Leto XIV. Hrastnik, 15. 8. 1978 St. 8—9 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. . Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM POLLETJE 1978 V sredini marca 1978 so bili na zborih delovnih ljudi po TOZD sprejeti plani proizvodnje, prodaje, ugotovitve in razdelitve celotnega dohodka, dohodka iz čistega dohodka po TOZD. V teh planih so bile upoštevane spremembe kot: nova razdelitev premoženja, vrnitev pre-gledalk iz DSSS nazaj v TOZD 1, 2 in 3, ter priključitev TOZD 6 k DSSS. Takoj na začetku bi morali poudariti, da je bilo letošnje poslovanje v dobi januar—junij znatno boljše od lanskoletnega, saj smo lani »pridelali« 5 milijonov izgube v OZD, od tega samo TOZD 2 skoraj 10 milijonov, ostale TOZD pa so zaključile pozitivno. Periodični obračuni za dobo januar—junij so izdelani za vsako TOZD posebej in za OZD kot celoto, v tem poročilu pa navajamo najvažnejše, skrajšane podatke. ZAPOSLENI Navajamo podatke o zaposlenih v rednem delovnem razmerju po TOZD: TOZD plan pri- od- ■ zad- povpr. povpr. 1978 šlo šlo njega :planu TOZD 1 762 52 49 770 777 101.97 TOZD 2 390 66 30 . 434 414 106.15 TOZD 3 72 1 2 69 70 97.22 TOZD 4 107 6 4 106 103 96.26 TOZD 5 152 13 11 159 158 103.95 DSSS 176 15 19 165 167 94.89 SKUPAJ . 1.659 . 153 115 1.703 1.689 101.81 USKLADIŠČENA PROIZVODNJA Podatki o uskladiščeni proizvodnj i v tonah so naslednji: TOZD doseženo plan doseženo %: %: I-VI/1977 1978 I-VI/1978 1977 planu TOZD 1 3.089 5.693 2.999 97.09 52.68 TOZD 2 7.446 17,696 9.739 130.80 55.04 SKUPAJ 10.535 23.389 12.738 120.91 54.46 Mesečni operativni plani so bili doseženi s 101.24 %. PRODAJA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU V obravnavani tonah: dobi smo plasirali naslednje količine izdelkov v TOZD doseženo I-VI/1977 plan 1978 doseženo I-VI/1978 •%: 1977 %: planu TOZD 1 TOZD 2 . 3.037 8.089. 5.693 17.696 3.053 9.837 100.51 121.60 53:62 55.59 SKUPAJ 11.126 23.389 12.890 115.84 55.11 IZVOZ Lani v tem času je naš skupen izvoz dosegel 2,999.159.-$, letos pa 3.526.197.-$, torej za 17.57 % več, v polletju pa smo dosegli že 64.47 % od letnega plana. Ce primerjamo delež izvoza v celotni realizaciji vidimo, da je znašal ta delež v TOZD-1 55.53 %, v TOZD-2 pa samo 29.08%. Od celokupnega izvoza odpade le 73.179.28 $ v Vzhodno Nemčijo, vse. ostalo pa na konvertibilno področje, od koder prejemamo plačila v čvrstih valutah. S povečevanjem prodajnih cen inozemskih kupcev in o spremembi tečajev-tujih valut smo pri skupnem RDBO dosegli za 23.46% višje cene kot leto poprej, pri skupnem MDR pa 19.72 %. Udeležba posameznih izdelkov iz TOZD-2 je vsako leto različna, zato je taka primerjava za čelo TOZD normalna. Tu bo potrebno analizirati vsak izvozni artikel posebej. Kot pri vseh obračunih zadnjih nekaj let ugotavljamo tudi sedaj, da dosegamo pri izvozu precej višje cene na 1 tono prodanih izdelkov, kot na domačem trgu.‘V zadnji dobi pa so pri tem izjema skupina RS, MDA — IS-bela in kelihi. NETO PRODAJNE CENE V TOZD-1 ugotavljamo pri vseh skupinah doseganje višjih neto prodajnih cen na 1 tono kot v preteklem letu, v celotni TOZD celo za 15.35 %. V primerjavi s planom pa smo dosegli za 2.26 % višje prodajne — neto cene. Pri izdelkih TOZD-2 so podatki nekoliko drugačni, saj je dosegla za 23 % višje neto prodajne cene od preteklega leta, planirane pa je dosegla le s 97.64 %. Odstopanje od planiranega razmerja asortimana ima v tej TOZD . zelo vplivne posledice. LOM — PROIZVODNI ODPADEK Ob zaključnem računu za leto 1977 smo poudarili zmanjšanje proizvodnega odpadka v TOZD-1. V letošnji dobi januar — junij pa se je proizvodni odpadek spet znižal in sicer: pri skupini RDBO od 18.73 % na 17.11 %, pri skupini MDR od 13.22 % na 9.80 %, v celotni TOZD od 13.50% na 11.38%. Tudi v TOZD-2 so uspeli znižati proizvodni odpadek pri vseh proizvodnih skupinah do take mere, da se je povprečje iz leta 1977, ki je znašalo 15.69 % znižalo na 10.98 %. LASTNE CENE PROIZVODNJE Podatki o nastalih stroških kažejo, da so le-ti naraščali nekolika počasneje kot dosežena proizvodnja, saj je dosegla 54.46% od letnega plana, vsi stroški 49.13 %, osebni dohodki 57.19 %, torej skupna lastna cena.49.97 %. Za vsak mesec posebej, tudi za celo prvo polletje imamo izdelane podrobne obračune po TOZD in sicer zaloge, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov do vkalkuliranih stroškov in osebnih dohodkov in na podlagi teh obračunov smo ugotovili, da je znašala lastna cena za 1 tono uskladiščene proizvodnje letos za 2.05% več kot leto poprej in samo 95.55 % letošnjega plana. V navedenih obračunih so seveda upoštevane vse medsebojne usluge med TOZD in DSSS,, kakor to določajo naši samoupravni sporazumi. Podrobnejših podatkov o stroških še ne moremo navajati, skupni pa bodo prikazani v naslednjem poglavju. CELOTNI PRIHODEK Skupna realizacija stekla na domačem in tujem trgu je potekala v okviru plariskih nalog in je bila v celoti za 33.80 % višja od enake dobe lanskega leta. Letošnji plan realizacije je dosežen v TOZD-1 s 54.83 %, v TOZD-2 pa s 54.28 %. Tu je treba poudariti, da je bila realizacija za mesec februar in marec 1978 zares rekordna in skoraj ni pričakovati, da bi se v bodočih letošnjih mesecih takšna višina realizacije ponovila, saj je v teh mesecih občutiti vpliv sezone in težkih delovnih pogojev, koncem leta pa se odjem zaradi praznikov in zaradi bližajočih iventur spet zmanjša. K tej realizaciji je treba dodati še interno realizacijo TOZD 3, 4 in 5 ter DSSS, pa upoštevati vpliv neplačane realizacije in dobimo skupen prihodek v višini 2.834 milijonov din kar je za 30.90 % več kot leto poprej in 54.06 % od letnega plana. RAZDELITEV CELOTNEGA PRIHODKA Ugotovitev in razdelitev celotnega prihodka je izdelan za vsako 'TOZD in DSSS za vsak mesec posebej, podatki so zelo obsežni, zato navajamo tu le izbirne podatke in primerjavo z lansko enako dobo in s planom 1978. * . v tisoč din ELEMENTI Doseženo I-VI/1977 Plan 1978 Doseženo I-VI/1978 %: 1977 Plan Celotni prihodek 218.041 516.698 283.462 130.00 54.86 Materialni str. 138.010 302.344 164.341 119.08 54.36 Družbeni proiz. 80.031 214.354 119.121 148.84 55.57 Amortizacija 13.073 26.405 15.758 120.54 59.68 Dohodek 66.958 187.949 103.363 154.37 55.00 Pogodbene obvez. 8.001 19.137 9.692 121.13 50.65 Zakonske obvez. 8.823 19.177 12.205 138.32 63.64 Osebni dohodki 55.142- 137.293 75.981 137.79 55.34 Izguba 5.008 — — — — Dobiček - — 12.342 5.485 — 44.44 (Nadaljevanje na 2. strani) OPRAVLJENO DELO NA PODROČJU POVEZOVANJA ČLANIC POSLOVNE SKUPNOSTI HRASTNIK - JUGOMETAL V teh mesecih, ko je pričela Poslovna skupnost Hrastnik-Jugo-metal z ustanavljanjem, je bilo o-pravljeno predvsem več organizacijskih in akcijskih nalog, ki pa se v celoti vse do danes niso realizirale predvsem iz razlogov, ker v Poslovni skupnosti ni strokovnih kadrov, za katere je bilo dogovorjeno, da bodo prišli postopoma na delo vse do 1. avgusta tega leta, poleg tega je potrebno ugotoviti, da je vedno več določenih nepomembnih pripomb k nekaterim predlogom samoupravnih sporazumov in da to otežkoča in podaljšuje izvršitev postavljenih nalog in kot tretje' je vsekakor treba povedati, da je še vedno premalo zavzetosti in odgovornosti do~dokončnega konstituiranja Poslovne skupnosti s strani naj- odgovornejših kadrov iz. DO članic PS. Vsekakor pa so bile v tem zelo kratkem času opravljene tudi e-konomsko gledano nekatere zelo uspešne akcije. Enotno smo se odločili in izbrali špediterja za vse DO članice PS, le-ta je odprl svoje predstavništvo v Hrastniku, dal članicam 6 milijonov dinarjev kredita pod zelo ugodnimi pogoji, s tem denarjem bo Steklarna Hrastnik dokončala svoje poslovne prostore, 1 milijon dinarjev pa je vzela DO Sijaj za potrebe nove TOZD za transport. Delo, ki ga opravlja Transjug v Hrastniku, pomeni pocenitev poslovanja za vse tri DO članice PS, poleg tega pa pomeni to tudi, da se bomo v prihodnje z njimi dogovorili o delitvi dohodka, ki ga ustvarjata ta DO z drugimi delovnimi organizacijami, ki opravljajo druga dela za potrebe članic PS. Tudi Jugometal iz Beograda je pričel z delom v Hrastniku, vendar je na tem področju še- precej težav, ^ker posamezne DO članice PS vršijo določen Uvoz oziroma izvoz prek drugih izvoziio-Uvož-nih delovnih organizacij, kar ni v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom. Menim, da bo potrebno v najkrajšem času res-neje pristopiti k tem zadolžitvam. Pri delu na področju izvoza smo skupaj z Jugometalom proučili možnosti zniževanja stroškov poslovanja predvsem v delovni organizaciji Steklarne Hrastnik. Sprejet je bil dogovor, da se z nekaterimi večjimi inozemskimi kupci, doseže soglasje, da blago, ki jim ga prodajamo, ne izvažamo na zahod, temveč v države tretjega sveta, kamor tudi dejansko plasirajo proizvode Steklarne, kar pomeni najmanj 10 % več prima, kot pa ga dobiva Steklarna za te posle sedaj. Ravno tako bomo usmerjali prodajo na tržišča tretjega Sveta prek naših luk, kar zopet pomeni 10 % večji prim, kot je to primer dosedaj (za primerjavo: naj navedem, da se pri izvozu blaga na zahod dobi 11 % stimulacija, v dežele tretjega sveta pa 23 %, celo do 25 %). Naslednja akcija pri iskanju možnosti plasmaja proizvodov Steklarne in TKI Hrastnik je pripravljena akcija za prodajo teh proizvodov v času olimpijskih iger v Moskvi 1980. leta. Te proizvode bomo o-značili š simboliko olimpijskih i-ger in jih prodajalj na domačem trgu ter ruskem in drugih. 