetju Elektrokovina Sve-^ nrf ^.vanj() Je Podjetje vložilo 100 milijonov tolarjev), kije podjetju in mestu prinesla 50 novih delovnih mest. V podjetju Košaki MI so lani predali namenu prenovljeno klavnico z novima lini- jama za klanje goveda in prašičev. Prenova klavnice, ki podjetju omogoča bolj uspešno nastopa-nje na trgu, je stala 250 milijo-oy tolarjev. V podjetju Marles M'se so za 50 milijonov tolarjev nabavih obdelovalni stroj, ki bo povečal konkurenčnost njihove proizvodnje. Nekaj novih inves-,C.1J sd ob desetletnici podjetja 0 ončali tudi v Henklu Slove-mja. Med drugim so predali namenu novo visokoregalno skla-lsce končnih proizvodov, ki bo olajšalo izvoz v 18 evropskih držav. Sicer pa je to podjetje v minulih desetih letih v modernizacijo proizvodnje in nove proizvodne programe vložilo okoli 6,5 milijarde tolarjev. Na investicijo so se lani intenzivno pripravljali tudi v ruškem podjetju ER OIL, kjer nameravajo zgraditi nov obrat za predelavo odpadnih olj. Gradnja novega obrata, pri kateri na bi sodeloval tudi kanadski partner, bo stala več kot 800 milijonov tolarjev, mestu in okolici pa naj bi prinesla tudi nekaj novih delovnih mest. Lani poleti se je končala prva faza prenove elektrarn na Dravi. Šlo je za največjo investicijo v državi, vredno več kot 20 milijard tolarjev, ki jo je podprla tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Jeseni je stekla še druga faza prenove Dravskih elektrarn, v okviru katere bodo prenovili še elektrarni v Vuhredu in Ožbaltu. Lani seje razpletel tudi stečaj Tama. Njegovo premoženje je za astronomsko ceno 9,4 milijarde tolarjev najprej kupil konzorcij kupcev, zdaj pa se posamezna podjetja MPP, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe, že dogovarjajo za to, da bi postala sestavni del koprskega Cimosa. Kakor kaže, se bo tako avtomobilska industrija v Mariboru vendarle ohranila - vsaj v zmanjšanem obsegu. Poleg tega nameravajo na lokaciji Tama urediti proizvodno, poslovno in ekonomsko cono, ki naj bi ustvarila pogoje za nov zagon in hitrejši razvoj mariborske industrije. Maribor skuša privabiti tudi BMW in mu je zato ponudil izjemno ugodne pogoje na lokaciji bivšega Tama. Omenili velja tudi uspeh podjetja Veletrgovina Koliniale, ki se je lani kot prvo mariborsko podjetje s svojimi delnicami uvrstilo na elitno kotacijo A na Ljubljanski borzi. Sicer pa se je Maribor v zadnjih dveh letih nasploh ponovno uveljavil kot pomembno trgovsko središče tega dela Slovenije. V številnih novih trgovskih centrih je dobilo delo skupaj 1000 novih delavcev. Gospodarske razmere v Mariboru so se torej začele vsaj delno obračati na bolje. Na to najbolj kažeta podatka o okoli 1200 novih delovnih mestih in 2000 manj brezposelnih osebah. Mesto pa še vedno čuti posledice več kot 200 stečajev srednje velikih in velikih podjetij v minulem desetletju. Zaradi omenjenih stečajev je v Podravju še vedno blizu 30.000 brezposelnih delavcev. Negotova pa je tudi usoda števil- nih podjetij, ki so zrasla na pogoriščih nekdanjih mariborskih gigantov. Po mnenju gospodarskih analitikov so še posebej pereče razmere v tekstilni industriji v mestu, ki verjetno brez izdatnejše pomoči države ne bo mogla sama izplavati iz težav. Boljši gospodarski rezultati omogočajo tudi hitrejši razvoj javnega sektorja. Tako je Maribor lani dobil novo univerzitetno zgradbo. Gradili so jo šest let, stala pa je 1,6 milijarde tolarjev. Pred koncem leta je stekla tudi prenova stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ki bo veljala 1,3 milijarde tolarjev. Pokrajinski muzej pa je predstavil projekt prenove starega mestnega gradu, v