PoStnlr ;*JLana u ootcutnl Ona Din 1— Sleu. IS. V Uubljtuti, sobota, 23. iaiuiacia 1937 leteli. Jugoslovansko - bolgarsko prijateljstvo Belgrad, 23. januarja, m. Radi jutrišnjega slovesnega podpisa pakta z Bolgarijo, je jugoslovan-sko-bolgarska liga izdala ob prihodu bolgarskega predsednika vlade Kjoseivanova proglas, v katerem pravi, da je ta liga, ki je bila ustanovljena z namenom, da širi in krepi medsebojno spoznavanje, zbližanje in najprisrčnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, že dosegla velike uspehe na^ polju zasebne iniciative in zbiranja čim širših narodnih slojev okoli te plemenite težnje. Posebno se veseli, da je na političnem polju rodila že tako sijajne plodove, da se morejo predstavniki Jugoslavije in Bolgarije jutri sestati v Belgradu in podpisati tako važen dokument, kakor ]e ravno paikt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. V tem proglasu jugoslovansko-bolgarska liga poziva svoje člane in vso širšo javnost, da kar najbolj dostojno sprejme predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova, ki je obenem častni podpredsednik te lige in zelo znan še izza časa, ko je še bil bolgarski diplomatski zastopnik na našem dvoru in ves čas bil največji prijatelj naše države. Pa tudi naša narodna društva in združenja, kakor Združenje nosilcev Karagjorgjeve zvezde, Združenje vojnih invalidov. Združenje vojnih prostovoljcev, Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov in dr. društva, pozivajo 6voje člane, da se v čim večjem številu udeleže sprejema predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova na befgraj-ski postaji. Članstvo teh organizacij se bo korporativno zbralo v svojih društvenih prostorih ter bo nato z zastavami odkorakalo na določeno mesto. Proglas na belgrajsko prebivalstvo je izdal tudi predsednik občine v Belgradu Vlada Ilič. V njem poziva meščanstvo da se istotako v čim-večjem številu udeleži sprejema bolgarskega predsednika vhade. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Georgij Kjoseivanov bo nocoj ob 8 odpotoval iz Sofije s številnim svojim spremstvom V Cari-brodu ga bodo pozdravili zastopniki vseh naših civilnih in vojaških oblasti. Po pozdravu v Cari-brodu bo nadaljeval pot proti Belgradu, kjer je njegov prihod napovedan za 9 dopoldne. Belgrad, 23. januarja. Vse priprave za slovesen i>odpis pogodbe večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo so končane. Pogodbo podpišeta vladna predsednika in zunanja ministra obeh držav dr. Stojadinovič in Kjoseivanov. Kjoseivanov prispe v nedeljo zjutraj. Na potovanju v Belgrad ga spremlja njegov kabinetni še! dr. Milev, šef bolgarskega tiskovnega urada Bala-banov in skupina uglednih bolgarskih časnikarjev. Skupno z njim pride v Belgrad tudi dr. Mom- čilo Jurišič, naš sofijski poslanik. Bolgarskemu predsedniku vlade prirede slovesen sprejem že na obmejni postaji v Caribrodu. Tu ga danes zvečer po prihodu sofijskega brzovlaka pozdravi odposlanec dr. Slojadinoviča ter vse krajevne civilne in vojaške oblasti. Od tu nadaljuje pot v Belgrad. Slovesen sprejem na belgrajski železniški postaji bo jutri ob 9 dopoldne. Tu ga pozdravi naša celokupna vlada z dr. Stojadinovičein in dr. Korošcem na čelu. Na peronu bo stala tudi častna četa vojske z zastavo in vojaška godba, ki bo ob prihodu Kjoseivanova odigrala našo in bolgarsko himno. Po pozdravu se Kjoseivanov odpelje v hotel. Po kratkem oddihu se odpelje na dvor, kjer se vpiše v dvorsko knjigo, nakar bo slovesen podpis pakta. Po podpisu se Kjoseivanov v /spremstvu dr. Stojadinoviča odpelje na Dedinje, kjer bo sprejet pri knezu Pavlu. Jutri zvečer priredi na čast Kjoseivanovu dr. Stojadinovič z gospo banket v Gardnem domu. Kjoseivanov ostane v Belgradu še v ponedeljek. Za časa njegovega bivanja bo v Belgradu več prireditev, ki jih pripravlja tukajšnja Jugoslovansko-bolgarska liga. Belgrajski župan je pozval prebivalstvo Bel-grada, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema Kjoseivanova na kolodvoru. Vsi državni uradi in javne ustanove bodo izobesili bolgarske in naše državne zastave. Karl Rade k in tovariši pred boljševiškim vojnim sodiščem Moskva, 23. januarja, o. Danes se je pričela pred sovjetskim vojnim sodiščem razprava proti drugi skupini tako zvanib trockistov V tej skupini je 17 ljudi, povečini bivših uglednih sovjetskih uradnikov, izmed katerih so bili mnogi sodelavci voditelja revolucije Lenina. Glavni obtoženec je Karl Radek-Sobelsohn. prvi boljševiški časnikar za zunanjo politiko, Sokolnikov, eden izmed prvih sovjetskih diplomatov, ki je podpisal mir t Nemčijo v Brestu Litovskem in je bil sovjetski poslanik v Londonu, kjer je organiziral bolj-gcviško in vojaško špijonažo, Jurij Pjatakov, bivši ravnatelj sovjetske državne banke in namestnik komisarja za težko industrijo. Poleg teh treh je obtoženih še več drugih Povečini so bili vsi pristaši Trockega tedaj, ko je bil Trocki še eden izmed vladarjev Rusije. Ko pa je Trocki postal komunistično protidržaven, so vsi ti njegovi pristaši odpadli in so bili najbolj pravoverni Stalinovi priganjači. Zlasti velja to za Radeka. Toda kljub temu so že od julijskega procesa, ko se je Staliu znebil vseh nasprotnikov iz prve dobe revolucije, bili tudi sedanji obtoženci osumljeni in je bilo jasno, da jih čaka ista usoda, kakor prvo skupino. Stalin je s procesom čakal tako dolgo zato, ker je streljanje prve skupine nasprotnikov sovjetske države po vsem svetu rodilo veliko upora in razočaranja. Vsi sedanji obtoženci so osumljeni, da so po navodilih Trockega organizirali revolucionarno celico proti Stalinu in da so bili v neposrednih zvezali s Trockim. Baje so prirejali atentate pt-oti članom vlade, sabotirali promet na železnicah itd. Dalje so baje, kljub tenin, da so kakor Trocki, pristaši >vefne komunistične revolucije«: po vsem svetu špijonirali v korist neke tuje države, namreč Nemčije. Vse te obtožbe so iste, k ■ r so bile že pri prvem procesu in ni dvonm o tem, da bodo vsi obtoženci obsojeni na smrt. Možno je edino to, da bodo komunistične in socialistične organizacije z vsega sveta zahtevale, da jih zaradi zaslug, ki so jih imeli za revolucijo in sovjetsko državo, po-miloste. V tem smislu so že poslale v Moskvo spomenico francoske delavske komunistične organizacije. London, 23. januarja, o. »Dailv Herald«, glasilo angleškega delavstva, piše z ozirom na moskovski proces, da take prireditve v sovjetski Rusiji danes niso potrebne. Če Stalin uprizarja procese in daje obsojati svoje bivše sodelavce na smrt, potem dokazuje le, da v sovjetski Rusiji ni enotnosti, ampak da kljub vsemu nadzorstvu in pritisku še zmeraj lahko uspevajo mogočne opozici-onalnc organizacije. Če