2e isedaj razmišljamo o organiziranem nastopu .vseh DO članic PS v 1979. letu in bomo še v tem mesecu izdelali program udeležbe na razstavah in sejmih. V mesecu septembru bomo v; Hrastnik povabili predstavnike. Jugometala iz celega sveta in jih podrobneje seznanili s proizvodnjo Steklarne, TKI in Sijaja ter se tudi z njimi dogovorili za konkretne akcije v zvezi s prodajo na tujih trgih. Poleg vsega tega smo izvršili še en dogovor in sicer nekateri kupci iz zahodne Nemčije plačujejo proizvode, ki jih kupijo od Steklarne Hrastnik Jugometalovi firmi v Diisseldorfu, le-ta pa izvrši plačilo Steklarni Hrastnik najkasneje v 30 dneh po odpremi robe, tudi to je pomembna sprememba in morali bomo v isto vključiti tudi druge kupce, ker to pomeni, da dobimo plačano blagp veliko prej, kot se nam je to dogajalo včasih. Na področju komercialnega poslovanja je v izdelavi elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije za promet. Ta elaborat bo skupaj s predlogom organizacije te delovne organizacije dostavljen vsem TOZD v obravnavo v mesecu septembru letos. Tako kot na drugih področjih tudi tu kasnimo z izvršitvijo nalog, ker ni bilo pravočasno na delo za to kvalificiranih kadrov. Med pomembnejše akcije je vsekakor treba šteti sprejem sporazuma za ureditev kadrovsko-pravnega področja, . posebej je treba omeniti predlog ureditve železniškega transporta med TKI Hrastnik in Steklarno Hrastnik, kar vsekakor pomeni bistveno racionalizacijo in pocenitev poslovanja na tem področju. V pripravi je postopek za ustanovitev nove TOZD na cestni transport in sporazum za organiziranj e del na področju razvoja, kjer se predlog pripravlja že zelo dolgo, ob - tem pa se pojavljajo vedno nove zamisli. Na sestankih koordinacije v poslovni skupnosti smo Se dogovarjali o nekaterih razrešitvah poslovanja v DO, med drugim smo se dogovorili, da članice PS izvršijo svojo obveznost do Steklarne Hrastnik, in .sicer da ji dajo finančna sredstva, za katere so bili sprejeti sklepi že v 1977. letu, vsa ta sredstva bi združili in izvršili razširitev sanacije Steklarne Hrastnik skupaj z Republiškim skladom skupnih rezerv. To bi pomenilo za Steklarno Hrastnik dokončno sanacij o, s temi sredstvi pa bi uredili orodjarno za potrebe Steklarne, Sijaja in drugih jugoslovanskih proizvajalcev, ravno tako pa bi modernizirali lakirnico. Ocenjeno je, da bi ta sanacija stala okrog 15 milijonov dinarjev in menim, da smo sposobni to v najkrajšem času tudi realizirati. V tem času je bilo izvršenih še nekaj drugih konkretnih akcij, o katerih pa na tem mestu ne bom pisal. Posebej moram še poudariti,- da je najresnejši problem v kadrovskih rešitvah in da ravno to ovira pravočasno izvršitev postavljenih nalog. Družbenopolitične organizacije bodo morale z vso resnostjo in odgovornostjo preanaiizfrati to stanje ih zahtevati izvršitev dogovorjenih kadrovskih rešitev. V letošnjem letu v prvih šestih mesecih so delovne organizacije članice- PS poslovale zadovoljivo, primerjalno gledano z letom 1977 so bili doseženi naslednji rezultati: — celotni prihodek se je povečal za 13 %, pri tem je imela najvišji indeks Steklarna Hrastnik 119, Sijaj 110 in TKI 105, — dohodek se je povečal za 32 odstotkov, pri čemer je indeks v Steklarni Hrastnik 149, v TKI Hrastnik 119 in v Sijaju 93, — čisti dohodek se je povečal za 17 %, v Steklarni je indeks 132, v TKI 98, v Sijaju 94. — del čistega dohodka za OD je večji za 16 %, v Steklarni je indeks 123, v Sijaju 108 in v TKI 102, 7 — povprečni osebni dohodek je večji za 13% in je v Poslovni skupnosti 5.159 din, in sicer v TKI Hrastnik je bil povprečni neto OD 5.851 din, v Steklarni Hrastnik 4.708 din in v Sijaju Hrastnik 4.918 din, — precej zaskrbljujoč pa je podatek, da smO 38 % manj sredstev ustvarili za poslovne sklade. Ker je že večkrat bilo poudarjeno, da gre za probleme na področju kadrovanja, naj vas na koncu seznanimo z zaključki razgovora z dne 28. 6. 1978, na: katerem so bili prisotni predstavniki DO, delavci, ki naj bi zasedli delovna mesta v PS in družbenopolitični delavci Grešak Franc, se-(Nadaljevanje ha 6. strani) Kako smo poslovali v I. polletja 1978 (Nadaljevanje s l. strani) Glede na ugodne poslovne rezultate so TOZD 1, 2 in 5 obračunale in plačale davek iz dohodka po republiških predpisih in še šest drugih prispevkov, ki se plačujejo po predpisih od enake osnove. Ti prispevki so zajeti med zakonskimi obveznostmi, v plan pa niso bili predvideni. Poslovni dosežki in končni finančni rezultati po TOZD so V posameznih obdobjih zelo različni, saj šo odvisni od mnogokaterih pogojev gospodarjenja. Znašali pa so: v tisoč din Doseženo Plan Doseženo %: I-VI/1977 1978 I-VI/1978 i§T7 Plan TOZD 1 + 2.168 l — m 1.650 76.11 * TOZD 2 9.990 + 11.536 + 3.115 27.00 TOZD 3 . + 799 + 134 + 16 2.00 11.94 TOZD 4 + 44 + 274 + 70 159.09 52.55 TOZD 5 + 1.971 . + 398 + 634 32.17 159.30 OZD — 5.008 + 12.342 1 + 5.485 — 44.44 (podatki pomenijo: + dobiček — izgubo) Zgoraj navedeni ostanki čistega dohodka pa v celoti ne ostanejo na razpolago TOZD, pač pa je treba najprej poravnati naslednje obveznosti po zveznih in republiških predpisih: TOZD Posojilo nerazvitim republikam lastn.i, občinski in rep. rezer. sklad ostanek za vse sklade v TOZD TOZD 1 296 1.229 125 TOZD 2 561 883 1.671 TOZD 3 16 ' —— TOZD 4 70 TOZD 5 37 293 304 SKUPAJ ‘ 1 980 2.405 2.100 OSEBNI DOHODKI Masa izplačanih osebnih dohodkov za opravljene in neopravljene delovne ure vključno z regresom za letni dopust 1978 je bila za 32.15 % višja od lanskoletne te dobe, od planirane mase dohodkov pa.je izplačano že 57. 19 %. Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so znašali (vključno."z regresom) din 4.708.34, kar je za 26.38 % več kot lani in 2.56 % nad planom. Med osebnimi dohodki imamo v planu predviden prispevek za nove dejavnosti in negospodarske investicije v občini, vendar tega zaradi pomanjkanja obratnih sredstev še nismo poravnali. ZAKLJUČEK Rezultati poslovanja So sicer zadovoljivi, vendar si moramo vsi prizadevati, da bomo dosegli še več. S l. julijem je stopil v veljavo nov pravilnik o osebnih dohodkih, po katerem bomo porabili več sredstev za osebne dohodke in ta sredstva bo treba prigospodariti z dobrim delom. Na koncu bi rada poudarila še to, da se je v zadnjem času spet pojavila nelikvidnost in imamo težave pri zbiranju sredstev za osebne dohodke in pri plačevanju anuitet. Heda Korbar IZVOLJENI V ORGANE UPRAVLJANJA TOZD I DELAVSKI SVET Čakič Ljubo — predsednik, Bi-čanič Karel — podpredsednik, Barič Franc, Bec Emil, Cvelbar Vera,' Frankovič Ana, Gračnar Vera, Haberl Adolf, Hlastec Alojz, Hrnčič Heda, Jamšek Bogomir, Jeran Ignac, Jerkovič Jakov, Ka-.lišnik Konrad, Kaluder Štefka, Kapla Slavko, Klajn Marija, Križnik Anton, Majcen. Majda, Maurer Oskar, Mustač Vlasta, Novak Avgust, Perci Adi, Plazar Karli, Plazar Martin, Potušek Slavi, Pufler Ivan, Rancinger Mojca, Sršen Edi, Strmljan Anton, Vidmar Roman, Zupanek Franc. Samoupravna delavska kontrola Rancinger Ivan — predsednik, Pokrajac Djoko — podpredsednik, Gnjidič Mile, Janežič.Pavla, Rupnik Lidija. Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre Knap Dominik — predsednik, Dremel Oto — podpredsednik, Bajda Bruno, Cigelnjak Nada, Maurer Vili. Odbor za gospodarstvo in plan Petrič Vili — predsednik, Pokrajac Djoko — podpredsednik, Ganza Manca, Jeran Ignac, Rugelj Aña. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve . Savkovič Hija — predsednik, Simerl Marija — podpredsednik, Hlastec Alojz, Krašovec^ Ivan, Oberčkal Ivan, Privšek Jože, Vrtačnik Jože. Odbor za varstvo žena^ in mladine Godicelj Dora — predsednik, Koraj Ana —, podpredsednik, Dramo Hilda, Obermajer Silva, Žagar Rajko. Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost Veber - Franc — predsednik, Knap Dominik — podpredsednik, Jazbinšek Maks,_ Kočila Mirko, Medved Karli, Šinkovec Sanda, Zagorc Štefan. Komisija za inovacije Djakonovič Ivan — predsednik, Grum Jože — podpredsednik, Potušek Valentin, Učakar Maks, Velej Jože. :: Komisija za reklamacije Kališnik Konrad — predsednik; Zoreč" Miro TI. — 'podpredsednik; Drame Stane, Rački Viktor, Zaletel Mila. ’" Delegati za DS delovne organizacije • Barič Adolf — predsednik, Godicelj Vinko, —' podpredsednik, Giglaf Janez, Halzer Vili, Jaz-binšek Maks, Korbar Franc, Krsnik Berta, Savkovič Hija, Šinkovec Sanda. Odbor: za izrekanje ukrepov . ; . Kaluder Milan —predsednik, . Kolšek 1 Irena, Koraj. Gabrijel, Rojko .Jože, Rugelj Jože. Zbor združenega dela občine Hrastnik — centralna . komisija za izrekanje ukrepov. Činžat Mihaela, Holešek Stan- J ks, Kršlin Franc, Petrovič Breda, Podkoritnik Marko. Samoupravna delavska kontrola DO Holešek Jože, Petrič Vili I. Član odbora za poslovno politiko DO Steklarne Petrič Vili I. Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ing. Kirn Stanc — predsednik, Grašič Dušan — podpredsednik, Čakič Ljubo, Drame Stane, Pufler Edi, Žagar Rajko. Osnovna organizacija sindikata Pufler Edi — predsednik, TOZD II DELAVSKI SVET Gorenšek Edi — predsednik, Brečko Anton — namestnik, Ala-uf Ivo, Bauerheim Jelka, Cigolc Adolf, Doberšek Majda, Hočevar Ivan, Javoršek Sanda, Kolar Ruša,. Kršek.Marija, Kunstelj Matilda, Peršič Vida II,, Peklar Friderik, Podmenik Magda, Ofen-tavšek Cvetka, Savkovič Greta, Šinkovec ’ Leopold, Marinkovič Djino, Tošič Milenka,- Tovorniki Ivan I. Samoupravna delavska kontrola • Predovnik Ervin — predsednik-Tovornik Ivan I. — namestnik, Gorenšek Edi, Javoršek Marjah, Kunstelj Matilda. " Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre Šuštar . Franc — predsednik, Kajič Štefan — namestnik, Fabjan Vili, Plazar Slavica, Milič Jo-vo. ■ Odbor za gospodarstvo in plan : Kapelar Albert —predsednik, Kajič Štefan, Brečko Marica, Kneževjč . Nedeljka, Alauf Ivo, Gorenšek Edi, Cigole Adolf. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve Kajič Štefan ■— predsednik, Vretič Ivan, Holešek Marija, Cigole Adolf, Jakšič Srečko. Komisija za inovacije Lavrič. Albin — predsednik, Predovnik Ervin, Vinter Vinko, Brilej Karl, Zupan Rudi. Delegati za DS delovne organizacije Ristovič Bojah ■— predsednik, Brilej Karl •— namestnik, Baloh Ladislav, Blagotinšek Izidor, Dur-miševič Irfan, Gričar Majda, Kne-ževič Nedeljko, Zupan Rudi, Žagar Viktor. Komisija za izrekanje ukrepov Vinter Vinko — predsednik, Salmič Franc — namestnik, Bec Metka, Bradaševič Djoko, Zorenč Otilija. .. 2ZD občine — centralna komisija za izrekanje ukrepov Činčer Mihaela, Holešek Stanko, Petrovič Breda, Podkoritnik Marko, Rotar Helena. Samoupravna delavska kontrola DO Gomilar Rudi, Senegačnik Stane. Član odbora za poslovno politiko DO Steklarne Kapelar Albert. Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ing. Žagar Anton — predsednik, Gorenšek Edi, Razdevšek Ivan, Šuntajz Bojam Osnovna organizacija sindikata Šuntajz Bojan — predsednik, Jerman Franc — namestnik. ' TOZD III DELAVSKI SVET Meterc Ingrid — predsednik, Germadnik Lidija — namestnik, Bajda Ana, Bregar Marjana, Deželak Stane, Grohar Ivanka, Hrn- čič Mafija, Lovrič Milena, Perpar Magda, Zupanek Ilinka, Be-kovac Marija, Petrič Milena, Markovič Jožefa, Mašinovič Marija, Špan Ludvik. Samoupravna delavska kontrola Grašič Fanči — predsednik, Pi-šek Ana — namestnik, Auflie Joža, Cafuta Mira, Petrič Milena. Samoupravna delavska kontrola DO Petrič Milena. Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre Petek Angela — predsednik, Zorčič Julka — namestnik, Dreč-nik Frančiška, Lorbar 'Marija, Si-hur Erna. Odbor za gospodarstvo in plan Tovornik Marjana — predsednik, Potrata Pavla — namestnik, Perko Lidija, Abram Marija, Zupanek Ilinka. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve Mikša Silva—predsednik, Ran-kovič Živko, Dreu Marjana, Komisija za izrekanje ukrepov Retar Erna — predsednik, Rižnar Joža ■— namestnik, Babič Marija, Ojsteršek Slavi, Petrič Milena. ZZD občine — centralna komisija za izrekanje ukrepov Činžar Mihaela, Holešek Stanko, Petrovič Breda, Podkoritnik Marko, Rotar Helena. : ■ ■ ' ■ - ' i Član odbora za poslovno poslovno politiko DO Grašič Frančiška. Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost Deželak Stane — predsednik, Bevc Zlatka, Homšek Angela. Član odbora za sistem dohodka Tovornik Marjana. Odbor za LO in družbeno samozaščito Kobal Anton — predsednik, Meterc Ingrid — namestnik, Si-hur Erna, Deželak Stane, Abram Marija, Grašič Fanči. Delegati za DS delovne organizacije Pogačnik Alojz —j predsednik, Volf and Fani, namestnik, Grofiar Marta, Halzer Vera, Hudi Mili» Kalpič Dani, Krneta Milena, Mikša Silva, Pirc Fanči. Osnovna organizacija sindikata Sihur Erna — predsednik, Dreu Marjana — tajnik TOZD IV DELAVSKI SVET Ržek Jože — predsednik, Crnkovič Jože — namestnik, Drač Miran, Dvornik Blaž, Hudi Leon, Jelenc Slavko, Klenovšek Franc, Kmetič: Egon, Kodrun Vlado, Vol-fand Viktor, Knez Jakob, Koritnik Bojan, Mlakar Boris, Kunič Valentin, Preskar Vlado. (Nadaljevanje na 4. strani) IZVOLJENI V ORGANE UPRAVLJANJA (Nadaljevanje s 3. strani) . Samoupravna delavska kontrola 1 Strniša Vili — predsednik, Klemen Rado — namestnik, Ržek I-gor, Mokotar Karl, Podmenik Franc. Samoupravna delavska kontrola DO Kosm Gvido. . Odbor za razmerja . iz združenega dela in kadre .Žlindra Ferdo — predsednik, Knez Riko — namestnik, Godicelj Jože I., Jager Avgust, Klemen Ignac, Šoba Viktor. . Odbor za gospodarstvo in plan - Premec Jože — predsednik, Klenovšek Franc — namestnik, Gornik Slavko, Pust Vojko, Mlakar Boris. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve Pust - Martin, Koritnik Karl II. Velič Hasan, Kolenc Branko, Videnšek Franc. Osnovna organizacija sindikata Preskar Vlado — predsednik.. Komisija za izrekanje ukrepov Kontrec Milan, Kosm Gvido, Rupnik - Roman, Šentjurc Boris, Stihar Drago. ZZD občine — centralna komisija za izrekanje ukrepov Činžar Mihaela, Holešek- Stanko, Kršlin Franc, Petrovič Breda, Podkoritnik Marko, Rotar Helena. Delegati za DS delovne organizacije Skočir Niko — predsednik, Kreže Janko — namestnik, Drnovšek Dušan, Godicelj Jože II, Hudi Leon, Kolenc Branko, Malis Vida, Rot Franc, Godler Jože. Član odbora za poslovno politiko Kmetič Egon. Komisija za varstvo pri delu 'in požarno varnost Maurer Alojz, Orožen Stane, Kapla Stane, Doberšek Franc, U-česanek Boris. Komisija za inovacije Skočir Niko, Jager Avgust, Klemen Ignac, Podmenik Franc, Fišnar Avgust, Kžek Jože, Premec Jože. Odbor za LO in družbeno samozaščito 'Dragar inž. Karl — predsednik, Ržek Jože — namestnik, Preskar Vlado, Arlič Viljem, Kreže Drago, Kosm Gvido. TOZD V DELAVSKI SVET Verač Anton — predsednik, Krajnc Ludvik — namestnik, Dru-govič Jože, Durmiševič Abdulah, .Fabjan Marijana, Gerhard Mihael, ^Gračner Marjan, Hudina Marija*, Kajič Anton, Kavzar Janez, Kclner Bruno, Laznik Jože, Ma-’tekelj Ladislav, Mejač Andrej, Mokotar Jakob, Rotar Ernest, Stoklasa Edi. Samoupravna delavska kontrola Brglez Vinko — predsednik, Se-ničar Erih — namestnik, Jamšek Darko, Klemen Zoran II., Kolšek Bojan. Anton Verač, predsednik DS Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre Jelenc Mihael — predsednik, Šmagelj Alojz — namestnik, Majcen Franc, Senčar Franc, Vretič Branko. Odbor za gospodarstvo in plan Kandolf Janez — predsednik, Majcen Ferdo — namestnik, Majcen Jože, Kirhmajer Rudi I., Mokotar Jakob. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve Tršek Ivan — predsednik, Si-hur Zvone — namestnik, Kosman Franc, Prah Stane, Leskovšek Drago. Samoupravna delavska kontrola DO Kajzer Adolf. Osnovna organizacija sindikata Smode Mirko. Komisija za izrekanje ukrepov Grohar Janez — predsednik, Trplan Anton — namestnik, Kavzar Peter, Majcen Ferdo, Knez Jože I. ZZD občine — centralna komisija za izrekanje ukrepov .Činžar Mihaela, Holešek Stanko, Petrovič Breda, Podkoritnik Marko, Rotar Helena. Delegati za DS delovne organizacije Sebasu Branko — predsednik, Erman Viktor II. — namestnik, Gračner Vinko, Jeršin Ignac, Lapornik Franc, Pleša Tomo, Pusti-šek Miha, Stoj s Henrik, Kirhmajer Rudi I. Član odbora za poslovno politiko DO Kavzar Janez. Komisija za inovacije Kavzar Janez, ing. — predsednik, Pavlič Jože — namestnik, Jeršin Ignac, Kaiser Adolf, Žerko Franc. Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost Stoklasa Edi — predsednik, Be-denik Rudi — namestnik, Stoj s Henrik, Pušnik Anton, Kajič Anton. Odbor za sistem dohodka DO Kirhmajer Rudi I. DELAVSKI SVET Udovč Mitja, predsednik, Jovan Valerija — namestnik, Bela j Marjana, Pokrajac Krista, Kolman Marija, Klemen Zoran, Lo- gar Slavi, Petrič Vili, Rome Ana, Cvetko Franc, Premec Ana, Sivec Aleksander, Tržan Vera. Samoupravna delavska kontrola Knez Alojz —* predsednik, Ko-pušar Drago — namestnik, Brunček Milena, Janežič Alojz, Jaz-binšek Vera. Samoupravna delavska kontrola DO Kožar Milan. Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre Feguš Andrej — predsednik, Vizler Majda — namestnik, Dre-mel Karli, Hudi Doroteja-, Kosm Jasna. Odbor za gospodarstvo in plan Roškar Katarina — predsednik, Dremel Karli — namestnik, Cičič Risto, Crnkovič Milan, Greben Kristina. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve .Leskovšek Lado — predsednik, Užmah Romana — namestnik, Vidovič Franc, Hudi Ana, Vidovič Ida.* Odbor za varstvo žena in mladine Kosm Jasna — predsednik, Ke-rec Maja —namestnik, Jazbinšek Olga.; Hribamik Zofija I., Šrenk Joži. Delegati za DS delovne organizacije Grčar Karli — predsednik, Diacci Jože — namestnik, Alauf Silva, Horjak Doroteja, Marčen Aiojz, Matekelj Viktorija, Mikolič Brigita, Pirc Milena, Vidovič Ida. Odbor za LO in družbeno samozaščito Guzaj inž. Jože — predsednik, Verač Anton — namestni.k, Smode, Mirko — sindikat, Vretič Branko, Kavzar Peter, Krajnc Ludvik. Odbor za izrekanje ukrepov DSSS Frankovič Jože, Habjan Vera, Kulezič Judita, Leskovšek Anita, Lipec Tatjana. ZZD občine — centralna - komisija za izrekanje ukrepov Činžar Mihaela, Hoiešek Stanko, Petrovič Breda, Podkoritnik Marko, Rotar Helena. Odbor za inovacije Matekelj Viktorija, Marčen A-lojž, Us Aleksej, Kavšek Niko, Zaletel Adi. Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost Frankovič Jože, Rački Bruno, Stopinšek Marjana, Vujisič Milan, Sihur Erno. Član odbora za poslovno politiko Zaletel Adi. Odbor za LO in družbeno samozaščito Tušar ing. Jože — predsednik, Udovč Mitja — namestnik, Cičič Risto, Petrič Vili II., Dremel Karli. Odbor za sistem dohodka DO Osnovna, organizacija sindikata Cičič in sto — predsednik, Pirc Milena — tajnik. IZVRŠILNI ORGANI NA NIVOJU DELOVNE ORGANIZACIJE Predsednik delavskega sveta — J.anez Cigler Namestnik predsednika — Milena Pirc Odbor za poslovno politiko Adi Zaletel — predsednik, Albert Kapelar — namestnik, Petrič Vili L, Grašič Fanči, Kmetič Egon, Kavzar Janez. Samoupravna delavska kontrola Gomilar Rudi — predsednik, Kožar Milan — namestnik, Holešek Jože, Petrič Vili I., Senegačnik Stane, Petrič Milena, 7. Košm Gvido, 8. Kajser Adolf. IOK OOS Steklarne Hrastnik Volf and Edi — predsednik, Kal-pič Ivan — tajnik, Kosm Jasna — blagajnik. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Neurje v Portorožu Nevihta, ki je 19. 7. 1978 divjala nad Portorožem je napravila precej škode tudi v našem počitniškem domu. Mnogokrat smo že bili priča, da so naši člani pomagali in reševali skupno imovino, če je bilo potrebno. Tako je bilo tudi 19. 7. 1978, v zgodnjih jutranjih urah, v. našem počitniškem domu v Portorožu, ko je nevihta z vso svojo šilo in močjo prihrumela nad našo počitniški dom. Vsa sreča, da je večina dopustnikov še spala, neurje jih je sicer prebudilo, a so bili v sobah. Burja, močan veter in dež so potrebovali samo nekaj minut za razdejanje, a te minute so bile grozne, tako so nam pozneje pripovedovali in strehe na novem prizidku ni bilo več. Veter jo je Streho je burja enostavno odpihnila Da bo streha hitro popravljena je potrebno določiti, kaj vse potrebujemo za popravilo, to sta opravila uspešno tovariša Alojz Knez in Franjo Debelak Tudi sadnemu drevju ni prizaneslo neurje, višnjo je prelomila na dva dela vrgel v sosedov vrt. Tisti, ki ste že bili v našem domu, veste, da so v neposredni bližini doma trije veliki radijski stolpi, danes pa stojita samo še oba večja. 50-me-trski stolp pa je tako kot našo Streho burja dobesedno polomila in vsa sreča, da se je porušil na nasprotno, stran doma. Ko smo se bližali Portorožu, smo se bali najhujšega. Zelo smo bili presenečeni, ko smo okrog 13. ure prišli v dom. Okolica doma je bila že očiščena, vse je bilo na svojem mestu. Če ne bi videli nov prizidek brez strehe in polomljeni oddajnik, bi sploh ne vedeli, kaj vse se je tu dogajalo pred nekaj urami. Namen našega zapisa je, da damo priznanje tako tov, Bariču,' kot tudi ostalemu osebju v domu, kakor tudi vsem dopustnikom tretje izmene, ki so brez panike nesebično pomagali pri odstranjevanju polomljene strehe, drevja, zidakov in ostale nesnage, ki jo je burja nanesla v naš dom. Nemalo strahu-so preživeli prav vsi dopustniki, ki so v bližini doma postavili šotore,-ki pa so bili na srečo strokovno postavljeni in sp, razen enega, ostali vsi celi; ujma pa jim ni prizadejala večje škode, razen da so bili vsi premočeni. Vsem tistim, ki preživljajo dopust pod šotori, želimo da takšne burje res ne bi bilo več in da bi ostanek dopusta preživeli v Šoncu. I. G. VABILO Čas dopustov je. Tistim, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov ne bodo šli'na morje ali v planine in bodo počivali kar doma, priporočamo-v dopustniških dneh prijeten KULTURNI DAN. OBIŠČITE SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI! Tokrat je v našem muzeju zanimiva razstava z naslovom »Gostilne, kakšne še spominjamo«. Prikaz na razstavi obsega gostilne po vsem slovenskem ozemlju od konca 19. stoletja do današnjih dni. Ob koncu stoletja je bilo v Sloveniji 'veliko gostiln, ki so stale ob prometnih poteh, ob romarskih cerkvah, cb plovnih rekah, na starih vaških trgih, v ozkih mestnih uličicah. V njih so se zbirali obiskovalci ob različnih priložnostih: porokah ali sedminah, ža pusta ali za novo leto, ob nedeljah in praznikih, Ob navadnih delavnih dneh in večerih ggSg skratka, gostilne so bile vedno polne. V njih šo pili in jedli, peli in plesali, se veselili, kvartali, igrali biljard, poslušali godce ali gramofon, sklepali kupčije, debatirali in se kdaj pa kdaj tudi stepli.;. Vse to in še kaj več si lahko ogledate na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, Trg herojev 1. Da bo ogled še prijetnejši in da se boste laže vživeli v čas, ki ga razstava prikazuje, vam bomo zavrteli lepe sentimentalne šlagerje iz tridesetih let. V muzeju boste lahko dobili tudi obširno razpravo,na temo »Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo«, ki jo je. napisala avtorica razstave Tanja Tomažič. Razstava bo odprta vse poletje in jesen, ogledate pa si jo lahko vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih tudi popoldne od 16. do 19. ure. Priporočamo vam tudi, da obiščete naš MUZEJ NEEVROPSKIH KULTUR NA GRADU GORIČANE PRI MEDVODAH, kjer si lahko ogledate stalni razstavi »Indonezijska ljudska umetnost«, kulturnozgodovinsko razstavo' »Kitajska v preteklih stoletjih«; ter občasni, razstavi »Afriški nakit« in »Ljudska umetnost Mehike«, Muzej Goričane pri Medvodah je odprt však dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 14. do 18. ure. Naši dopustniki pred domom, nekoliko zbegani, vendar že dobre volje Iz dela izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik Dne 26. julija 1978 se je vršila 5. seja izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik za obravnavo predlogov sklepov o izdaji soglasij k samoupravnemu sporazumu in statutu nove delovne organizacije Zasavski zdravstveni center Trbovlje in statutu Zasavskega zdravstvenega centra Trbovlje — TOZD Zasavske lekarne Trbovlje, potrditev začasne sistematizacije delovnih mest za strokovne in administrativno tehnič-delavce ter pripravnike za Temeljno sodišče Ljubljana s skupnimi službami ter sklepanje o zagotovitvi manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju. Izvršni svet je po razpravi sprejel sklep o izdaji soglasja k Samoupravnemu sporazumu o združitvi v nov.o delovno organizacijo Zasavski zdravstveni center Trbovlje, katerega predlaga v razpravo in sprejem delegatom naslednjimi pogoji: | • » 4» Ze v zgodnjih jutranjih urah so se pričeli zbirati člani kolektiva na svoj praznik in proslavo DNEVA VSTAJE pomen tega datuma ni spremenil. Odločitev slovenskega naroda, da združeni v Osvobodilno fronto in pod vodstvom KP krenejo v oborožen boj proti fašističnim silam, š tem pa tudi v socialistično revolucijo, se je ustavila — zasidrala v času. Na to pa smo ponosni vsi skupaj, v slehernem kotičku naše domovine, od Triglava do Devdelije. J ker je z njim nastopila socialistična revolucija, grajena'na tisočletnih zatiranjih. Marksistična teorija je padla na plodna tla in zaživela tudi v praksi. Že vrsto let so tako člani našega kolektiva zbiramo v Gorah, da skupno proslavimo 22. julij, Dan vstaje slovenskega naroda, ki pa je obenem tudi Dan steklarjev. Letošnje praznovanje ima še poseben pečat, Tovarišice in tovariši,, dragi gostje! Dovolite mi, da vas v imenu izvršnega odbora konference sindikata, kakor tudi v imenu osnovnih organizacij sindikata, ter delavskih svetov in družbeno-po-. litičnih organizacij Steklarne Hrastnik prav. lepo pozdravim ob dnevu vstaje slivenskega naroda, * kakor tudi praznika steklarjevi Vsem družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji, kakor tudi delavskim svetom se [.zahvaljujemo za izredno razumevanje, da smo v stanju ta, za nas izredno pomemben dan, proslaviti, tako kot je v današnjjih pogojih in možnostih— ter mu dajemo poseben družbeno — političen pomen. Vsi dogodki, ki so se in se še vrstijo v letu 1978, so izredno pomembni za nadaljnji razvoj socialističnega napredka in sodelovanja med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Spomnimo se samo na 11. kongres ZKJ — ter vse večjo vlogo ZK, na sklepni govor tov. Tita, ki je med ostalim dejal tudi sledeče — »spremenimo besede v dejanja«. Te besede nam ogromno povedo, to ni fraza, to je naloga za akcijo; in besede tov. Staneta Dolanca —; »odgovorni smo le delavskemu razredu«. To sta dva stavka, na katera moramo biti posebno pozorni, ko gre za delavski razred in njegove pravice, kakor tudi dolžnosti v samoupravnem socialističnem, dograjevanju našega sistema. Ponosni smo lahko, da nas tako ZK in njeno vodstvo vodita v boljši jutri, kajti ničesar še nam ni treba bati, dokler smo enotni in neuvrščeni. Mnogo smelih besed je bilo izrečenih na 11. kongresu ZK Jugoslavije — naša naloga pa je, da to tudi dosledno izvedemo v praksi. Pomembna stvar, ki je še pred nami, je 9. kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo letos 25. in 26. oktobra v Mariboru. Delovni ljudje mnogo pričakujemo od začrtanih smernic, kakor tudi od načina origaniziranosti v sindikatih. Menimo, da se .moramo z vso zavzetostjo polno angažirati v predkongresni dejavnosti in dati svoj delež k razpravi in delu kongresa. Za sindikate je najbolj pomembno dejstvo, da se še bolj zavzeto organiziramo v delo sindikatov, budno spremljamo razvoj in dejavnost, ter uresničevanje kongresnih dokumentov. Ne moremo mimo dejstev, da smo dosegli Zadovoljiv nivo samoupravne organiziranosti v delovni organizaciji. Naša naloga je, da se še bolj strnemo» kajti le enotni bomo lahko uresničevali tisto, kar smo si začrtali. V letu 1978 je bilo uvedeno tudi stimulativno nagrajevanje v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti; Gremo po poti uresničevanja, Zakona o združenem delu. Naša haloga je tudi nenehna skrb za delovnega človeka, tudi za njegov letni oddih, v naših počitniških domovih, tudi pri tem se kaže veliko razumevanje samoupravnih organov, da je prišlo do realizacije obnovitvenih del v počitniških domovih, ki bodo mnogo prispevale k boljšemu počutju. Ena izmed prioritetnih nalog DPO, predvsem pa sindikata je, da budno spremlja izvajanje in dopolnitve samoupravnih aktov, ki so nedvomno prava osnova za pravilno in dobro delo. Kajti le dobri akti nam jamčijo dobro delovanje in: urejene odnose. Mnogo dela nas čaka tudi na področju dograjevanja dohodkovnih odnosov. Smernice na papirju