katerem domuje. Prenova naj bi stala od 600 do 800 milijonov tolarjev. Poleg tega v Mariboru gradijo nekatere nove objekte v bolnišnici ter v nekaterih drugih javnih zavodih. Ob pozitivnih premikih v mariborskem gospodarstvu velja spomniti, da so zanje v veliki meri zaslužni tudi delavci, ki so v minulih letih prizadevno in uspešno delali za (pre)nizke plače in se v prid razvoja marsičemu odpovedali. Poudariti velja tudi vlogo sindikatov, ki so se odločno borili za ohranitev delovnih mest in državi niso dopustili, da bi podjetja v največjem industrijskem centru v državi ob sanaciji pustila na cedilu. Tomaž Kšela Delavci “zaprli” Aerodrom Maribor ■ ^elavci Aerodroma Maribor so novembi decembra vsem pristojnim postavili uit at: ali naj razmere na letališču dolgoroi 0 uredijo ali pa ga zaprejo in sprožijo st< aJni postopek. Ker tri občine ustanovitelj e (Hoče-Slivnica, Maribor, Miklavž na Dra' ‘ etn polju) in pristojna ministrstva raznu ls° uredili in predstavili razvojne perspel 1Ve 'Mariborskega letališča, gaje njegovo voc ‘v.v° 21. decembra zaprlo za ves promet, v< ‘"o delavcev pa napotilo na dopust ali n "kanje. Delajo samo dežurne ekipe gasi ^(V ui varnostnikov, ki zagotavljajo varno: Vodstvo Aerodroma Maribor je tik pred m "n letom dobilo obvestilo, da se je vlad Pozitivno opredelila do reševanja razmer r eiT> letališču. Za njihovo ureditev naj bi z< ezala štiri ministrstva: za promet in zvezi a obrambo, za finance in za delo. Ker kor retn|h rešitev še ni, ostaja letališče (zača; ^ ali trajno) zaprto. f. i Tudi letošnje novo leto je več tisoč Mariborčanov pričakalo na Trgu svobode, kjer jim je na začetku novega tisočletja najprej čestital župan Boris Sovič, nato pa so zanje pripravili veličasten ognjemet. Mnogi so se veselili na Mariborskem Pohorju, kjer je ena J najdaljših prog za nočno smuko v Evropi, žičnice in vlečnice so obratovale do 3. ure zjutraj. : Večina mariborskih delavcev je silvestrovala doma, tisti z bolj globokimi žepi pa so novo tisočletje dočakali v hotelih in restavracijah. Najdražje silvestrovanje v Mariboru je bilo v luksuznem hotelu Habakuk, kjer je goste, ki so za silvestrski večer odšteli po 35.000 tolarjev, zabavala Tereza Kesovija. Podobno drago je bilo v Hotelu Lev v Ljubljani, kjer je goste zabavala Helena Blagne. Svobodni sindikati Ljubljane so tudi letos organizirali silvestrovanje na Gospodarskem razstavišču. Praznovanja na prostem, ki so se sramežljivo začela pred dobrim desetletjem, so letos organizirali skoraj v vseh večjih krajih in turističnih centrih. Najbolj pomembno je, da je bilo povsod veselo! T-K- '£a r a tn o reč* V. "Vili, kaj je danes s tabo?” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi kuharica Špela sočutno povprašala rezkarja Vilija. “Zakaj si tako zamišljen in zaskrbljen ? ” “Ah, Špela! Sam ne vem, ali sem razočaran in žalosten ali vesel," je zamišljeno dejal Vili. “Kdo ve! Morda pa sem danes samo pametnejši, kot sem bil včeraj!" “Kaj pa se je zgodilo, da le je spravilo k pameti?” je še naprej vrtala Špela. “Vsega je kriv telefon!" je odločno dejal Vili. “Kakšen telefon?" je bila presenečena Špela. “Hi, hi, hi! Vili, pa si ja pri svojih letih nisi privoščil klica po vročem telefonu ? ” se je zarežal skladiščnik Rudi. “Saj bi te pri tvojih letih lahko zadela še kap, če bi na nasprotni strani žice naletel na kakšno mlado! Hi, hi, hi!" “Ha, ha, ha! Našega Vilija je verjetno bolj kot pogovor po vročem telefonu vrgel iz tira račun za vroči telefon, ha, ha, ha! ” se je zakrohotal mizar Tone. “Moj sosed je lani za en sam pogovor po vročem telefonu plačal toliko, kot bi dal