hočejo komunisti dokazati, da je Rusija res enotna in vsa za Stalina, potem naj vsaj v tem procesu oprostc vse obtožence, sicer bo druga razprava proti trockistom še bolj utrdila v svetu prepričanje o notranjem razdoru, ki vlada v sovjetski Rusiji. č'c so ti ljudje obtoženi zaradi špijonaže v korist Hitlerju, potem bo z njihovo obsodbo in usmrtitvijo pridobil samo Hitler, ue pa Stalin. Ozadje spora in Turčijo Pariz, 23. januarja, o. Spor za pokrajino Alck-sandrette, ki leži na meji med Turčijo in francosko Sirijo, se na sedanjem zasedanju Sveta ZN ne bo rešilo, saj tako ne, kakor želi Turčija. Turčija namreč zahteva takojšnjo rešitev manjšinskega vprašanja v tem ozemlju, kjer prebivajo skoraj sami Turki, zahteva, da se trancoski načrt o avtonomiji tega ozemlja, ki bi bila seveda pod francoskim nadzorstvom spremeni v toliko, da postane ta pokrajina, ki so jo po svetovni vojni vzeli, dejansko neodvisna, razen kar se tiče carin in zunanje politike. Turčija predlaga Franciji, da Brez posebnih dogodkov v Španiji Salamanca, 23. januarja, o. Nacionalistični štab poroča, da so oddelki generala Liana v zadnjih dneh napredovali za 34 km v pokrajini Granadi. Prebivalstvo ni nudilo nobenega večjega odpora, ker je večina organiziranih branilcev pobegnila proti severu. Pustili pa so za seboj veliko vojnega materiala, ki so ga nacionalisti zaplenili. Na vseh drugih bojiščih je včeraj prevladovalo lahko streljanje brez kakih pomembnejših akcij. Nacionalistično letalstvo je priletelo na Malago in vrglo na važnejše točke mesta nekaj vžigalnih bomb. Letala madrid. vlade pa so napadla Ceuto v španskem Maroku, ki nima nobenega vojaškega značaja in so pri tem z bombami ubila 36 ljudi, povečini žensk Saint Jean de Luz, 23. jan. AA. (Stefani) lz Valencije poročajo, da je vlada napovedala bližajoči se prihod sovjetskega parnika 9 tovorom živeža za miličnike na madridski fronti, živeža, ki ga je španski vladi poslala zveza delavskih organizacij v Veliki Britaniji. V carigrajsko pristanišče je prispel pred dvema dnevoma veliki španski potniški parnik >Juan Sebastjan el Bano« 6 13.000 tonami. V treh dneh je to že drugi veliki španski potniški parnik, ki je namenjen v Sovjetsko Rusijo. Govore, da bo parnik prepeljal čete za Španijo. Madrid, 23. jan. Izpraznitev prestolnice se vrši pospešeno. Včeraj je iz Madrida krenilo 30 katnijo-nov v Barcelono in Katalonijo. Poleg tega pa stalno vozi 30 kamijonov med Madridom in bližnjimi železniškimi postajami. med Francijo - petrolej se sklene vzajemna pogodba za skupno obrambo te pokrajine. Turška vlada je bila že od začetka prepričana, da v Ženevi ne bodo rešili tega vprašanja. Zdi se, da se Turki še zmeraj bavijo z načrtom, kako bi lepega dne z oboroženo silo to svoje ozemlje vzeli Franciji. O tem priča neprestano zbiranje čet v bližini aleksandrettske meje in nervozne seie turške vlade. Včeraj so se razširili glasovi, da je pri tem vprašanju prizadela tudi Anglija, češ da bi lahko vrnitev ali nasilna osvojitev aleksaudrettskega ozemlja po Turčiji dala pobudo Nemčiji, da bi s silo zahtevala vrnitev svojih kolonij. V resnici pa Angležem ne gre za to, marveč za petrolej. Angleška petrolejska družba Irak-Petrolcum Co. je namreč odstopila pravico za iskanje j>etroleja na vaI?^sandrettskem ozemlju svoji francoski podružnici. Ta je po daljšem vrtanju našla velike zaloge nafte, katero so iskali tudi turški podjetniki. Turčija mora za svojo vojsko in letalstvo nafto ter bencin uvažati.-Zato je zanjo življenjskega pomena, da si osvoji vrelce v tem ozemlju. Zato bo Turčija |X>izkusila vse, da dobi to ozemlje nazaj, ker pravi, da so Francozi, odnosno Angleži Turkom ukradli petrolej izpred nosa. Zato ni dvoma, da se bo Anglija vztrajno upirala vsaki spremembi dejanskega stanja na aleksandrettskem ozemlju. Vremenska poročila Krma, dnnos: —9, jasno, 75 cm snega. Boh. Bistrica: —7, 15 cm snega. Vogel včeraj: —8, sever, 40 era novega snega. Gorjuše, danes- —i, 10 cm pršiča na 20 podlage. Dovje—Mojstrana, včeraj: —5, pršič v Kraju in MožaklJ i. t ... Kranjska gora danes: jasno, —10, !> cm pršiča na 10 cm podlage. Sankališče in drsališče uporabna. Vrftič—Krnica- danes,- sroi na 50 cm podlage. Katoče—Planioa, danos: —12. jasno, 5 cm prSiča na 30 em podlago. Skakalnica 16, 25 in 60 uporabna. Tamar: 10 cm pršiča na 20 cm podlage. Zelcnioa, včeraj: 20 em pršiča na dobri podlagi, smuka do Ankelnta. Jezersko včeraj: —12, 30 cm poledenolega snega, smuka slaba. Bom na Krvavcu, včeraj: —6, 15 cm suhega ■nega. Kofce. včeraj- 10 cm pršiča na Sn cm podlage. 8muka v višini proti Velikemu vrhu odlična Kamniška Bistrica, včeraj: -6, 10 cm snega. Vel. Planina, včeraj: —5. severvzbodnih, 30 na Cm ' Korešček, danes: na Osojnih travnikih 10 cm Bnoga. Obvezno žensko delovno službo razglaša zadnji vladni odlok iz Berlina za vs* dekleta, ki_ so končala srednjo šolo in hočejo dobiti kako službo. Nemški škofie za pravice Katoliške cerkve Berlin, 23. jan. AA. Havas: Potovanje treh nemških kardinalov v Rim in bivanje številnih nemških škofov v Rimu se tukaj razlaga tako, da misli katoliška cerkev v Nemčiji do konca vztrajati v svoji borbi za svoje pravice proti narodnemu socializmu. Izve se, da so škofje na svoji konferenci v Fuldi sestavili dve izjavi, ki morata biti prečitani na prižnicah. Ena izjava podčrtava pravico katoliške cerkve do vzgoje otrok, druga izjava pa zahteva za vse katolike v Nemčije svobodo vesti. Poleg tega je nemški episkopat sestavil tole molitvico, ki jo morajo duhovniki moliti pri svečanih mašah in nedeijskih mašah: »Nebeški Odrešenik, obračamo se k Tebi s svojo molitvijo, ker grozi nevarnost, da bodo oddaljili od Tebe otroke in spravili v nevarnost njihovo odrešenje Ne dopusti, da bi bili naši otroci oddaljeni od Tebe in daj krščanskim roditeljem moč, da bi se borili za katoliško šolo.c Besedilo izjave, v kateri se pravi, da je narodni socializem protivnik katolicizma — ui to prvič javno po štirih letih — in besedilo molit- Komuirstieni atentat na Portugalskem Lizbona, 22. jan. Parlament je na svoji včerajšnji popoldanski seji slovesno obsodil ponočne atentate. Predsednik je predlagal resolucijo, ki pravi, da parlament odobrava vse odredbe, ki jih vlada smatra za potrebne, da pobija delo teroristov. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Razen doslej znanih eksplozij se izve, da je bilo ponoči še več eksplozij. Ena bomba je eksplodirala v Barceloni, druga pa v Saksiasu. Poslopja so precej jx>škodovana. Tretja bomba pa je eksplodirala pri Bajrolu, kjer je vojaško skladišče. Škoda ni bila velika. Policija je ponoči vlovila atentatorje. Aretirala je osebe, ki so bile sumljive in ki bivajo blizu teh poslopij. Te aretacije so sedaj samo začasne, ker je malo verjetno, da bi bili atentatorji ostali v mestu. Nekaj aretiranih je policija že izpustila. Poslopje vojnega ministrstva je takisto poškodovano. Bomba je raznesla stopnišče med prvim in drugim nadstropjem. Eksplodirala je v noj>o-sredni bližini delovne sobe vojnega ministra. Razen ministra vojske je ranjenih pet oseb, med temi dve slugi. Prijeli so 13 sumljivih oseb. Nekega Angleža, ki so ga prvotno aretirali, so zopet izpustili na prostost, ker je prišel v poslopje le da bi po eksploziji prve bombe pomagal ranjencem. Sv. oče umira Vatikan, 23. januarja, o. Stanje st. očeta se od ure do nre slabša in je dejansko že podobno pravemu umiranju. Papežev osebni zdravnik dr. Milani je bil vso not pri bolniku, pa ni mogel bolečin olajšati z nobenim sredstvom. Zdaj že dve noči sv. oče ni zatisnil očesa, kar ga je zelo oslabilo. Ne upajo ga niti premakniti, ker se boje, da ne bi ovirali že itak šibkega krvnega obtoka. vice, dokazujejo, da je huda kriza med narodnim socializmom in katoliško cerkvijo v Nemčiji, in da se Nemčija že nabja v vrtincu verskih bojev. Vesti 23. januarja Manevri ameriške vojne mornarice so se začeli ob kalifornijski obali. Pri manevrih sodeluje 100 bojnih ladij in 300 letal. Hitlerjev govor 30. januarja bo važen za nemško notranjo in zunanjo politiko. Zdi se, da bo Hitler govoril glede kolonij in glede nemške politike proti Franciji. Umetnost in tujski promet, pod tem naslovom so v Parizu odprli angleško-francosko razstavo ob velikih svečanostih. Razstava kaže, kako umetnost pospešuje obiskovanje tujih dežela. Poplava Mississipija se širi. lz države Ohio bo* do morali iz ogroženih krajev prepeljati 13.000 ljudi. 12 zveznih držav prosi za hitro pomoč. AmeriSki delavci zahtevajo Rooseveltovo posredovanje pri rešitvi vprašanj avtomobilskega delavstva. Tako je izjavil voditelj ameriške delavske zveze. 120 milijonov dolarjev ikode je povzročil mraz v Kaliforniji in na zahodu Združenih držav. Toplomer je ponekod padel na 49 stopinj pod ničlo. Japonska zbornica bo razpuščena, ker je na zadnji seji nasprotovala vladi in generalskim krogom. Vlada hoče s tem preprečiti spore med vojsko in med parlamentom. 27 letalskih skupin bo sodelovalo pri angleških manevrih na Daljnem vzhodu, središča manevrov bodo v Singaporju. Za grškega finančnega ministra je bil imenovan dosedanji podtajnik v finančnem ministrstvu Rediadis. Podzemeljska letališča grade Angleži na otoku Cipru, pred Palestino. Stroški za nje bodo znašali 250.000 funtov. 1317 žrtev je zahtevala gripa preteklei teden v Angliji in na Škotskem. 130.000 funtov za špansko rdečo vlado so zbrali angleški socialisti. Njihovo glasilo izraža željo, da bi ta denar prišel v roke tistim, katerim je namenjen. Eno milijardo zlotov za državno obrambo v treh letih namerava dati Poljska, kakor je sklenil včeraj ministrski svet. Spričo slabih poljskih financ je ta vsota ogromna. Malarija na Cejlona razsaja tako, da so vse bolnišnice polne. Umrlo je že nekaj tisoč ljudi. Ladjam je prepovedano pristajati v ceylonskih pristaniščih. Nov načrt za poljsko notranjo politiko sestavlja polkovnik Koc, sodelavec maršala Rydz Smy- glia. Španski nacionalistični poslanik v Stockholmu Fiskovic je včeraj odšel iz Švedske, potem, ko je dolgo časa »držal« švedsko poslaništvo pred naskoki dame, katero je za poslanico imenovala va-lencijska vlada, okolici. 60-letnico je obhajal nemški gospodarski minister dr. Schacht, čigar delo je v veliki meri dalo Hitlerjevemu gibanju tudi zunanji uspeh. Bivii angleški z ti n. minister Chamberlain je prišel v Pariz, kjer so mu priredili slovesen sprejem na visoki šoli za politične vede, kjer je Chamberlain nekaj časa študiral. Romunski ministrski predsednik Tataresco potuje koncem meseca v Prago in bo podpisal finančno pogodbo o češkoslovaškem oboroževanju Romunije, ker so vsi potrebni razgovori že končani. Konferenca za razdelitev surovin se bo pričela prihodnji teden v Ženevi. Nemčija se bo sicer zanimala za njen potek, ne bo pa na konferenci sodelovala. Mir bi bil zagotovljen za 25 let, če bi se moglo uresničiti vsaj četrtina načrtov, o katerih sta razpravljala nemški zun. minister Neurath ter francoski poslanik v Berlinu Poncet. Glavna posledica teh razgovorov je, da je Francija podaljšala Nemčiji gospodarske ugodnosti v kolonijah. Odkritja o sovjetskem rajn nadaljuje v pariškem »Intramsigeantu« pisatelj Roland Dorgeles. čigar vojni roman »Leseni križi« imamo tudi v slovenskem prevodu. To je tretji veliki francoski pisatelj levičar, ki se je vrnil iz Sovjetske Rusiije razočaran in jo zdaj razkrinkava brez ozira na svoje prejšnje prepričanje. Pri letalskih tekmah čez Atlantsko morje ob 20-letnici Lindbergovega poleta bo sodeloval tudi drugi Mussolinijev sin Bruno, ki se je udeležil abesinske vojne kot letalec. Oče mu je to dovolil in je francosko letalsko ministrstvo že prejelo njegovo prijavo. Letalo, ki nosi časopise iz Londona v Pariz, se je zrušilo v viharju, ki dhja rt atlantskih obalah. - . . • * ’ j It i 60 milijonov lir za zdravstveno izboljšanj« kmečkih stanovanj je dala osrednja hranilnica v Piemontu. Ljubljanski mestni arhiv Ljubljana, 22. januarja. Ljubljanski mestni arhiv je sedaj zopet popolnoma urejen v novih prostorih kulturnega oddelka poglavarstva v Auerspergovi palači (Gosposka ul. 15) in dostopen mea uradnimi urami vsem, ki žele proučevati njegovo zanimivo gradivo. Mestni arniv hrani v svojih zbirkah predvsem ) pergamentnih in na papirju pisanih izvirnih in oa 14. do konca 18. stoletja. Znamenite so ziisti tiste, ki se tičejo mestnih pravic in svoboščin. Najstarejša je iz leta 1520. (pismo koroškega vojvode Henrika Ljubljančanom zastran davkov in straž). Iz leta 1364. je n. pr. pismo, s katerim podeli avstrijski vojvoda Rudolf ljubljanskemu mestnemu sodniku pravico krvavega sodstva nad podložniki nemškega viteškega reda in ljubljanskega župnika, iz leta 1406. pa pismo celjskega grofa Hermana vojvodi Ernestu zaradi mitnice v Landolu. Navajamo iz obilice zanimivih deloma še neobjavljenih dokumentov samo te tri. Za ljubljansko zgodovino posebno važne so zbirke sodnin zapisnikov in sej občinskega sveta od leta 1521. do leta 1785., knjige o mestnih dohodkih in izdatkih od Ha 1581. do 1775 ter davčni urbarji od leta 1600. do 1752. Raznih drugih zapisnikov, urbarjev, računskih knjig itd. od leta 1637. dalje je 252. Zanimivi so zlasti urbarji ljubljanskih mestnih imenj in posestev seznami obrtnikov in hišnih posestnikov, ukrepi »Gradbene, gasilske in olepševalne komisije« (leta 1814—1821), policijski dnevnik (leta 1824—1833), zbirke kupnih pogodb, spisi o ljubljanskem barju, urbarji meščanskega Spitala, protokoli »strahovalnice« in prisilne delavnice, register o porokah in razporo-kah (v francoščini) iz leta 1813. itd. Na novo in natančno je mestni arhivar g. Vladislav Fabjančič nadalje uredil ves aktovski arhiv do leta 1826. Najstarejši spisi (v izvirniku ali prepisu) aktovskega arhiva segajo nazaj do leta 1364. Za vso to dobo, ki obsega 1113 svežnjev, je sestavil 130 strani obsegajoč pregleden seznam spisov po zaporednih številkah. Ta seznam je sedaj na razpolago obiskovalcem mestnega arhiva. Gradivo, ki ga nudi aktovski arhiv, je izredno bogato in je iz njega možno proučevati ljubljansko in sploh slovensko preteklost na mnogoterih poljih, sai obsega n. pr. samo doba francoskih okupacij (leta 1797.. 