moramo učinkovito vpletati V našo prakso. Prav tako ne smemo prezreti uveljavljanja in vloge delegatskega sistema na vseh ravneh samoupravljanja. Delegatom moramo nuditi vso podporo pri njihovem delu. Zaživeti mora še bolj učinkovito informiranje, prizadevati pa si je potrebno tudi za ustrezno oblikovanje SIS, da bodo zaživele v naši praksi. Tudi na področju športne rekreacije dosegamo določene rezultate. Letos smo bili organizatorji športnih iger železarjev, gu-marjev, kemikov, steklarjev in kovinarjev, prav tako smo se udeležili 15. steklarijade v Zemunu. Pri tem se še vedno stalno srečujemo š finančnimi težavami. Upamo, da bo ta oblika našega dela v prihodnosti z novim vodstvom še (Nadaljevanje na 8. strani) 22.julij — proslava v Gorah (Nadaljevanje s 7. strani) bolje zaživela, seveda pa je to odvisno tudi od samoupravnih organov v TOZD in njihovega razumevanja. Da so se stvari uspešno odvijale, ima nedvomno veliko zaslug tudi rekreacijski odbor, ki deluje v sklopu konference sindikata — nedvomno pa njegov vodja in vsestransko angažirani odbor in nenazadnje tudi predsednik odbora ing. Jože Guzaj. V dograjevanju našega samoupravnega sistema bo potrebno tudi večje delovanje ostalih odborov v TOZD, da spremljajo vsakodnevno delo, ga pravilno usmerjajo, pred nami stojijo namreč še velike naloge: stanovanjski problemi, oživeti je treba delo samoupravne delavske kontrole, polno se moramo angažirati tudi na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe. Ni namreč dovolj, da obstajajo odbori, potrebno je, da delajo, kajti to so telesa v samoupravni organiziranosti, ki utrjujejo pravilne medsebojne odnose, o katerih tako -radi govorimo, zanje pa je potrebno še veliko storiti. Osnovne organizacije in konferenca sindikata so dolžne, da vsemu temu posvetijo vso svojo pozornost in zastavijo vse sile za uresničitev svojih nalog, ki nam morajo biti stalno vodilo. Letošnjemu praznovanju in še zlasti prijetnemu vzdušju je V precejšnji meri pripomoglo lepo vreme. Sonce, ki se je pred tem sramežljivo skrivalo za oblaki, pregnano od obilnega deževja, se je spet prikazalo in že zjutraj zasijalo v vsej svoji moči in toploti, kot da želi dati svoj prispevek k temu slovesnemu dnevu. Prav po zaslugi lepega vremena se je praznovanje zavleklo tudi v popoldanske ure. Tovariško srečanje je potekalo v obujanju spominov, zavrteli so se tudi ob zvokih ansambla Svit, ke je pridno skrbel za urne pete. Kako različen je bil ta dan od tistega pred 37 leti. Ker pa vemo, da dan vstaje ni samo, praznik spominov, ampak tudi revolucionarne nepretrganosti, ki povezuje včeraj, danes in jutri v nedeljivo celoto, nam naša narodna in socialistična zavest nalagata, da branimo, kar smo dosedaj dosegli. Dan vstaje je zato tudi praznik naše pripravljenosti, odločnosti in obljube, da bomo nadaljevali revolucionarno akcijo in vztrajali na poti, ki jo je začrtal naš ljubljeni tovariš Tito. To pa pomeni, da s ponosom in hvaležnostjo gledamo na preteklost, z vztrajnostjo in odločnostjo pa se moramo zazreti tudi v prihodnost. Ob tej svečani priliki je IOK OOS izrekel priznanje in zahvalo bivšemu predsedstvu konference za uspešno delovanje na področju sindikalne aktivnosti od leta 1970 do 1978, posebna priznanja in praktična darila so prejeli: Janez Cigler, Karli Dremel in Ida Vidovič. J. I’. Letošnje proslave Dneva vstaje slovenskega naroda v Gorah se je udeležilo veliko naših upokojencev Ekipa naših sodelavcev, ki je poskrbela za naše lačne želodce — kljub obilici dela so našli še čas za skupni posnetek Je mogoče ponovno uveljaviti nekatere pravice delovnih invalidov Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ena izmed določb statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS v nasprotju z ustavo. Delovni invalidi, ki so po določbah tega statuta izgubili — pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve; — pravico, do denarnih nadomestil v zvezi s poklicno rehabilitacijo; zato, ker: — niso nastopili poklicne rehabilitacije ali zaposlitve v določenem roku, — ker se v določenem roku niso prijavili službi za zaposlovanje, — ker so poklicno rehabilitacijo ali zaposlitev prekinili, — ali šo izpolnili pogoje za starostno pokojnino, vsi tisti delovni invalidi lahko znova uveljavljajo izgubljene pravice. Pravica do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve, ki ustreza preostali delovni sposobnosti invalida, ter pravica do ustreznih nadomestil je po zakonu temeljna pravica za primer invalidnosti. Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa, da te pravice prenehajo le v primerih, ki jih določa zakon. Republiški zakon pa določa, da te pravice lahko prenehajo le.v primeru, če se spremeni stanje invalidnosti in preostale delovne sposobnosti. Zato so bile določbe statuta SPIZ v SRS, po katerih so te pravice prenehale tudi iz drugih razlogov, v nasprotju z zakonom in s tem tudi z ustavo. Prav tako zvezni zakon določa, da temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje ne morejo zastarati. Odločba, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da nekatere določbe statuta niso bile v skladu z ustavo in zakonom, omogoča delovnim invalidom, ki so , izgubili pravice po navedenih določbah, da te pravice znova uveljavljajo. Po 415. členu ustave SRS imajo tisti, ki jim je bila vzročena dokončna ali pravnomočna odločba o prenehanju pravice v enem letu pred začetkom postopka pred ustavnim sodiščem, to je v času od 17. novembra 1976 naprej, pravico v šestih mesecih objave odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu SRS zahtevati od SPIZ spremembo odločbe. Tisti pa, ki jim je bila taka odločba o prenehanju pravice vročena pred 17. novembrom 1976, kot tudi tisti, ki bi zamudili 6 mesečni j rok iz člena ustave, pa lahko zahtevajo od skupnosti spremembo odločbe po 238. oziroma 254. členu statuta, po katerem se lahko dokončna odločba spremeni, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon v škodo zavarovanca. Ta zahteva pa ni vezana na rok. — po Delu i— 26. julij - dan solidarnosti V NESREČI SMO SOČLOVEKU VEDNO PRIPRAVLJENI PRISKOČITI NA POMOČ 26. julija 1963 so se grozljivo-zamajala tla. v. Skop ju in to je imelo strahotne posledice: mesto je bilo v ruševinah, te pa so pod seboj pokopale ogromno žrtev. Bil je črn dan, vendar so nesrečnemu mestu številne organizacije iz republik Jujgoslavije priskočile na pomoč. V naslednjih letih je postal ta, sicer nesrečni dan — Dan solidarnosti, ki jo izražamo skozi vse leto na različnih področjih. Pripravljenost — pomagati — se je v polni meri izkazala, saj vemo, da nesreča nikoli ne počiva; potresi, poplave, toča in druge elementarne nesreče šo prizadele naše ljudi zdaj v tem, zdaj v dnem delu naše domovine. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj, se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD I — kontrola in brusilnica za izkazano pozornost iiT spominsko darilo, S katerim ste me presenetili' in me bo spominjalo na vas in leta, ki smo jih preživeli skupaj. . Želim vam tudi v bodoče u-speh pri delu, predvsem pa o-sebno srečo in zdravje. Ana Santej Jugoslovanski narodi so vedno v prvih vrstah nesebično nudili pomoč tudi drugim državam, ki so jih takšne nesreče prizadele. Solidarnost, vzajemnost, to so gesla, ki ljudem v stiski — ko ostanejo brez vsega, pomenijo ogromno, saj lahko vedo, da v nesreči niso sami. To sta sicer besedi, vendar se za njima skrivajo požrtvovalna dejanja ljudi, naših narodov in narodnosti, to sta besedi ’S‘skovani že v narodnoosvobodilni vojni, v utrjevanju bratstva in enotnosti, Ta plemenita pripravljenosti pomagati, ki so jo občutili že tudi v našem..Tolminu, na Kozjanskem, Gorenjskem, Štajerskem in Pomurju, samo krepi našo enotnost, utrjuje naše socialistične samoupravne odnose in daje današnji socialistični stvarnosti polno luč. Jasna Kosm zahvXla Ob smrti mojega očeta Franca Vajdiča se zahvaljujem sodelavcem izmene Janeza Razdevška TOZD II., avtomatična proizvodnja, za izraze sožalja in denarno pomoč Iskrena hvala vsem Jožica Strgaršek XV. steklarske igre VEC discipline med nastopajočimi, zato pa slabša organizacija. REKORDNA UDELEŽBA — PONOVNO GOSTJE IZ TUJINE. NAŠI V OKVIRU DEJANSKIH MOŽNOSTI ZEMUN IN ZVEZDA Danes ve domala že vsakdo izmed nas, da je Zemun predmestje našega največjega in glavnega mesta Beograda. Kdor tako trdi, ima konec koncev prav. Zemun je res že skoraj povsem priključen Beogradu. Vendar pa ima še vedno vse pristojnosti svojega mesta. Ima skupščino občine. V 23 krajevnih skupnostih pa živi in dele 162.000 prebivalcev. Torej po splošnih družbenih normah, ureditvi in zakonodaji ima Zemun še vedno status samostojnega, mesta. Sicer pa zasledimo naselje, kjer stoji sedaj Zemun, 'že V‘ 3. stoletju pred našim štetjem. Kraj so naselili Skordisci in ga imenovali Taurumun. Tako je bilo vse do prihoda'Slovanov, ki so mesto preimenovali v Zemun, kar enostavno pomeni — zemljan. Vse do konca 1. svetovne vojne je bil Zemun pod turško oblastjo. V času NOB je bil Zemun pomemben center revolucionarnega odpora. Okupator se je tega zavedal. Kljub temu, da je pobil 3.000 prebivalcev, ni mogel streti revolucionarnega duha. kulteto za. kmetijstvo in živinorejo. Morda tudi ni odveč, če dodamo, da v 47 športnih klubih in 22 šolskih športnih društvih deluje nad 12.000 aktivnih športnikov. Zemunci so sila ponosni tudi na svoj »monmart«, ki pa je resnično potreben