za celega prašiča!" “Čisto prav mu je!” je vzkliknila Špela. “Ne vem, zakaj bi se morali dedci naslajati po telefonu z govorjenjem o vseh mogočih perverznostih in packarijah. Ali se z nami - ženami in sodelavkami - zares nimate kaj pametnega pogovarjati?" “Špela, če se ne motim, je vroči telefon vroč ravno zaradi tega, ker je na eni strani žice moški, na drugi strani žice pa ženska,” je užaljeno pribil Tone. “Ženske torej, vsaj kar se pogovorov o raznih packarijah tiče, niste nič boljše kot moški. Ali ni tako?” j'Pri ženskah je to nekaj čisto drugega! "je razburjeno vzkliknila Špela. “Ženske so za pogovore po vročem telefonu plačane. Slišala sem, da so honorarji zelo visoki in da se na vročih linijah splača delati. Menda punce zaslužijo mnogo več, kot določa kolektivna pogodba za delo javnih uslužbencev." “Saj to je tisto!” se je razburil Tone. “Ravno to, da ženske govorijo po vroči liniji različne packarije za denar, je še bolj zavrženo!” “Tone, ne blebetaj neumnosti!" ga je energično zavrnita Špela. “Saj sam veš, da ženske po vročem telefonu govorijo kar tja v en dan in da tistega, kar govorijo, ne mislijo iskreno! ” “O, groza!” je vzkliknil prizadeto Vili. “Saj to je ravno tisto, da dandanes nihče več ničesar ne pove iskreno. Kako strašno smo se ljudje v tem našem sodobnem svetu odtujili eden drugemu! ” “Kdo se je komu odtujil?" sta hkrati povprašala Špela in Tone. “Vsi vsem!” je zamišljeno odvrnil Vili. “Žene možem, možje ženam, otroci staršem, prijatelji prijateljem, sodelavci sodelavcem, sosednje sosedom. Skratka: vsi vsem! ” "Vili, ti si bil vedno veseljak in optimist. Vedno si imel rad ljudi okoli sebe in si jim zaupal," je dejal Rudi. “Kaj pri hudiču te je zdaj obsedlo, da si postal tako črnogled in nezaupljiv?" "Nič me ni obsedlo, samo resnico sem spoznal! "je odvrnil Vili. “Šele zdaj v celoti razumem pregovor, ki pravi: Resnica boli. Da, zares boli! In še kako!" "Eh, Vili, zdaj pa si že začel govoriti neumnosti!" je čemerno odgovoril Rudi. “Le kako si ti spoznal resnico o ljudeh? Komu pa je to že uspelo? Vili, da nisi ti danes dopoldne že kaj spil?" “Kako sem spoznal resnico o ljudeh? Ha, ha, ha!" se je kislo zarežal Vili. “Nič lažjega! Dandanes nam sodobna tehnologija omogoča tudi to!” “Ne govori neumnosti, Vili,” ga je nejevoljno zavrnil Rudi. “Ko te gledam, kako si zamorjen in slabe volje, mi ni do šal.” “Ne gre za nobeno šalo!” je nadaljeval Vili. “Če ne verjameš, lahko takoj narediva poskus. Samo popoldne me pokliči po telefonu, pa bom takoj videl v tvojo dušo in srce. V eni sami minutki bom spoznal, ali si moj iskreni prijatelj ali se samo pretvarjaš, da si!" Iz dnevnika delavca Jožeta Resnica boli S “Joj, joj, Vili! Kaj se dogaja s tabo?" je zaskrbljeno odkimal z glavo Rudi. “No, pa povej, kako boš to ugotovil!" “Preprosto!” je pojasnil Vili. “Svak mi je za dedka Mraza iz Nemčije prinesel najsodobnejši računalniško krmiljeni telefon, na katerem zagori rdeča lučka vedno, kadar začne sogovornik na nasprotni strani žice lagati. Znanstveniki so namreč ugotovili, da človek, kadar laže, izgovarja besede nekoliko drugače in z neznatnim časovnim zamikom, saj za izmišljanje laži uporablja drug reženj možganov kot za govorjenje resnice. Tako zdaj natanko vem, kdaj mi kdo laže po telefonu in kdaj govori resnico!" “Neverjetno!" smo vzkliknili vsi v en glas. Nato je nastala dolga in mučna tišina. “Vili, veš, jaz včeraj ..."je previdno začel Tone. “Nič ne govori, Tone. Saj vem, da si mi včeraj zvečer lagal, ko si me po telefonu prosil za 5000 tolarjev, češ da jih potrebuješ za ženina zdravila,” ga je prekinil Vili. “Saj mi je