142
Zmes.
(Psi pastirji). V nekim Švedskim kraji, na Smalanškim imajo velike cede ovac, ki jih pa ne pasejo ljudje, ampak psi, ki so nalaš k temu priučeni. Tak pes dobi zjutrej svoj kos kruha ; ko na pašo pride, ga zakoplje, in ko je lačen, ga odkoplje ter se nasiti.
(Kre^an kmet). Nek kmet je bil h gosposki poklican ; komej ga oskerbnik (Verwalter) zagleda, ga začne z vsakoršnjimi perimki gerdo zmerjati. Kmet je dolgo poslušal, ko je pa to le predolgo terpelo, in gospod ni hotel jenjati, je kmet na noge stopil in rekel: ^Gospod, ako ne jenjate, Vam bom rekel, kar Vam še nihče nikoli nikjer ni rekel." ;?No pa reci porednež!" je zakričal oskerbnik. „Gospod oskerbnik! Vi ste vre-din in posten gospod;" je kmet odgovoril se per-klonivši, ter je odšel.                                (W6ela.)