obnove, pa tudi kakšna turistična injekcija mu prav gotovo ne bi škodovala. Sicer se lahko ob takem stanju zgodi, da bo njihov Gardoš ostal le pust, zanemarjen in pozabljen zemunski monmart. V vsem tem pa živi in tudi ti-spešno deluje tudi 240-članski kolektiv Zvezde, organizator 15. steklarskih iger. In kaj pravzaprav delajo v tej »steklarski mi-nirami«? V posebni /brošuri sem zasledil, da je to podjetje za proizvodnjo ogledal in predelave ravnega stekla. Sicer pa je njihova dejavnost zares ogromna. Kot zatrjujejo v brošuri, zastekli in opremi ta kolektiv 80 % vse novogradnje v Beogradu in Zemunu. Dela izvajajo tudi izven meja naše domovine, zlasti v ČSSR, NDR ter v SZ. Svoja predstavništva imajo skoraj v vseh večjih mestih SR Srbije in Črne gore. Njihov zadnji delovni uspeh pa je oprema kongresnega centra Sava. Toliko o gostitelju in organizatorju letošnje steklariade. — Zemunu in Zvezdi. Kaj pa organizacija? Za Zvezdo smo prvič zvedeli na Tjentištu. Takrat smo skupaj z njihovo okrog 20-člansko ekipo delili prostore skromne barake, kjer smo skupaj prenočevali. Nismo vedeli, ne kaj delajo, s čim se ukvarjajo, kaj proizvajajo. Vedeli smo le to, da gre za eno izmed številnih manjših podjetij, ki sodelujejo na igrah iz enostavnega razloga, reklame in pa zaradi tega, da pač ostali vemo, da obstajajo. Zato smo bili tembolj prese- Skupina naših tekmovalcev med svečano otvoritvijo dila sama, pa je ugotovitev, da velika mesta niso zainteresirana za organizacijo takšne prireditve. Da bi bila stvar še težja, je bil Zemun le dober teden po končanih steklarskih igrah gostitelj evrovizijskih Iger brez meja. Zato, kar je deloma razumljivo, saj je v tem primeru šlo za ugled Jugoslavije, steklarske igre niso imele toliko gledalcev, kot recimo v Paračinu ali pa v Zaječaru, kjer se je na prizorišču zbralo tudi po več tisoč gledalcev na dan. Čeprav ne bi bili radi prestrogi, pa moramo priznati, da je organizacija kljub najboljši volji posameznikov vse preveč šepala. To ni samo naša ugotovitev, ampak splošno mnenje skoraj vseh nastopajočih. Sicer je res, da lahko v zagovor najdemo tudi nekaj objektivnih stališč. Le malokdo je pričakoval, da bo udeležba velika. Sodelovalo je namreč 31 delovnih organizacij, z blizu 1000 nastopajočimi. Pa vendar tudi to ni vzrok, da se, na primer, na predvečer otvoritve iger sprašuje udeležence, kdo ima na voljo avtobus za prevoze tekmovalcev na posamezna tekmovališča, ki so bila oddaljena tudi po več 10 km. Skratka, vse preveč je hilo napak, ki bi jih vsaj kolikor toliko lahko opravičili s šibko organizacijo. Ena največjih napak je bila prav gotovo »okrogla miza«. Skup vodilnih predstavnikov, tako poslovodnih - kot samoupravnih organov z blizu 100 udeleženci, 'je trajal — reči in piši, le dobre pol ure. Verjetno takšna situacija ne potrebuje komentarja. Na pozivnem prostoru so ostali sami, ne da bi vedeli, kam naj gredo, komu naj se javijo. Za organizatorje tudi to ni bil problem. Ali pa še primer v namiznem tenisu. Potem, ko je naša ekipa zlahka premagovala vse ekipe, se je tik pred dvobojem »izkazalo« za predstavnike Pančeva, s čigar e-kipo bi prav takrat morali Odigrati dvoboj, da je naš Kekip premlad in da kot tak nima pravice nastopa. Prepir je trajal celo uro.' Takšnih primerov je bilo vse. preveč, tudi za tiste z debelo kožo in močnimi živci. Pokrovitelj jubilejne 15. steklariade je bil tovariš Branko Pešič, član predsedstva SR Srbije in dolgoletni predsednik 'skupščine mesta Beograda, ki je tudi osebno prisostvoval svečani otvoritvi iger. Udeleženci so poslali pozdravni telegram predsedniku Titu, v katerem so mu zaželeli obilico zdravja in uspehov v nadalj-nem vodenju, tako naše notranje kot tudi politike neuvrščenih. V otvoritveni svečanosti smo bili Hrastničani še posebno počaščeni. Naš tekmovalec Venci Cvelbar, ki so mu bile to 7. igre, je. v imenu vseh nastopajočih prebral svečano zaprisego. Danes dela v 190 TOZD, tako gospodarskih kot negospodarskih dejavnostih, preko 53.000 občanov. Med več kot 50 delovnimi organizacijami so najbolj znana: Zmaj Galenika, Ikarus, tovarne El, TIZ, Novip in še mnoge druge. Zanimiv je tudi podatek, da deluje v Zemunu prek 30 osnovnih in srednjih šol, ki jih obiskuje okrog 24.000 učencev in učenk. Zasledimo tudi višje šole in fa- nečeni, ko smo po končanih lanskoletnih igrah v Paračinu zvedeli, da je organizator naslednjih iger prav ta Zvezda. Priznati moramo, da smo bili več ali manj skeptični. Organizacija takšne prireditve namreč zahteva številen in dobro sestavljen organizacijski odbor, ki pa si ga kolektiv z nekaj nad 200 zaposlenimi prav gotovo težko privošči. Druga stvar, ki se je potr- REZULTATI Letošnje igre so potekale v 11 moških in 8 ženskih disciplinah. Ob prihodu’ v Zemun smo bili že iz prve roke deleženi presenečenja. Naših prijav, ki so bile poslane pravočasno, ni bilo nikjer. Tako smo bili v tekmovalni del uvrščeni le s tistimi panogami, s katerimi smo bili zastopani na predzadnjih grah v Paračinu. Se- Zemun le na dokaj ostro intervencijo nama je skupaj z ing. Guzajem u-spelo, da so v tekmovalni del u-vrstili tudi. našo namiznoteniško ekipo in ekipo za tekmovanje v delu. Prav tako smo bili presenečeni ob spoznanju, da je v program ženskih ekip uvrščeno le kegljanje, za kar nismo bili obveščeni, pa čeprav smo na možnost nastopa naše ekipe pravočasno obvestili. Na našo pripombo smo dobili enostaven odgovor, češ da telefonično pokličemo naše predstavnice, ki imajo dovolj časa, da Venci Cvelbar med branjem svečane zaprisege na XV. steklarijadi v Zemunu pridejo v Zemun in nastopijo. Brez problema?! , .Ekipa naše DO je na 15. steklarskih igrah nastopila v naslednjih panogah: v streljanju, kegljanju, ribolovu, namiznem tenisu in malem nogometu. Njihov delež, gledano v celoti, je več kot soliden. Pohvalo zaslužijo zlasti strelci, kegljači in ekipa v namiznem tenisu. Nogometaši so imeli kljub ugodnemu žrebu precej smole. Poškodbe so tako zdesetkale našo ekipo, da tudi ob morebitni uvrstitvi v nadaljnje tekmovanje ne bi mogli nastopati. Ribiči so pristali na dnu razpredelnice. V tolažbo lahko dodamo, da jim je močan naliv v prejšnji noči odnesel skoraj vso ribjo hrano. STRELJANJE V tekmovanju tako z MK kot z zračno puško je nastopilo po 12 e-kip. Naši fantje so prekosili sami sebe. Kajti premagati ekipe, v katerih nastopa po več republiških in tudi državnih reprezentantov, ni majhna stvar. Njihov uspeh (zračna puška) ne gre podcenjevati tudi zavoljo, v povprečju slabših rezultatov. Vsi nastopajoči so morali namreč uporabljati domačo municijo, ki je slabše kvalitete. Čeprav so za osvojeno 1. mesto zaslužni vsi, pa velja pohvaliti še zlasti Jožeta Vrtačnika, z odličnim drugim mestom. Vrtačnik je bil sprva celo prvi, vendar pri ponovni kontroli tarč so ugotovili, da ima strelec Dragan Panič iz Pančeva le krog več od njega in je tako za-(Nadaljevanje na 10. strani) XV. STEKLARSKE IGRE - ZEMII mgMM \ ■ Nogometaši so zamudili (ne po svoji krivdi) možnost za še višjo uvrstitev (Nadaljevanje z 10. strani) služeno prehitel našega strelca. Le krog manj od Vrtačnika na je dosegel Vinko Brglez in bil v končni razvrstitvi na ,5. mestu. Končni vrstni red v streljanju Z zračno puško ekipno je bil naslednji: Krogov 1. Steklarna Hrastnik 648 2. IS Pančevo 647 3. IS Lipik 626 Strelci so se znova izkazali z enim 1. in enim 4. mestom Zlate medalje so tako pripadale: Jožetu Vrtačniku — 167 krogov, Vinku Brglezu 166 krogov, Ivanu Hafnerju 158 krogov, Danilu Liscu 157 krogov, Antonu Veraču 150 krogov. Še enkrat 5— čestitamo fantje. V streljanju z MK puško naša ekipa ni imela možnosti za visoko uvrstitev, iz objektivnih razlogov. Kljub temu so s 4. mestom potrdili svoj uspeh v;; streljanju z zračno puško. Vrstni red je bil tako naslednji: krogov 1. IS Pančevo 934 2. SFS Paračin 892 3. Kristal Zaječar 868 4. Steklarna Hrastnik 800 5. IS Lipik 728 itd. Naša ekipa je nastopila v isti postavi. Najboljši pa je bil ponovno Jože Vrtačnik, ki se je po neuradnih podatkih uvrstil na 10. mesto. Rezultati: Jože Vrtačnik — 212, Anton Verač — 198,- Danilo Lisec — 196, Vinko Brglez — 194-in Ivan Hafner — 170. KEGLJANJE V tej 'športni disciplini sé jé organizatorjem prijavilo doslej: ré-kordno število ekip, kar 22. Na kegljišču 21. maj na Voždovcti je nastop opravilo 20 ekip. Moramo povedati, da je orgaiiizator napravil precejšnjo zmedo. Vrstni red in uro tekmovanja je menjal po mili volji, tako da je nazadnje nastopila vsaka ekipa,'kadar je hotela. Naši so nastopili kot zadnji, skoraj tri ure prej, kot so i-meli določeno po razporedu. Takšen razvoj dogodkov je veljal naše medaljo. Začeli so zelo nervozno in v drugem setu dosegli le 26 podrtih kegljev. K sreči so se kasneje pomirili iri tako pristali na 3. mestu. Zmagali so Z veliko prednostjo' kegljači Intos-Tios iz Pule.’ Kegljev 1. Intos Pula 572 2. IS Pančevo 515 3. Steklarna Hrastnik 515 4. IS Lipik 495 5. Kristal Maribor 478 Našo ekipo so sestavljali: Ljubo Čakič, Doko Pokrajac, Mile Gnjidič, Zdravko Razinger, Bojan Koritnik in Jože Brilej. Za tekmovanje v kegljanju naj znova ponovimo, da je disciplina doživela občuten razmah in spada že v tiste; ki so poleg množičnosti dosegli tudi določen kvaliteten nivo. Morda je prav, da še pono-vimo, da še je tekmovanje odvijalo na skoraj povsem novem kegljišču s plastičnimi stezami. . NAMIZNI TENIS . Po letu 1974 smo ponovno nastopili tudi v tej disciplini. Nekaj o poteku tekmovanja smo omenili že uvodoma. Zato naj dodamo le to, da so naši nastopili v B skupini, skupaj 2 ekipami IZ Parači-na, Zemuna, Mostarja, Straže in Zrenj anina. Po gladkih zmagah s 5:0 ptoti Zemunu, Mostarju, Straži in Zrenjanimi, je prišlo do že omenjenega dogodka. Naše so hoteli enostavno diskvalificirati, ker mladi Kekič ni imel osebne izkaznice, kar mu glede na njegovo mladost še ni potrebno. Ves spor se je končal tako, da je po enournem prepiru le prišlo do dvoboja, ki so ga nasprotniki dobili tesno s 5:4. Tako so naši o-svojili drugo mesto v Skupini, kar jim je dajalo dosti možnosti, da v dvoboju z drugouvrščeno e-kipo iz A skupine AIKA iz Madžarske poskušajo osvojiti bronasto medaljo. Kljub temu da je v tem dvoboju naš Bočko premagal najboljšega igralca turnirja Madžara Szerta, so naši le morali priznati premoč, nasprotnikov. Srečanje se je končalo S 5:2, v korist nasprotnikov, ki so tako o-svojili bronasto medaljo. Končni vrstni red: 1. Kristal Zaječar 2. ŠFS Paračin 3. AIKA Madžarska 4. Steklarna Hrastnik itd: Skupno je nastopilo 12 ekip. Našo ekipo, pa so sestavljali: Branko BOčko, Bojan Kekič in Vojko Centrih. MALI NOGOMET Tako kot na vseh igrah, doslej, je bil tudi tokrat mali nogomet deležen največ pozornosti. Organizatorjem se je.prijavilo kar 29 ekip, ki so bile razdeljene! v .10 skupin. Naši so bili na osnovi odlične uvrstitve v preteklem času, določeni za nosilce osme skupine. Žreb jim je določil za nasprotnike v skupini nogometaše Zvezde in steklarne Boris Kidrič, iz Rogaške Slatine. Naši so začeli odlično. V srečanju z domačini so prikazali zelo dobro igro in premagali več kot grobe; da ne rečemo, celo nesramne domačine S 3:1. Le-ti so potem, ko so videli, da ne bodo uspeli, Vse pogosteje igrali na noge nasprotnikov in ne na žogo. Tako je sredi prvega polčasa odšei ' z igrišča Venci Cvelbar S hudo poškodbo. Kasneje je bilo ugotovljeno, da ima počeno kost na desni nogi. Srečanje so končali s poškodbami tudi ostali igralci. Glede na to, da je Rogaška Slatina premagala domačine z 1:0, je bil našim dovolj tudi neodločen izid, da- bi postali zmagovalci skupine in se tako u-vrstili v nadaljnje tekmovanje. Žal pa jim to ni uspelo. Tekmo z Rogaško Slatino so izgubili s 3:1, pa čeprav so skoraj ves čas igrali na nasprotnikov gol. Pet minut pred koncem je bil rezultat še vedno 1:1. Nato je popustila koncentracija in nasprotniki so v dveh protinapadih dosegli dva gola in zasluženo, čeprav srečno, odšli v nadaljnje tekmovanje. Naša ekipa je tako v končni razvrstitvi zavzela 12. mesto med 29 moštvi. Igrali so: Skender Miftari, Franjo Debelak, Blaž Dvornik Mirko Keber, Boris Mlakar, Ibrahim Durmiševič, Rane Šuljagič, Bojan Petrič, Venci Cvelbar in Zlatko. Bevc. | Naš najboljši; igralec je bil Blaž Dvornik, pohvaliti pa velja tudi Durmiševiča, Petriča in zlasti Cvelbarja, ki je bil naš najnevarnejši igralec, dokler je še igral, - Za reprezentanco proizvajalcev votlega stekla, ki je ob koncu i-iger premagala ekipo proizvajalcev ravnega stekla s 4:1, je nastopil tudi naš vratar Skender, medtem ko sta Dvornik in Šuljagič odpovedala: sodelovanj e. Naj še dodamo, da je na nogometnem turnirju zmagala ekipa iz Zaječara, potem ko je v finalu po strelih z bele točke premagala ekipo, iz Pančeva. Tretja je bila ekipa iz Paračina, četrta pa presenetljivo Straža iz Huma na Sutli. ... . RIBOLOV Tekmdvanja v kanalu Galuvica se je udeležilo 12 ekip. Tudi tu ni šlo brez zamude. Namesto' ob 5. uri so pričeli, tekmovanje šele. ob 9. uri. Seveda so‘bili pogoji ob tej uri in v veliki vročini dokaj slabi, tako da je-bil ulov sila skromen. Zmagali so domačini, tekmovalci iz Pančeva, pred ribiči TLOS iz Zagreba in AIBO iz. Novega Sada. Naši so bili, kot že rečeno, na dnu. Tekmovali so: Erih Seničar,' Tomo Uldrijan in Vili Hudi. ZAKLJUČEK Tisto, kar bi radi čimprej pozabili, je prav gotovo zaključna slovesnost, če ji sploh lahko tako re- čemo. Zgodilo se je namreč, da je organizatorjem zmanjkalo odličij. In to prav takrat, ko bi jih morali sprejeti naši strelci, nato pa so spet bile. Upravičeno je bilo razočaranje naših fantov; Na o-ster . protest našega vodstva, ko smo medalje dobesedno iztrgali iz rok domačim predstavnikom, so naši tekmovalci le prišli do zasluženih odličij. To pa ni uspelo vsem, tako da so nekateri odšli globoko razočarani, slovesnost pa •se je spremenila skoraj v škandal. V takšnem vzdušju je potekala tudi podelitev priznanj najzaslužnejšim predstavnikom iz posameznih podjetij, ki jih je podelil komite steklarskih iger ob jubilejni 15. steklariadi. Iz našo delovne organizacije je bil tega priznanja deležen dosedanji tehnični organizator odbora za šport in rekreacijo .<— avtor tega članka. Preden končam, naj spregovorim še 0 nekaj splošnih; ugotovitvah. Naša celotna ekipa zasluži ponovno vse priznanje. Dostojno smo zastopali naš kolektiv, še bolj pa je hvale vredno obnašanje naših predstavnikov. Na vseh petih Steklariadah po letu 1974, ko smo se vrnili na prizorišče . jugoslovanskih” športnih iger steklarjev, je naša ekipa vedno izstopala, tako po disciplini, kot tudi po prijaznosti in delavnosti. Vedno smo bili pripravljeni reševati nastale težave in pri tem je morda tudi naš naj večji doprinos k razvoju te manifestacije' športa in prijateljstva med jugoslovanskimi, steklarji. Druga ugotovitev je ta, kar sem povedal že uvodoma. Organizatorji se hišo izkazali. Sicer je res; da idealne organizacije-pravzaprav tudi ne more biti: Toda to, kar sé je dogajalo v Zemunu, organizatorjem ni v čast. Tisto, kar smo morda, Vsaj tisti iz vodstva še najbolj pogrešali, pa je bila pristopnost. Vse preveč je bilo obljub in premalo konkretnih posegov. Tekmovanja v posameznih panogah; so v .večini primerov vodili ljudje, ki niso zaposleni v. steklarski industriji, ampak so profesionalci iz. posameznih športnih zvéz v Zemunu. Zato je tudi razumljivo, da nišo imeli do nastopajočih pravega posluha, V pogovoru z nekaterimi” pa smo tudi izvedeli, da organi-(Nadaljevanje na 11. strani) POSLEDICA NEURJA NA POČITNIŠKEM DOMU V sredo, 19. julija nas je presenetil telefonski poziv ' iz Portoroža. Upravnik našega počitniškega doma je klical nujno pomoč po hudem neurju, -ki je divjalo ta dan okrog sedme ure dopoldan. Zvedeli smo, da je razkrilo streho na novem delu zgradbe. V tovarni so odgovorni takoj organizirali komisijo za organizacijo takojšnjega popravila in oce- (Nadaljevanje z 10. strani) zator z njimi ni imel nobenih stikov, kaj šele instruktaž. Zato je vse skupaj izzvenelo nekam hladno, brez pravega vzdušja, ki je na primer vladalo na dosedanjih izvedenih igrah. Prav pa je, da tudi dodamo, da je imel organizator v primeru z nekaterimi drugimi, odlične pogoje. Hala Pinki, kjer je bila večina tekmovanj, je v samem centru Zemuna. Tudi ostali objekti, z izjemo ribolova in kegljanja so bili v neposredni medsebojni povezavi. Pa.vendar je prihajalo do precejšnjih zamud in marsikatera huda beseda in zamera bi bila lahko ob boljši organizaciji prihranjena. Vse v vsemu skratka mnogo manj, kot smo pričakovali, več razočaranja kot zadovoljstva. V tem -času od končanih iger smo v več tovarniških glasilih (steklarskih) zasledili informacijo, da bodo prihodnje igre jugoslovanskih steklarjev v Hrastniku. Tako na primer glasilo Naša reč iz Pančeva že kliče: »Dovidenja do godirie u Hrastniku« Torej vsi pričakujejo, da'bomo organizacijo naslednjih iger zagotovo sprejeli.. In kakšen je naš odgovor? nitve škode. Pri ogledu poškodb je bila komisija presenečena, saj si nihče ni predstavljal niti v mislih, da je toliko uničenega. Takoj, ko smo ugotovili kakšna je škoda in kakšen material bomo rabili, se-je pričela akcija za nabavo materiala in zagotovitev ustreznih delavcev, ki bi bili sposobni izvršiti takšno popravilo. Da bi bila smola še večja je slučaj Konkreten odgovor, pozitiven ali negativen, bo treba: čimprej dati. V obeh primerih bo treba naglo ukrepati, Če organizacijo odpovemo, moramo to storiti še prej. Treba je najti drugega organizatorja, mu dati dovolj časa na razpolago, če pa organizacijo sprejmemo, je treba pričeti z delom že danes, y kolikor ne želimo velikih kritik. Morda se bo ob tem marsikdo vprašal, če ' smo sposobni sprejeti tako ogromno odgovornost. Odgovornost je res velika,, toda prej je treba temeljito premisliti o dejanskih možnostih. Zdi se mi, da te relativno obstajajo. Prav gotovo lahko pričakujemo, da udeležba v Hrastniku prav gotovo ne bo tako velika, kot je bila letos v Zemunu, Pričakujemo lahko največ 700 udeležencev, ali morda nekaj več. Objekte več ali manj že imamo. Vprašanje je le prehrana in prenočitev. Menim, da tudi tukaj obstajajo realne možnosti in da je moč najti ustrezno rešitev. Torej; je vse le stvar čimprejšnjega dogovora. Nenazadnje pa mora biti za takšno manifestacijo zainteresiran tudi širši družbenopolitični krog, ne le v steklarni, ampak v občini. S skupnimi močmi pa bi verjetno lahko uspeli. Jože Premec nanesel, da smo imeli ravno ta. čas v tovarni dva remonta steklarskih peči, tako da nismo mogli poslati v Portorož svojih delavcev. Obrnili smo se po pomoč na SGP Hrastnik in res so takoj ustregli naši. prošnji, čeprav imajo ravno sedaj veliko dela, pa tudi čas dopustov je pri njih prisoten. Dobili smo mlado ekipo tesarjev in zidarjev. Vsi so se izkazali za zelo sposobne in pridne delavce, saj so bila dela opravljena v rednem času 3 dni, kljub temu, da je eno popoldne krepko ponagajal dež. Dela so se dejansko izvajala brez predaha že od 4. ure zjutraj do večera. To pa samo zato, da bi čimprej vrnili dom v prvotno stanje ih s tem zagotovili mirne, težko pričakovane počitnice delavcem našega kolektiva. Po neurju so bila opravljena naslednja dela: Na novem delu zgradbe je bila streha popolnoma uničena, tako da je bilo potrebno zamenjati precejšen del letev in vso salonitno PAVLA KORBAR V mesecu juliju 1978 se je starostno upokojila naša delavka tov. PAVLA KORBAR, zaposlena kot kvalificirana kontrolorka v obratu TOZD I, ročne in. polavtomatske predelave steklene mase. Rodila se je v steklarski družini 3. 