vseeno, zakaj jih potrebuješ, samo zabolelo me je, ko sem spoznal, da mi prijatelj laže!" “Vili, jaz pa sem ti včeraj hotel povedati... "je začel mencati kurir Peter. “Vem, vem, Peter, da si me nalagal, ko si mi včeraj po telefonu dejal, da si se na sestanku z direktorjem zavzel ne samo za svojo, temveč tudi za mojo plačo," je dejal Vili. “Saj mi je vseeno, če si direktorju rekel zame dobro besedo ali ne, saj te za uslugo nisem prosil. Samo zabolelo me je, ker prijatelj ni iskren z mano.” “Veš, Vili, jaz ..."je začel ves rdeč v obraz mladi inženir Mirko. “Mirko, ti pa nič ne govori!" ga je prekinil Vili. “Ko si mi po telefonu najbolj vneto zatrjeval, da moje hčerke v soboto nisi videl v disko klubu, je rdeča lučka na telefonu resnice najbolj žarela. Samo to ti povem: tako kot mami in očetu tudi bodočemu tastu ne smeš več lagati! " “Vili!" je vzkliknila Sonja iz računovodstva. “Pa ja ne boš rekel..." “Seveda, seveda," je odvrnil Vili. “Včeraj, ko si mi po telefonu povedala, kaj po tovarni zlobni jeziki govorijo o tebi, tvojem možu in tvojem šefu, je moj telefon resnice takoj pokazal, kaj je res in kaj ni. Sonja, nič se ne sekiraj, saj to ni bilo najhuje, kar sem včeraj doživel. Še veliko huje je bilo, ko sem se po telefonu pogovoril z ženo, taščo, otroki, sosedi ...” “Grozno! Grozno!" je odkimavala z glavo Špela. “Takšnega telefona ne bi hotela imeti za nič na svetu. Vili, tudi ti ga vrzi v smeti!" Kdo ve, koliko časa bi še govorili o najnovejšem tehnološkem čudežu, če ni bi v jedilnico stopil direktor. “Kaj ste danes tako resni?" je vprašal. “Običajno ste pri malici bolj nasmejani. Morda pa vas bo spravila v dobro voljo informacija, da nameravam ta mesec dvigniti plače in nekoliko znižati norme. Pa tudi nadure bodo odslej redno plačane. Zato vam predlagam, da greste zdaj kar veselo na delo! ” “Gospod direktor," je počasi začela Špela. "Veste, Vili bi se rad nekaj pogovoril z vami po telefonu. Lepo bi bilo, če bi ga poklicali." “Kar zdaj naj pove! ” je odvrnil direktor. “Veste, tukaj pred vsemi ne more govoriti," je prijazno nadaljevala Špela. “Res bi bilo lepo, če bi ga poklicali po telefonu, da se o nekaterih problemih pogovorita lepo v miru in na samem." “No, pa naj bo! Vili, telefoniral ti bom, kakor hitro bom utegnil!" je dejal direktor in odhitel naprej. Zdaj vsi z grozo pričakujemo direktorjev klic na Vilijev telefon resnice. Direktorjeve obljube so bile tako lepe in sladke. Je mislil resno ali je lagal? Ali bo na Vilijevem telefonu zagorela zelena ali rdeča lučka? "Vili, morda bi bilo zares najbolje, če bi svoj novi telefon vrgel v smeti,” je dejala praktikantka Suzana, ki je vse molče poslušala. “Morda resnica zares preveč boli, ali ne!?" . Ljubezen do najbližjih “Draga hči, tudi po poroki moraš še vedno ljubiti svoje najbližje!" “Mama, kdaj pa bom za to našla čas?" “Ko bo mož na službenem potovanju!” Zgodba ali aforizem “Zakaj si tako zaskrbljen?" “Z dekletom imava različne po- glede na skupno življenje!” “Kako?” “Ona bi rada, da bi skupaj napisala ljubezensko zgodbo, jaz pa bi rad napisal samo kratek aforizem! ” Hruška “Dober dan, sosed! Vaša hruška pa lepo cveti. Kako pa kaj rodi?" “Odvisno od tega, kako vi pazite na svoje otroke!” Ljubezniva žena “Ali imate knjigo Ljubezniva žena?” “Oddelek za znanstveno fantastiko je v tretjem nadstropju!" Bolezen norih krav “Kaj je feminizem?” “Ali ni to nekaj podobnega kot bolezen norih krav?” Ribolov “Včeraj me je fant povabil na ribolov." “Ali sta ulovila veliko rib?” “Ne, ne! Samo on je eno! ” Bolezen norih bikov "Kaj je to mačizem?" “Ali ni to nekaj podobnega kot bolezen norih