Dr. France Prešern. S IV. dokaj močnim rojem je zamerla Krajnska Čbelica. Dr. Prešern ji je že pripravil bil nekaj nove hrane, a ni mogel ž njo po tej poti več na dan. Popeva torej po nemški v „111 yr. BL", kjer se 1. 1834 nahajajo štirje sonetje, in sicer Nr. 19 Sonett (Warum sie, werth, dass Sanger aller Zungen — Sie priesen von Homer an, dem Hellenen); Nr. 21 Liebesgleichnisse. 1. Sonett (Der Fruhling kommt, aus Auen, Bergen, Fliissen); II. Sonett (Wie der, dem alles, was er mitgenommen); III. Sonett (Wie brilnstig sehnt sich, wer an dunkler Stelle — Gefangen sitzt im unterird'schen Grauen). — L. 1835 je Nr. 30 priobčil edino žalostnico (61. Jezičn. XVIII. B.): Dem Andenken des k. k. Lyceal - Bibliothekars in Laibach Mathias Č6p. BJung stirbt der, den die Himmelsmachte lieben", Der Spruch, mein Freund! hat sich an Dir bewahret, Stand in den blassen Ziigen Dir geschrieben; Denn heiter war Dein Antlitz, wie verklaret, Dein Mund, der lachelte, als wollt' er sagen: Aus ist der Kampf, der lang genug gewahret. So fand ich Dich, als ich vom Schmerz getragen, Zu Dir geeilet auf die Schreckenskunde, Dass aufgehort des Freundes Herz zu schlagen, Und wie sie brennt, und brennen wird die Wunde, Gelinder werden ihre gliih'nden Qualen, Wenn icb erwage Deine letzte Stunde .... Nicbt Du, mein Freund, nnr wir sind zu bedauern, To leto je tudi roniala po svetu njegova pesem: Nebeška precesija, toda samo prepisovana — iz rok v roke, natisnjena potem pervikrat še le I. 1848 v V. Bukv. Krajnske Čbelice str. 20 - 24 na pr.: (1835.) Osemnajst sto in petero Leto gre čez trideset, Kar pernesel sveto vero Jezus Kristus je na svet... Leta 1836 prinese BIllyr. Bl." Nr. 4 balado (v. Poez. 72. 73) po slovenski in po nemški: Die Wiederbeerdigung. Einst lebt' ein junger Sanger, beruhmt im weiten Kreis, Der viele Lieder ersonnen, die meisten der Liebsten zum Preis, Zum Preis der schonen Severa, fur die sein Herz gegliiht; Sie rilhrte kein's der Lieder, gar stolz war ihr Gemiith etc. Prekop. Bil nekdaj je mlad pevic daleč okrog sloveč, Je zložil dosti pesem, od ljubice svoje nar več, Od ljubice lepe Severe, prevzetne deklice, Ki niso je omečile njegove pesmi vse itd. V naslednjih treh številkah pa so natisnjeue nektere pesmi, namenjene prej nKr. Čbelici" (s pristavkom : Aus dem noch ungedruckten oten Hefte der krainischen Biene) namreč Nr. 13 (v. Poez. 150): S o n e t. Ni majhina bla, Togenburgar, mera Terplenja tvoj'ga; mojegapremaga!... S o n e 11. Wobl gross -war, Toggenburg, mein Schmerzgeselle. Dein Leid; von meinem wird es aber- troffen!... Nr. 18. v. Poez. 12. Kam? Ko brez miru okrog divjam, Prijatli prašajo me: kam?... Nr. 43. Blo Mojzesu je nekdaj naročeno Peljati v Kanaan kardelo Juda . . . (v. Poez. 151.) Wohin? Wenn ich berum irr' ohne Rast, Fragt ihr: nwobin mit solcherHast?". Soneti. Oči so le per nji v deklet ble sredi, Govor'le usta le od nje so hvale . . (v. Poez. 155.) Kadar obupa učenost zdravnika, De smerti odverniti ni mogoče . . . (V. Poez. 156.) Sredi tega leta — 1836 — prišlo je na svetlo največe delo Prešernovo, in to posebej v knjižici 8° str. 34, namreč: Kerst per Savici. Povest v verzih. Zložil Dr. Prešerin. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik. 1836. — Spev ta je po milem sonetu — nekako za obletnico — (str. 3) posvečen Matiju Copu: Vam izročim prijatla dragi mani! itd. — Vvod: »Valjhiin, sin Kajtimara, boj kervavi — Že dolgo bije za ;keršansko vero, — Z Avreljam Droh se več mu v bran ne stavi itd." (str. 5—8) in str. 9 brez nadpisa se nadaljuje: nMož in oblakov vojsko je obojno — Končala terana noč, kar svetla zarja itd." — Opombe (str. 35) po Valvazorju VII, 2. — Ponatisnjea je Kerst per Savici v Novicah 1. 1844 št.29 35; popravljen in nekoliko pomnožen (pr. str. 188: Bogu sim večno &. stost obljubila, — In Jezusu, in materi Mariji . . .) v Poezijah str. 168 —191. . Leta 1837 je popeval Dr. Prešern spet po „111 yr. Bl.", kjerse v Nro. 9. nahaja po nemški (13 zložni) sonet — s pervim in poslednjim razstavkom na pr.: Resignation. (Aus dem Poblnischen des Adam Mickiewicz.) "VVer ohne Erwied'rung seufzt, gross ist das Ungluck dessen, Noch grosser dessen, den das leere Herz langweilet; ftocb mit dem grossten Ungliick scheint mir der betheilet, Der nicht mehr liebt, dass er geliebt, nicht kann vergessen. Sein Herz gleicht einem Tempel aus vergang'nen Jahren, Der ode, durch die Zeit verfallen, wo nicht thronen Die Gottheit will, und Sterbliche nicht diirfen wohnen. Nr. 19 je brati balada: Zdravilo ljubezni (Ljubimu ljub'ca, lepote cvet — Vmerla je stara osemnajst let . . . y. Poez. 53—56); Nr. 38 pa Sonet (v. Poez. 157) ncmški in slovenski: Aufthun vrird sich, wenn das Gericht Odperlo bo nebo po sodnim dnevi vollendet, Se zvoljenim; svit glorje nezrečeni... Der Himmel den Erwahlten; all' sein Segen . . .