1805. in 1809.—1813.) celih 30 debelih svežnjev spisov v francoščini, nemščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini. Poleg spisov mestne registrature so zanimive nadalje zbirke mestnih računov (od leta 1752—1842. s presledki), spisi »Gasilske, gradbene in olepševalne komisije« (od leta 1791.—1810.), kresijska registratura, v kolikor se tiče Ljubljane (s predpsi od leta 1687— 1855.), izredno zanimivi magistratni predsedstveni spisi, zlasti županova zaupna poročila kresiji o političnem razpoloženju Ljubljančanov (od leta 1814—1844.), spisi ljubljanskega »priviligiranega trgovskega stanu« (od leta 1604.—1809.), spisi o izsuševanju barja (od leta 1762.—1897.). sveženj potnih listov (od leta 1817.—1827.), spisi o ljubljanskem vladarskem kongresu (leta 1821.). Arhivar je sestavil iz regi6traturnega gradiva bogato zbirko patentov in drugih tiskovin, ki so izšli razen v nemščini (za časa Francozov tudi v francoščini in laščini) še v slovenskem jeziku od Marije Terezije dalje pa do odhoda Francozov. Ta zbirka je zelo prikladna za študij o razvoju uradne slovenščine. Vmes 60 tudi nekateri pismeni akti ljubljanskega magistrata v slovenščini ki dona-zujejo, da so nižji sloji v Ljubljani govorili in ra; zumeli samo slovensko. To so zlasti razglasi, ki so jih objavili bobnarji po ljubljanskih ulicah, meščanske prisege opekarskega mojstra itd. Končno je lam prevzel mestni arhiv iz mestne registrature še 1079 svežnjev in 351 zapisnikov in indeksov za leta 1827. do 1890. ter arhivalije priključenih občin. Tako se sedaj hranijo v mestnem arhivu vsi viri o ljubljanski preteklosti do leta 1890. Spravljenih so v primernih prostorih, posebna soba pa je določena za znanstvenike, akademike in druge interesente, ki želijo proučevati gradivo mestnega arhiva. Matineja kina Sloge Danes ob 14'15 in jutri ob 11 dopoldne Komična opera, v kateri kraljujeta Stan Laurel Oliver Mardy Cene 3‘50 in 5'50 Din — Bomba smeha I ipvla, v ivoui i niaijujvia £ Fra Diavolo Zanimiva razprava o Feniksu Toženi g. Jeras oproščen, toiitelja pa obsojena v plačilo stroškov Ljubljana, 28. januarja. Mnogo zanimanja med zavarovanci Feniksa je vzbudil ustanovni občni zbor Društva zavarovancev Feniksa, ki je bil 11. oktobra lani pri Mikliču. Na tem zborovanju je g. Ivan Jeras obširno poročal o Feniksu in med drugim tudi ožigosal postopanje Feniksove podružnice v Ljubljani. Ravnatelj podružnice Zvonko Žolgar in prokuristinja Slava Rozmanova sta se čutila po Jerasovem govoru na časti žaljena in sta proti njemu po odvetniku dr. V. Čampi vložila na okrajnem sodišču tožbo zaradi. prestopka zoper čast. Iz Jerasovega govora sla inkriminirala več odstavkov. Toženi Jeras je priznal inkriminirane izraze in po odvetniku dr. Schleyu izjavil, da nastopi za svoje podatke dokaz resnice odnosno, da je zadevo spravil na dan v dobri veri. Bilo je že o tej aferi več razprav, ki jih je vodil kazenski sodnik dr. Valentin Benedik. Na zadnji razpravi v decembru je bilo zaslišanih več prič, tudi nekateri Feniksovi uradniki. Prav značilno dejstvo je prišlo na dan gjede plač ravnatelja in prokuristinje. Da bi Feniks plačal manj davkov, je bilo urejeno, knjigovodstvo na ta način, da je ravnatelj formalno prejemal le 5000 Din mesečne plače, prokuristinja pa 3000 Din. Na račun organizacijskih stroškov pa sta oba prejemala še primerno višjo plačo, tako da je ravnatelj Žolgar prejemal dejansko 10.000 Din mesečne plače, prokuristinja pa je prišla na 4.500 Din. Nekatere pnce pa so vedele celo na zadnji razpravi povedati, da je ravnatelj prišel mesečno do 20.000 Din prejemkov. Toženi g. Jeras je dalje omenjal v svojem govoru tudi zgodbo psa »Ferija«, ki je last gdč. prokuristinje. Ta »gospod pese je bil prav dobro nego: van. G. Jeras je celo očital, da so zanj kupovali posebne kekse v trgovini Janež na Aleksandrovi cesti. Psa >Feri]a« je dresiral dalj časa Justin Miklavec. Psa so vozili celo v avtomobilu, ki je last podružnice Feniks v Ljubljani. Na zadnji razpravi je posebno drastično opisal zgodbo »gospoda psa Ferija« šofer podružnice Josip Kranjc, ki je enkrat peljal psa na klavnico, ker so se bali, da je zbolel na pasji kugi. Splošno pa so nazivali psa z »gospod Feri«. Za danes je sodnik dr. Valentin Benedik raz- pisal tretjo razpravo, ki se je pričela ob 8 dopoldne v sobi št. 28. K razpravi eta bila vabljena ravnatelj g. Žolgar in prokuristinja gdč. Rozmanova, kakor tudi še druge priče. Ravnatelj g. Žolgar se je opravičil, da ne more priti k razpravi, ker je bil pozvan v Belgrad na glavno sejo zavarovalne družbe »Feniks«. „Take pojave je treba javno bičati!1* Zadnja in današnja razprava sta prinesli v zadevi Feniksa še mnoge druge prav zanimive podatke. Odpuščeni Uradniki so prejemali meBecno Skupaj 3600 Din, nasprotno pa g. ravnatelj in gdč. prokuristinja skupaj 14.800 Din. Tudi zgodba o »gospodu psu Feriju« je danes razkrila še druge zanimivosti. Kadar je bil »gospod pes« bolan, so mu dajali celo čaj s konjakom. Opravičeno je zato toženi gospod Jeras na zborovanju trdil, da bi bil marsikateri človek zelo srečen, ko bi bil tako negovan, kakor pes Feri. Zastopnik tožiteljev g. dr. Čampa je predlagal najstrožjo kazen, branilec dr. Scliley nasprotno pa oprostilno sodbo. Sodnik g. dr. Valentin Benedik je nato objavil sodbo, s katero je bil toieni g. Jeras v polnem obsegu popolnoma oproščen od obtožbe. Tožiteljema g. ravnatelju Žolgarju in prokuristinji gdč. Rozmanovi pa je g. sodnik naložil, da imata plačati stroške kazenskega postopanja in pa 500 odn. 400 Din povprečnine. Končno je sodnik zaključil utemeljitev sodbe s posebnim poudarkom, reko£i »Gre za take pojave, ki jih jo treba tudi javno bičati!