bikov?” Predsednik območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije v Pomurju Marjan Litrop, predsednik območnega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Jože Jug in predsednica območnega odbora Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije v Pomurju Pavla Pe-tovar Skrget so pred novoletnimi prazniki v Ljutomeru sklicali skupno sejo območnih odborov. Na njej je sodeloval tudi predsednik Sindikata KNG Janez Justin. Pregledali so delo območnih odborov v minulem letu ter se dogovorili za naloge v letošnjem. O dosedanjem delu in nalogah vseh treh območnih odborov je uvodoma govorila njihova sekretarka Zdenka Bobovec. Menila je, da so bili sindikalni zaupniki v podjetjih kljub težkim razmeram uspešni. Tudi letošnje leto ne bo lahko, saj Pomurje še vedno Trije pomurski sindikati skupaj za delovna mesta in delavske pravice pesti visoka stopnja brezposelnosti. Letos bo v ospredju sindikalnega dela v podjetjih boj za ohranitev in povečanje števila delovnih mest in delavske pravice. V mnogih podjetjih so namreč že lani delodajalci poskušali zmanjšati delavske pravice, češ da drugače ni mogoče zagotoviti konkurenčnosti podjetij na trgu, na kar sindikalisti niso in ne bodo pristajali. Na skupni seji območnih odborov treh sindikatov dejavnosti, ki je potekala v prednovoletnem vzdušju, so člani izmenjali tudi izkušnje in informacije o delu sindikatov v podjetjih. T.K. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije L Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, St. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št.50/99), Aneks st- 3 (Ur. I. rs št. 73/00) za DECEMBER 2000 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 62.985 II. Manj zahtevna dela 1,12 70.543 m. Srednje zahtevna dela 1,25 78.731 IV. Zahtevna dela 1,45 91.328 v. Bolj zahtevna dela 1,60 100.776 vi. Zelo zahtevna dela 1,90 119.671 VII. Visoko zahtevna dela 2,25 141.716 Vin. IX. Najbolj zaht. dela Izjemno pomembna 2,60 163.761 najbolj zahtevna dela 3.10 195.253 Eskalacija (Ur. 1. RS št. 3/2000) 2,40 % (januar 2000) Eskalacija (Ur. 1. RS št. 62/2000 + Aneks št. 3, Ur. I. RS št. 73/00) 3,7% + 2,15% 5,85 % (julij 2000) o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999) 2. Regres za letni dopust za leto 2000 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99, Aneks 51/2000) -najmanj 107.712 SIT - največ (70 % pov. plače v RS) 137.745 SIT 3- Povračila stroškov v zvezi z delom ~ regres za prehrano DECEMBER 2000 ~ dnevnice — cela - polovična - znižana 'kilometrina (od 14. 11. 2000) ^ Nekateri drugi prejemki Jubilejne nagrade: P° KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) 19.434 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 49,86 SIT • za 10 let ■ za 20 let - za 30 let Odpravnina ob upokojitvi: Solidarnostne pomoči: ~ smrt delavca - ostalo 62.985 SIT 94.478 SIT 125.970 SIT 462.597 SIT ali* 308.398 SIT ali* 154.199 SIT ali* ' daljša bolezen dogovor delodajalec in sindikat ~ nadomestilo za ločeno življenje 61.680 SIT ali’ 5. Drugo - minimalna plača (Ur. I. RS, št.69/2000) 80.783 SIT - zajamčena plača od 1.7. 2000 (Ur. I. RS, št.62/2000) 42.456 SIT - povprečna mesečna bruto plača za OKTOBER 2000 na zaposlenega v RS 196.779 SIT - povprečna mesečna bruto plača za AVGUST-OKTOBER 2000 na zaposlenega v RS 194.343 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS. št.62/2000) -bruto 154.199 SIT - neto 98.464 SIT - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih OKTOBER 2000 - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 166.027 SIT - DK/29 Proizvodnja strojev in naprav 165.121 SIT - DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 172.002 SIT - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 176.174 SIT Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: Aneks št. 2 h KPD (Ur. I. RS št. 50/1999 z dne 28. 