7. 1923 leta v Hrastniku. Ze v rani mladosti je bila tiidi, ena izmed steklarskih otrok, ko je bila prisiljena, da se zaposli, ker oče hi bil kos, preživljati številno družino. Pravzaprav je bil že takrat pisan zakon pri vseh delavskih družinah, da so morali iskati otroci zaposlitev takoj, ko so zapustili šolske klopi. Življenje v tistih časih je bilo težko in potreba je bila, da si je tudi tov. Pavla že v rani mladosti služila svoj vsakdanji kruh.' V kolektivu steklarne Hrastnik je'bila zaposlena več kot 29 let. Začela je kot odnašalka, vendar jo kaj kmalu srečamo kot delavko v vezalnici. Zaradi družinskih razmer je bila nekaj let doma. Takoj po ponovni zaposlitvi je pričela kot vezalka v vezalnici in sedaj ob njeni upokojitvi pa je opravljala dela kontrolorke v TOZD I. Se pred leti, ko je delala kot vezalka (pakiranje) gotovih izdelkov v obratu smo jo vsi sodelavci zeio dobro poznali in ceniii za pridno in vestno sodelavko. Ni opeko. Ker pa je premaknilo dimnik ga je bilo potrebno podreti in na novo pozidati od betonske plošče navzgor. Zamenjala se je tudi vsa salonitna opeka na starem delu podaljška doma, kajti bila je skoraj vsa uničena. Precej je bilo tudi poškodovanih in razkritih strešnih korcev na naj starejšem delu strehe počitniškega doma, tudi .te je bilo potrebno zamenjati in ponovno obzidati z malto. Montirale so se nove kljuke za žlebove, saj so bile prejšnje popolnoma uničene. Ob prvi priliki bodo še kleparji naredili pločevinaste obrobe ih montirali nove žlebove, tako da bo dom zopet v-takšnem stanju, kot je bil pred nevihto. Ob tej priliki bi se morali zahvaliti' V prvi vrsti upravi. Steklarne Hrastnik, Splošnemu gradbenemu podjetju Hrastnik, ki nam je tako hitro priskočilo na pomoč kakor tudi vsem delavcem, ki so izvajali dela v Portorožu. Prav tako bi se zahvalil tistim članom našega kolektiva, ki so del svojega bivanja v počitniškem domu porabili za pomoč pri popravilu. A. K. ODŠLA V POKOJ bilo izdelkov, katerim ne bi bila kos. Vedno je dosegala in presegala svoje delovne naloge. Spominjamo se, da so največkrat nastajali spori med nami, prav samo zaradi požrtvovalnosti pri delu. Vsaka vezalka je hotela več napraviti, tako, da so bili primeri, da so delavke delale med časom malice samo, da so imele večji učinek. Takšna je bila tudi naša Pavla. Po reorganizaciji kontrolne službe je nadaljevala svoje delo v kontrolni službi na hladilnih pečeh in bila kvalificirana kontrolorka stekla. Tudi tu jo poznamo zelo dobro, ker je bila vedno pridna in vestna delavka. Kljub njeni bolezni in izčrpanosti je svoje delo izvrševala dosledno, rada je pomagala drugim delavkam, predvsem mlajšim. Vrste kontrolork v TOZD I se hitro redčijo, zapuščajo nas in odhajajo vzasluženi pokoj. Tudi tov. Pavla je sedaj ena izmed delavk iz stare generacije, ko se pod drugačnimi, . težkimi pogoji dela delale in prispevale svoj veliki delež za razvoj celotnega podjetja. Zaradi tega ti obhodu v zasluženi pokoj, spoštovana Pavla želimo še obilo zdravih let in zadovoljstva v krogu svojih domačih. Rigo XV RADNICKO SPORTSKE IGRE STAKLARA JUGOSLAVIJE ZEMUN ’78 U ime organizacionog odbora XV RSISJ želimo da vam zahvalimo što ste nam bili gosti i učesnici XV staklarijade. Takode vam zahvaljujemo na izuzetno divnom ponašanju i sportskom držanju za vreme igara. Puno vas pozdravljamo i »želimo još veču i iskreniju sa-radnju. Predsednik Org. odbora XV RSISJ Zemunovič Mirko ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in starega očeta LUDVIKA MAČKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovane vence in cvetje Zahvaljujemo se tudi kolektivu Steklarne in sindikatu za vence in osmrtnico, godbi in pevcem Steklarne ter govorniku tov. Karlu Dremlu za poslovilne besede. 'Iskrena hvala sodelavkam v TOZD I za darovan venec ter vsem, ki so v tako velikem številu spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, hčerka Milka, sinovi Ivan, Ludvik in Alojz ter ostalo sorodstvo Ne samo streho, tudi dimnik je polomilo in bo potreben obnove ŠPORTNE IGRE NAGRADNA KRIŽANKA STEKLARNA m IGRA S 55 RAVNIMI LESENIMI PALIČICAMI DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO ORGAN JAVNEGA REDA VAS POD KRIMOM GLAVNO MESTO VE* NEZUELE . KRILO RIMSKE K0> NJE NICE It STEKLARNA ifi SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ): RAVNILO NEMŠKI PISATELJ, REAJLIST CGVNTER) ANDREJ KURENT STEKLARNA til ZAŠČITENA GORSKA CVETICA RANO* CELNIK POGAN KOSITER JED IZ RIBJIH IKER PREBI* . VALKA ARABIJE REKA V BOLGARIJI VISOKA IGRALNA KARTA IGRALKA KACJAN ODRG* NINA PODTALNO DELOVANJE SLOVENSKI SKLADATELJ (VASILIJ ) IGRALEC NA LAJNO GOROVJE MED SIEZU0 IN ČEŠKO’ VELIKA LESENA POSODA ETIOPSKI KNEŽJI NASLOV NATRIJ GLAVNI ŠTEVNIK GRAD V ITALIJI (PONIŽANJE) FRANCOSKA PISATELJICA. CHOPINOVA PRIJATELJICA, (GEORGE) VALJEVO PREBI» VALEČ GRČIJE MESTO V JUŽNI TURČIJI. SESTAVIL! KARLI DREMEL . OTOK V SEV. JADRANU SKOPLJEN BIK PRITOK SAVE IZ 80SNE KRETNJA,. GESTA ANGLEŠKI FIZ1K.N0« BELOVEC LETA 193J (PAUL) MADŽ. NO* GOMETNI KLUB MIHA AVAN70 DIRJANJE KRAJ POD ŠMARNO GORO NEVARNA BOLEZEN. OSEBNI ZAIMEK DELA PROSTI DNEVI MOČNO RAZSTRE« L IVO RASIST SMITH APETIT ALKOHOLNI ' IZVLEČEK IZ ZELIŠČ POSTAVI* TEV PRED« METOV NA OGLED OŽINA NA MALAKI TURIST. NA* SELJE PRI HEKEGNOVEM STEKLARNA ¡Tj FERDO KOZAK PISALNI PRIPOMOČEK MESTNI GRAD V ŠPANIJI ČUDNO ZNAMENJE, POŠAST MONGOLSKI NAROD IGRALKA gardner PEVEC JONES MESTO V BACKI Im RAFKO. IRGOLIČ ŽUPNIJA HERCE* GOVEC KRAJ jBLIZU ŠENTILJA FINŽGAR* JEVA POVEST OSEBA IZ TAVČARJEVE .VISOŠKE KRONIKE* CESTNI VZPON REKA SKO*. Zl PARIZ TROPSKO DREVO DODATEK K POGODBI VRSTA JAVNE USTANOVE STEKLARNA ' iiri CIRIL ZLOBEC NOVEC. METULJ BARVILO ZA LASE OMLAČE* NA ŽITNA STEBLA LETNI GO* ZDNI POSEK HRUP, SIJAJ SVETLO* RJAVO INDIJSKA ZENSKA OBLEKA STARO GLASBILO* PODOBNO KITARL NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (GEORG) ČISTA TEŽA PREBIVA* LEC NAŠE NAJVEČJE REPUBLIKE PEVKA STEFOK POKLON VEZILO UPOŠTE* VANJE ŠENTJURC LIDIJA GLASBENA NOTA GRŠKA ČRKA GRŠKA ČRKA PLOD ELDA VILER PRAŠNA CESTA NOBELOVEC ZA MIR LETA 19V9 VOTLINA V TKIVU (PLJUČA) ŽGOČA SONČNA TOPLOTA IGRALKA FARROW ARHITEKT, GRADBENIK NAŠI KAJAKAŠI IN KANUISTI NA SEDMI KAJAK KANU PRIREDITVI ZA NAGRADO RAŠICE ’78 Tekmovalci Brodarskega'društva Hrastnik so se udeležili kajak kanu prireditve Rašica ’78. Tekmovanje je potekalo na tacenski slalomski progi, spust pa so organizirali na Savi od Žirovnice do Sobčevega bajerja. Udeležilo se ga je okrog 70 tekmovalcev iz 8 klubov. Na tekmovanju v slalomu je Peter Kavzar osvojil 1 mesto, dvojica Halzer-Vovk je bila v slalomu četrta. V spustu je bil Peter Kavzar drugi, zmagal pa je Svoljšak iz Rašice. Robert Halzer in Drago Vovk sta osvojila 1. mesto. V skupni uvrstitvi v slalomu je bil Hrastnik tretji. Prav tako so naši tekmovalci v skupni razvrstitvi za veliko nagrado Rašice ’78 zasedli 3. mesto, prva je bila Rašica, na drugem mestu pa Tesla. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50,00 din 2. nagrada 30,00 din 3. -7. nagrada po 20,00 din Izrezek z vpisano» rešitvijo po- šljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka 31. avgusta. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 7/1978 smo prejeli 44 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada, 50,00 din: ANA PREMEC 2. nagrada, 30,00 din: INGRID METERC 3. do 7. nagrado po 20,00 din: ERNA SIHUR, REZI VOGRINC upok., JULIJ ;SMODlC upok., FRANC JERAN I. in IVAN RAN-CIGER upok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: DAN VSTAJE, kolo, Adam, amortizer, zlom, Reka, vaja, Sadat, samovar, Er, TASS, remont,. Komarča, oktav, Tanta, ura, TOMOS, Žir, polst, Kolombina, Fram, pokop, drobir, Am, Tarasov, krava, leska, ilegalec,, groš, Alaska, partizan, Kivi,- J. K., DO, viličnik, atom, do-voznik, krilo, JANA, sardina, avtor. D. K. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK Oddelek za ljudsko obramba St.: 821/57 Datum: 28. 7 1978 SPLOŠNI POZIV Na podlagi 15. in 16. člena Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 22/74) POZIVAMO vse obveznike — nabornike, rojene v 1960. letu, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Hrastnik, ki iz kakršnihkoli razlogov niso prejeli poziva za nabor, da se dne 10. 11. 1978 ob 7. uri javijo naborni komisijuv sejni dvorani Delavskega doma Hrastnik na Logu št: 2. Ta poziv velja tudi obveznikom — nabornikom starejših letnikov,;ki iz kakršnega.koli razloga dosedaj niso bili na naboru. Kdor se na podlagi tega poziva ne bo zglasil oziroma obvestil tukajšnji oddelek za ljudsko obrambo, bo predlagan v kaznovanje po 69., 70. in 72. členu Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 22/l/4). NAČELNIK ODDELKA ZA LJUDSKO OBRAMBO Grešak Dušan