« Tožitelja sta prijavila pritožbo proti sodbi. Končno pripominjamo, da je g. sodnik na današnji razpravi prečital tudi kratko poročilo davčne uprave za meato Ljubljano. Prvotno je bilo * upravi prijavljeno v svrho odmere uslužbenskega davka, da ima g. ravnatelj le 5000 Din mesečne plače, gdč. prokuristinja pa 3000 Din. Pozneje pa je podružnica Feniksa prijavila povišanje plače na 10.000 odnosno na 4800 Din. Davčna uprava je proti vodstvu Feniksa uvedla postopanje zaradi prikrajšanja davkov odnosno zaradi napčnega fati-ranja. Delovanje kolodvorskega misijona Maribor, 22. januarja. Kolodvorski misijon v Mariboru obstoja že nekaj let ter beleži v tem času izredno lepe uspehe. O tem pričajo tudi številke iz leta 1936. Kolodvorski misijon vodi gospa Terezija Štumberger. Lani se Je zglasilo pri njej 1774 oseb, največ deklet. Naj večji promet je bil v prvih štirih mesecih. Pomoč je iskalo: januarja 174, februarja 166, marca 171, aprila 180 oseb. Posredovanje misijonarke je bilo vsestransko. Posredovala je pri borzi dela, na sodniji, na policiji, pri zdravnikih itd. Mnogim je nudila tudi materijelno pomoč. Službo je posredovala januarja 30., februarja 27., marca 28. in aprila 29., najbolje pa je bilo maja, ko je posredovala službo 40. dekletom. Delo kolodvorske misijonarke je bilo požrtvovalno in zasluži vse priznanje. Enako pa tudi vsi oni, ki delo misijona podpirajo. Želimo samo, da si ta ustanova pridobi še novih prijateljev in podpornikov. 9 lamnik 21. januarja 1936. Protituberkulozna liga v Kamniku sklicuje za nedeljo, 24. januarja t. 1. v dvorani društva »Kamnik« ob pol 4 popoldne obini zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročila: predsednika, tajnika, blagajnika, vodje dispanzerja, nadzornega odbora. 4. Odobritev proračuna za 1. 1937. 5. Odobritev novih pravil. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Hlod je padel na noge Lapu J., hlapcu tukajšnjega posestnika Podgorška Ivana, ko je na žagi v Stahovici razkladal nlode Radi doVli^ih težkih poškodb ie bil zavtom prepeljan v ljubljansk" splošno bolnišnico. ned. univ. Dr. Vladimir Milavec specialist za koZne m spolne bolezni ler kozmetiko, naznanja, da je pričel z ordinacijo Aleksandrova cesto 16, priuicte Ordinira od 1.—3, ure popoldan Žalca; zahtevamo hidrotehnični laboratorij Ljubljana, 22. januarja. Kot praktična veda, ki je namenjena predvsem praksi, črpa tehnika tudi vse svoje znanje iz prakse. Vse njeno znanje je plod dolgoletnih opazovanj, in vse njene formule so več ali manj uspeli poiskusi, podajati zakonitost materije, nikoli pa ne bodo postale splošno veljavne dogme, ker je nemogoče utesniti živo priroda v več ali manj teoretični okvir. Zlasti velja to za hidrotehnično stroko, ki je skoraj izključno vezana na eksperiment. Res je, da poznamo danes precizne formule za računanje pretočnih množin po ceveh ali jx> koritih enostavnega prereza, poznamo tudi zakonitost precejšnjega števila ostalih hidravličnih pojavov, toda tudi teh ne bi poznali, da niso možje kot Bazin, Regnold, Weyrand in drugi v dolgoletnem neumornem opazovanju zasledili zakonitost teh navidezno tako kompliciranih pojavov. Ostalo pa je še premnogo problemov, ki niso splošni, ki se pojavljajo od primera do primera in ki jih računsko najbrž ne bo nikoli mogoče zajeti. Za širšo javnost in za narodno gospodarstvo bi bilo tu manj važno, če bi šlo le za več ali manj interesantne teoretične raziskave, toda to so pojavi, ki so stali in še stanejo težke milijone in ki bi jih bilo mogče preprečiti. Katastrofe uče ... Izučeni po katastrofah, ki so nastale n. pr. pri porušitvi jezov in dolinskih pregrad, pri poplavah, ki so jih povzročile že regulirane reke itd., so zapadne države in USA uvedle predpisano modelno preizkušavanje za vse večje vodogradbene projekte na svojih ozemljih, oziroma modelni preizkus že obstoječih naprav, ki še niso kljubovale silam, za katere so bile preračunane. Pokazalo se je sledeče: tudi najskrbneje izdelani projekti, ki so ne v svoji obliki oddaljevali od običajnih, že od preizkušenih oblik, so pokazali nedostatke, ki bi v praksi ogrožali obstoj naprave ali pa jo napravili nerentabilno. Pri že obstoječih napravah pa se je izkazalo, da so deloma premočno demenzionirane, torej neekonomično ali pa, da so v veliki nevarnosti, da jih prva malo nenormalna visoka sila poruši. Z modelnimi poizkusi se je pričela doba ekonomičnega in obenem varnega grajenja naprav. Vsakdo bo razumel kaj to pomeni v gospodarskem pogledu pri gradbenih stroških, ki se gibljejo vedno v višini nad 10 milijonov dinarjev, oziroma pri poplavnih škodah, ki so še znatno večje in zahtevajo poleg tega dragocena človeška živijenja. Začasni provizori} na Viču Kakor v marsičem, je tudi pri nas izšla ini-cijativa za zgraditev hidrotehničnega laboratorija iz privatnih krogov. Peščica dalekovidnih inženjer-jev in gospodarstvenikov, ki je uvidela ogromni pomen takega laboratorija za naše narodno gospodarstvo, si je stavila za nalogo postavitev tega laboratorija v Ljubljani. Iz nabranih sredstev se je postavil začasni provizorij na Viču, ki je obenem memento za merodajne kroge, ki odlašajo z izpopolnitvijo tega, kar je po našem mnenju njihova službena dolžnost. Že v času, ko so odločnejši krogi oklevali glede vprašanja postavitve Univerzitetne knjižnice, se je akcija za izpopolnitev univerze v Ljubljani z vso odločnostjo zavzemala za to življenjsko vprašanje naše univerze, danes, ko se rešuje vpra-- Sanje našega bodočega tehničnega razvoja, se pridružujemo mi akademiki, ki smo deloma sami gledali v inozemstvu razmah moderne tehnike, zahtevi naše tehnične javnosti, da se s primernimi dotacijami uredi v Ljubljani hidrotehnični laboratorij, ki bo ustregel vseh zahtevam sodobne vodogradnje. Da pokaže Akademska akcija javnosti potre-be naše tehnike, bo priredila v torek, dne 26. jan. v Trgovskem domu ob 8 zvečer javno predavanje, kjer bodo govorili zastopniki univerze kakor tudi študentov. Akademska akcija za izpopolnitev univerze. Celje dobi 8 milijonov posojila Celje, 22 jan. Dnnes se je vršila pod predsedstvom župana g. Mihelčiča in v navzočnosti zastopnika bana okr. načelnika g. dr. Zobca, izredna seja mestnega sveta celjskega. Župan je poročal, da ie bila sklicana današnja seja zaradi najetja 8 milijonskega posojila pri Hipotekarni banki. Zupan je bil pooblaščen v seji mestnega sveta dne 24. aprila lansko leto, da najame pri Hipotekarni banki do 8 milijonov din posojila. Občina je zaprosila za posojilo zato, da bi prihranila pri obrestni meri. Sedaj plačuje mestna občina za svoje dolgove 8 do 9%, obrestna mera pri Hipotekarni banki je pa nižja. Župan je nato poročal, da so pogajanja med mest- Filmi, Iz narodne skupščine Belgrad, 28. jan. m. Seja narodne skupščine je sklicana za 1. februar. Kolikor se doznava, bo narodna skupščina najprej razmotrivala razne konvencije, ki jih je kraljevska vlada predložila za ratifikacijo narodnemu predstavništvu, za tem pa predlog trgovinskega zakona, ki je o njem narodna skupščina govorila že v svojem lanskem zasedanju. Zdi se, da bo od takrat naprej narodna skupščina stalno zasedala. Istočasno bo zasedal tudi finančni odbor narodne skupščine ter nadaljeval razpravo o proračunskem predlogu za prihodnje proračunsko leto. Generalni ravnatelj Poštne hranilnice v Ljubljani Belgrad, 23. januarja, m. Sinoči je odpotoval v Ljubljano generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič ter bo danes pregledal jioslo-vanje podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Jutri bo pa Nedeljkovič imel predavanje na sestanku Kmetske zveze v Ljubljani. ki jih velja videti... ali ne videti Upor na ladji Bon n tv (Kino Matica). Film o veličini angleške mornarice, ki je z ekspedicijami ustvarjala angleško svetovno državo. Ob primeru ladje >Bourity« pod nečloveškim kapitanom Blighom, ki ga igra Charles Laughton, mojster iz »Bednih« in »Henrika VIII.