6. 99), količnik povišanja plač (Ur. I. RS, št.3/2000, 62/2000), Aneks št. 3 h KPD (Ur. 1. RS, št.73/2000) Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/1996), Aneks št. 2, Aneks št. 3; Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. 1. RS, št. 39/99), Aneks (Ur. I. RS. št.51/2000). 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 °/o povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Url. RS, št. 72/93, 43/94, 62/ 94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99)-, - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI": osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca; - SOLIDARNOSTNE POMOČI*: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca; - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE": najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD, SKR Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 62/ 2000. Oskar Komac, sekretar za ekonomske in finančne zadeve št. 1 / 5. januar 2001 NAGRADNA KRIŽANKA Avtor: Rudi Murn SEKANJE ZAKOLIČEN SMER CESTE HRVAŠKI ZGODOVINAR (Franjo Nova Delavska enotnost OBDOBJE NAŠEGA ŽIVLJENJA ŠKRTOST MESTO V KANADI, GLAVNO M PROVINCE ONTARIO ANTIČNO RAČUNALO ABAKUS NORDIJSKA BOG. MORJA OBMOČJE ČESA KEMIJSKI ELEMENT, znak: Co LUKA NA OTOKU LUZON,SZ OD MANILE ORODJE ZA KOPANJE OTRDELA SMOLA GLAS STRELNEGA OROŽJA GR. ČRKA KRAJ NA OTOKU PAŠMANU OSEBNI ZAIMEK IRIDIJ PERZIJSKI KRALJ DUŠEVNO STANJE NEMOČI TORIJEC MRČES, GOLAZEN (zastarelo) DEDNA ZASNOVA EVA NOVŠAK PISEC SCENARIJA ZIMZELEN GRM TAMARIŠA SLA DRŽAVNA BLAGANJA IGRALKA (Stark) POSLEDICA NASLOV. EGIPT. VLADRJA IZVLEČEK IZ STARINSKIH LISTIN REKA NA KAVKAZU ERBIJ POLNI STIK, RIMANIJE NA MORSKEM DNU ŽIVEČ IGLOKOZEC Nagradne križanka št. 1 ZRAŠČENOS MESTO IN PROVINCA V J. ŠPANU EDO MOHORKO UDAREC S TROŠKA REVESNA GLISTA DEPARTMA V FRANCIJI (iz črk: INA) DIRIGENT HUBAD KDOR ANALIZIRA MESTO VZHODNI RNI GORI OTOČJE V PACIFIKU, POLINEZIJA TENORIST LANZA SLOVENSKI PESNIK (Dane) REKA V BOSNI KRATICA DELAVEC V PROIZVODNJI MILA NESTRO- KOVNJAK KARLOVAC POZIV TEKMOVANJE V KAVBOJSKIH SPRETNOSTIH GALERIJA V LJUBLJANI TEMELJ, OSNOVA VODONOJEC (redko) FINSKO JEZERO POVRŠINA Z NIZKO TRAVO VEDA O IMENIH REKA V SIBIRIJI, PRITOK BERINGOVEGA MORJA KRALJEVINA V SEVEROZAHODNI AFRIKI OTOK V JADRANU EL. NABIT DELEC NADLEŽNA ŽUŽELKA ZNOJ GLAVNO M ITALIJE SKOPJE ŠTEVNI K SVETOVNA STAROST ZELO OKUSNA IZBRANA JED 2. IN 4. SAMOGLAS NIK KARLOVAC PLAČILNA KARTICA DRŽAVA V SEVERNI AMERIKI SLIKAR SAMOUK GL. MESTO EGIPTA LJUBLJAN- SKI NADŠKOF PRAVOSLAV. SAMOSTAN KRILO RIM. KONJENICE OLIVER TWIST PRAVOSLAV. PODOBA TONE TOMŠIČ KOST NA VRHU NOSNE VOTLINE IVO , ANDRIČ PIVO (zastarelo) RAVEN ANTON TROST URADNI SPIS SLIKI STA VZETI IZ 'ARHIVA STILSKIH IZZIVANJ", KI JE NA INTERNETU - SPLETNE STRANI “PMS" Joseph Conrai ? JIM! ROMAN MESTO NA JAPONSKEM - JUŽNO OD OSAKE AGAVI PODOBNA RASTLINA KONCENTRA- CIJSKO TABORIŠČE (žaraon) GESLI NAGRADNE KRIŽANKE št. I (5. I. 2001): 1:........................ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad*1 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno Števil' ko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 15-januarja 2001. Pravilna rešitev gesel iz 44. lanske številke Nove Delavske enotnosti* 1. CATHERINE ZETA JONES, 2. POROKA, 3. MICHAEL DOUGLAS. Na' grado 5000 tolarjev prejme Zvonka Bajec, Zg. Jablanica 22a, 1275 Šmart' no pri Litiji.