«, doživimo skrivnost angleškega kolonijalnega in imperialnega uspeha: ta skrivnost je v slepem suženjstvu do veiike misli, do pomorskega zakona, do države. Za izvajanje tega poslanstva je dovoljeno vse: bič in izkoriščanje, človeške žrtve in življenske odpovedi. Vse to opravičuje idol države, idol Anglije in angleškega pomorskega gospostva. Upor izbruhne zaradi kričečih trpinčenj med moštvom proti kapitanu, nasilniku, izkoriščevalcu, sleparju, vendar po drugi strani slepemu sužnju ideje. Ko ga uporniki izkrcajo 3000 milj daleč od prve obale, se njegova zaslužena kazen spremeni v naravnost simbolično mornarsko herojstvo. Njegova služba Angliji opravičuje vse, zato so tudi uporniki obsojeni na smrt, kljub temu da so se uprli iz najosnovnejšega nagiba: iz razžaljenega Človeškega dostojanstva. To je misel filma, ki je dolg, toda mojstrsko izdelan, tako v dramatskem, kakor v fotografskem pogledu. Osrednja postava je v njem Luugthon, ki je postal v Zadnjih svojih filmih živo poosebljenje ideje, katero nosi. Ta ideja je Zakon, ob katerem človek in življenje izginja. Ni treba pripominjati, da ima tilm poleg drugega tudi čudovite prizore 8 Tahickih otokov, z morja itd. Velik film, čeprav je to menda prvi primer angleške propagande, ki je pa tako dostojna in tako veličastna, da je film doživel po vsem svetu navdušen sprejem. Ta sprejem je zaradi njegove kakovosti zaslužen. Matineja kina Uniona Danes ob 14.15 in jutri ob 11 dopoldne Mala popularna oboževanka sveta SHIRLET TEMPLE Šanshai - New York-Pariz Cene 3*50 in 5'50 Din Poboj med sorodniki Maribor, 23. januarja. Pred senatom treh sodnikov 6e vrši danes dopoldne obravnava proti 44-letnemu Ignacu Bezjaku iz Žikarcev, ki je obtožen, da je dne 31. marca lanskega leta ubil z rutanco svojega svaka Ivana Polanca. Do žalostnega dogodka je prišlo po navedbah obtožnice na sledeč način: Leta 1928. se je priženil k Bezjakovim v Žikar-cke pokojni Ivan Polančič. Poročil je osumljenčevo sestro Bezjak Marijo, s katero sta prevzela posestvo. Morala bi izplačati osumljencu 1000 Din. njegovi sestri Julijani pa 8000 Din dednega deleža. Dosedaj pa svoje obveznosti še nista mogla izvršiti, ker je bilo posestvo zelo zadolženo ter sta se morala boriti z neprestanimi gospodarskimi težko-čami. Pokojnik je bil dober gospodar, imel pa je napako, da se je večkrat opijal ter je takrat pocMpl nasilen ter napadal domače, ki so morali pred njnn bežati. Tudi svojega svaka in svakinje v pijanosti ni pustil na miru. Dne 81. marca so delali vsi v domačem vinogradu. Polančič se je zopet napil in sicer šmarnice ter je bil popoldne že močno vinjen. Sporekel se je s svakinjo Julijano Bezjak ter jo udaril s polenom po hrbtu. Svakinja je pobegnila iz vinograd ter se zatekla k sosedom, kjer je ostala čez noč! Svak Ignac Bezjak pa se je bal, da bo Polančič doma napadel tudi svojo ženo, pa je odšel na dom ter jo opozoril na pretečo nevarnost. Sestra je vzela dveletnega otroka in so se vsi trije napotili k sosedu BartliČu. Osumljenec je vzel za vsak slučaj s seboj rutanco, da bi se obranil pijanega nasilnega svaka. Vsi so se zaklenili v Partličevo hišo. Ko je prišel Polančič domov, je začel razgrajati, ker ni našel nikogar v hiši ter je odšel nato k Part-ličevim ter grozil Bezjaku s smrtjo. Vdrl je s silo hišna vrata ter stopil v vežo, v kateri je bila že popolna tema. Takrat so zaslišali iz veže nenadoma ropot in padec, takoj nato pa je Bezjak zbežal iz Partličeve hiše. Ljudje so šli pogledat ter so našli v Partličevi veži Ivana Polanciča na tleh s krvjo oblitega. Imel je razbito lobanjo. Sicer je še prišel peš domov, naslednjega dne pa so ga morali peljati v mariborsko bolnišnico, kjer je dne 6. aprila podlegel poškodbi. Bezjak priznava dejanje, zagovarja pa se s silobranom. Razprava ob času poročila §e traja. no občino in Hipotekarno banko za najetje posojila uspela. Po teh pogajanjih bo dobila celjska občina od Hipotekarne banke 8 milijonov posojila, ki se bo obrestovalo po 1. aprilu 1937 s 7% obrestmi. Posojilo mora vrniti občina v 15 letih. V kinu Matici bodo radi ogromne dolžine filma »Revolta na brodu Bountry< predstave ob delavnikih ob 16. 18 30 in 21.15. v nedeljo ob 14.30, i i7, 19.15 m 21.15. V Ljubljani, dne 23. januarji 1937. Dr. Juro Adlesič m sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste izkazali naši dobri sestrici Ivanki Adlesič zadnjo pomoli v njeni bolezni, vsem, ki ste jo obdarovali z lepim cvetjem, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste z nami sočustvovali - naša najiskrenejša zahvala. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 25. januarja 1937 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Kulturni koledar Ivan Macun 23. januarja 1821 sc je rodil v Trnovcih v Slov. goricah šolnik ir slovstveni zgodovinar Ivan Macun. Gimnazijo je študiral v Mariboru. V Gradcu je nekaj časa študiral modroslovje, potem pa pravo, ki ga je končal leta 1846. Ker je napravil izpit tudi iz klasične filologije, je bil leta 1848 stalno nastav- i Ijen na gimnazij' v Trstu Leta 1850 je prišel v i Zagreb, od tu pa v Gradec, kjer je tudi 27. oktobra I 1883 umrl. 2e v gimnaziji se je navdušil za slo- 1 venščino in v svojih študijskih letih je pridno pod j Vrazovrm vodstvom zbiral narodno blago in narodne pesmi. V Trstu se je živahno udejstvoval in tudi napisal nekakšno jugoslovansko krestomatijo, ki je prinesla primere iz narodnega pesništva in še dela kakih 62 jugoslovanskih pisateljev. Delo je naletelo na negativno kritiko še posebno radi tega, ker je zbiratelj radi svojega ilirskega prepričanja mešal vse mogoče jezikovne oblike. V Zagrebu je napisal nekaj šolskih knjig za grški in nemški je- i zik in delno dopisoval v »Neron«. Leta 1862 je , sprožil važno vprašanje o slovenski terminologiji v j Slovenskem glasniku V tej dobi je tudi napisal , veliko člankov bodisi potopisnih, zgodovinskih ali | literarno-zgodovinskih. Njegovo najvažneje delo j pa je: Književna zgodovina Slov. Stajerja [Gradec, 1883), kjer je objavil gradivo, ki ga je zbiral 20 let. Ivan Macun kljub svoji delavnosti ni dosegel posebnega uspeha, mogoče prav radi svoje nedo-sledne ideološke usmerjenosti. Ob 20-letnici ruske revolucije H Uabljana dans koledar Danes, 23. januarja, sobota: Zar. Mar. Dev. Nedelja, 24. januarja: Timotej. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Drama: Dež in vihar. Izven. Opera: Vesela vdova: Izven. Kino Union: Burghtheater. Kino Sloga: Čardaš. Kino Matica: Revolta na brodu Bounty. Wllly Forslova Ulmska umetnina Burgtheater Werner Krauss. Hortense Rftky. Olga čehova.. Wllly Elcnborger. Hans Moser Premiera vesele in zabavne operete Čardaš -®> ' -, Irene Zilachy, Maks uansen. Tibor Halmay a^nEsnaai Danes premiera šlager filma, kakršnega še dolgo ni bilo! Nal večja pomorska pustolovščina vseb časov na Ulmskem platnu Revolta no brodu Dounfu Charles Langhton, Clark Gable. Francbot Tone lo 21 Velikodušni dar. G. A. Eben6panger, veletrgovec v Ljubljani, je daroval za zimsko pomožno akcijo me6ta Ljubljane 500 Din. Za lep dar iskrena hvala Da bi našel še mnogo posnemovalcev! Utopljenca na odru Rokodelskega doma. Jutri zvečer ob jx>1 osmih bo vprizorilo rokodelsko društvo priljubljeno veseloigro s petjem »Utopljenca«. Predprodaja vstopnic je jutri dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica, štev. 12. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Sobota. 23. jan.: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 24. januarja: Ob 15: Korajža velja. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Atentat. Izven. Cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob osmih Sobota, 23. jan.: »Vesela vdova«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja 24. januarja: Ob 13: Traviata. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Navihanka. Izven, OPERA Repriza Beneševe operete »Navihanka« bo v nedeljo zvečer kot predstava izven abonmana. Mariborsko gledališče Sobota, 23. januarja ob 20: »Ukročena trmoglavka«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 24 januarja ob 15: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. — Ob 20: »Kadar se utrga oblak«. Znižane cene. Ponedeljek, 25. januarja. Gostovanje v Ptuju Torek, 26. januarja ob 20: »Baron Trenk«. Gostovanje Borisa Arhipova. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 25. januarja ob 20 »Prva legija«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. V ponedeljek gostovanje mariborskega gledališča. Topot uprizore Laveryjevo učinkovito dramo o duševnih in duhovitih borbah jzuitov v nekem ameriškem samostanu »Prva legija«. Režiser je Peter Malec. II Ljubljana, 23. januarja. O gornji zelo zanimivi temi je govoril einoči na prosvetnem večeru v mali unionski dvorani glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, kar je dokaz, da je bil pravilno izbran tako predmet govora, kakor i^eba govornika Govornik je v uvodu opozoril, da bi boljševizem sam zahteval predavanje zase in da bo radi tega govoril bolj o revoluciji kot dejstvu ter o vzrokih, ki so dovedli do revolucije. Uvertura v revolucijo Predavatelj nam je nato predstavil bistvene dogodke leta 1917. ko so se v Rusiji zvrstile kar tri revolucije, nakar je segel nazaj v leto 1870, ko se je v Rusiji začelo socialistično gibanje. To gibanje tedaj še ni bilo izoblikovano, ker je ruski socializem v glavnem kopiral zapadnega in uvidel, da si z Marksovim socializmom, ki predpostavlja kapitalističen razvoj in šele potem razvoj družbe v socialnem smislu, v Rusiji ne morejo mnogo pomagati. Zato se je tedai v Rusiji o socialnih reformah zelo mnogo samo teoretiziralo. Končno so po nemškem vzorcu ustanovili socialno-demokraisko stranko, proti kateri pa so že čez dve leti ustanovili v Minsku protiorganizacijo, ki se je rekrutirala iz nihilistov in anarhistov, ki je bila v začetku tajna, a je dobivala mnogo podpore iz inozemstva, kamor so pobegnili voditelji aihilistov, med njimi Lenin. V inozemstvu je ustanovil Lenin potem ko-mintemo, ki je začela dobivati premoč tudi v Rusiji sami. Program te novoustanovljene tretje internacionale je bil: ono ekspanzijo, ki jo kažejo narodi navzven (vojne s sosedi itd.) je treba usmeriti v notranjost posameznih držav, v državljanske vojne, vnotranji kaos in ta kaos potem izrabiti v to, da pride na oblast proletarijat. Temu gibanju je dalo velike pobude leto 1905, ko so Rusi izgubili vojno proti Japoncem. Tedaj so se dvignili vsi mogoči stanovi, revolucije teh stanov so se kar vrstile; preteklo je mnogo krvi in padlo mnogo žrtev, dokler je oblast ta revolucijonarna bbanja zatrla Lenin sam je pozneje večkrat zapisal, la je bila rusko-japonska vojna velika uvertura v rusko revolucijo, ker je izvežbala mase za boj proti oblasti Idealen kaos in talenti -dva stebra revolucije 8. novembra 1917 je Lenin prevzel oblast. Vendar bi on ne uspel, če bi ne bilo dvojnega: Predvsem je vladal tedaj v Rusiji največji kaos, ki si ga moremo misliti v kakem državnem organizmu. V največjem delu je povzročila kaos izguba vojne z Japonsko. Vojska in narod sta bila popolnoma demoralizirana. Vojaštvo je bilo skrajno nezadovoljno, ker je na frontah stradalo; že proti koncu leta 1916 so vojaki z orožjem bežali s fronte, greplavljali so gozdove ter plenili okrog po deželi, e pa so šli v mesta, so tam množili število nezadovoljnih in z anarhizmom prežetih mas. Pri vsem tem je odpovedal promet, ki je bil obenem glavni vzrok, da so odpovedale tudi armade in vojaštvo. Bilo je torej splošno nezadovoljstvo nižjih slojev, katerim so se pridružili še meščanski sloji, ko je leta 1916 nastopila inflacija. Bil je torej idealen kaos, ki je bil najboljša podlaga za revolucijo. Druga okolnost, ki je pripomogla k uspehu ruske revolucije, je bila v tem, da so imeli revolucionarji sijajne talente. To so bile tri revolucionarne zvezde: Lenin, Trocki in Radek. Lenin ni bil samo teoretik, ki bi samo znanstveno razglabljal vse probleme, ki so se sproti pojavljali. Bil je tudi državnik, ki je iz tistega nihilizma, iz katerega je izhajal boljševizem znal z neverjetno silno voljo ustvariti državo po nekem konceptu, ki ga je zamislil Marks. Ob državniku Leninu je stal Trocki kot neverjetno smotren organizator. Dobrega organizatorja pa so boljševiki tedaj najbolj potrebovali. On je bil tisti, ki je organiziral rdečo armado, izbito tako rekoč iz tal, tako dobro, da jo je lahko vrgel potem nasproti belim in da je tudi zmagal. Večkrat je bilo vse na kocki — tedaj je vedno rešil za boljševike situacijo ravno Trocki s svojo hladnokrvnostjo in duhaprisotnostio. — Kot tretjega zasledimo med motorji ruske revolucije Radeka, ki je znal organizirati diplomacijo. Znal je voditi za nos inozemsko diplomacijo, ki dolgo ni vedela, kaj se pravzaprav v Rusiji dogaja. Zato so izostale tudi vse izdatne oborožene intervencije iz inozemstva. Revolucionarno razpoloženje - stoletna dedščina Ti trije možje so bili takorekoč možgani boljševiške revolucije. Kljub temu pa moramo pri teh dveh glavnih vzrokih — kaos in talenti — upoštevati še daljne vzroke. Če namreč pogledamo nazaj v življenje Rusije in ruskega človeka, vidimo, so se tla za revolucijo pripravljala že stoletja prej. Kakor daleč nazaj sega zgodovina ruskega naroda, tako daleč nazaj imamo podatke, da ruski narod nikdar ni vedel in še danes ne ve. kaj je svoboda, kaj je pravica. Stoletja so Rusi živeli pod Tatari, ki so postopali z Rusi, kakor postopa pač barbarski narod. Nato so padli Rusi pod carski despotizem in z njim posredno ali neposredno pod ruskega »činovnika«. Vedno je bila v Rusiji slaba in krivična uprava. Kot senca pa se je vlekla za njo vedno mržnja nižjih slojev, ki se je izražala v atentatih, podzemskem rovanju in skrajnem nezadovoljstvu. Ves čas je vladala v Rusiji prava knutokracija. ki ni bila lastna samo eni ali drugi vladi, marveč je bila v Rusiji pravcati sistem, ki se je nadaljeval iz roda v rod. Zato v Rusiji človek ni nikdar pomenil to, kar je pomenil in pomeni na zapadu. Teror od zgoraj je vedno izzival tudi teror od spodaj. To pa je v veliki meri ustvarjalo revolucionarno razpoloženje, ki je potrebno za vsak velik prevrat. Nato je predavatelj omenil se vse druge vzroke, ki so pripomogli k revolucionarnemu razpoloženju in k revoluciji sami. Poleg zgodovinskih je navedel tudi socialne vzroke, ki so posredno ali neposredno povzročili revolucijo. Dotaknil se je ruske mladine, ki je bila vedno revolucionarno in bojno razpoložena. Veliko vlogo je igrala tudi ruska žena, ki je že od nekdaj nastopala samostojno ter se bavila s politiko. Ob koncu je nato predavatelj opozoril se na to, da kolektivizem ni slovanska iznajdba, marveč je izum Židov. O prerokbah, ki na eni strani pravijo, da je boljševizem večen, na drugi strani pa, da ga bodo s preganjanjem v kratkem popolnoma uničili, je predavatelj odpovedal verjetnost tako enemu kakor drugemu mnenju ter poudaril prepričanje, da bo komunističnega totalitarizma konec šele tedaj, ko mu bo v polni meri stopil proti krščanski totalitarizem. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo ter je dalo odgovor na mnoga vprašanja, ki so bila marsikateremu poslušalcu neznana. Predavatelj je žel za svoja izvajanja topel aplavz. Od tu in tam Takse - ovira motedklistike enakih, kolesnih ozir. motornih konstrukcijah? 4. Ali je v dopolnilu uredbe ozir. v osnutku dopolnila označeno, da je treba pri registraciji za odmero taks ločiti lahka vozila s kolesno konstrukcijo in verižnim pogonom od onih, ki imajo pogon na zaganjač (kikštarter)? 5. Za katera motorna vozila (število konjskih sil in ccm) je obvezno, polagati predpisani šoferski izpit? V interesu javnosti, razvoja motorizacije in brezhibnega poslovanja prosimo v imenu vseh prizadetih merodajne oblasti, da blagohotno pojasnijo sjTorna vprašanja. S tem pojasnilom bo ustreženo: občinstvu, da se bo po njem ravnalo, oblastvu, ki bo tako rešeno mnogih in neljubih nadlegovanj. * H koncu bi pripomnili še nekaj: Carina znaša za motorna kolesa nad 2000 Din. Prav razumljivo je. da ta postavka nadvse občutno zviša prodajno ceno. Zato so pri nas motorna kolesa tako draga. Vsak, kdor ne ve za višino ocari-njenja, se čudoma čudi prodajnim cenam domačih tvrdk. Glede avtomobilov se je že razpravljalo o tem, da bi letos znižali uvozno carino. Koliko je resnice, še ne vemo. Tudi ne vemo, če so predvidena pri omiljenju carin motorna kolesa. Pojasnilo Narodnoobrambni sklad »Bran-i-bora«. Neimenovani Din 50. Anton Verbič, trg., Ljubljana Din 50. Janko Baloh. trg.. Ljubljana. Din 30. Hrovati) & Komp.. Ljubljana, Din 10C. Brau-i-bor — osrednji odbor, Ljubljana Čas, ki ga doživljamo, nam prav izrazito potr-juje razvoj tehnike. Na vseh mogočih poljih zasledimo lahko ogromne uspehe, ki jih dosega današnja moderna tehniška veda. Izum sledi izumu: komaj doseženo že zapade boljšemu, popolnejšemu. Res je sicer, da stroji omejujejo številčno zaposle-nje delavstva. Vendar je treba obenem priznati, da prinaša razvoj tehnike poleg slabih tudi dobre strani. Med vidne rezultate [»množene produkcije spadajo tudi motorna vozila. Zadnje dve leti opazujemo pri nas pravcati preokret v motornem prometu. Živinska vprega je čedulje redkejši pojav. Ritem časa jo je nadomestil e hitrejšo pogonsko silo: motorjem. Tovorna in osebna vozila tekmujejo tako v hitrosti in izdelavi. To tekmovanje težjih vozil pa se je preneslo še posebno na lažja. Lahki motorčki so pričeli intenzivno izpodrivati celo kolesa in težja vozila, ki so naravno glede vzdrževanja in stroškov dražja. Osobito pri obrtnikih in potnikih v lokalnem prometu so se lahki motorčki hitro udomačili radi sigurne enostavnosti. Umevno je, da se množi vrsta ljudi, ki znajo vezati praktično s koristnim. Zato kaže lahka motorizacija razveseljiv porast Razveseljiv, ker prinaša korist tujskemu prometu, poslovnemu človeku, šj»rtniku, osobito pa — državi. In tej v dvojni meri: poleg taks ................. in trošarin na pnevmatiko in bencin se ustvarja j bi bilo potrebno "in na mestu" obenem kader motornih vozačev. Drugo je enake ali pa še večje važnosti od prvega. Vse večje, moderne države se tega odlično zavedajo in skušajo pomagati temu s pametnimi odredbami in davčnimi (taksnimi) olajšavami. Registracija motornih vozil, ki predstavlja uvod v plačevanje vseh tozadevnih taks, se približuje. Za težja vozila je to sicer nezaželjen, vendar nekako priznan spremljevalec in delno tudi opravičljiv, kljub temu, da so takse previsoke. Osobito j pri motornih kolesih. Tu bi pa morali nujno ločiti j težio in lažjo kategorijo. Zlasti lažje vrste bi se morale pri odmeri davščin bolj upoštevati: pred- j vsem dvoje: ona vozila, ki imajo motorčke na obi- , čajnih, vendar ojačenih ogrodjih navadnih koles i s pedali in pogonom na verigo, in ona, ki so prikrojena konstruktivno po težjih motorjih, t. j. brez . pedalov in pogona na verigo (imajo zaganjač). V večjih državah — osobito v Nemčiji — kjer i imajo radi sijajnih cest v prometu na stotisoče j lahkih motornih vozil, so motorji do 200 cc.m opro-j ščeni vseh izrednih taks in šoferskih izj>itov. Zato i tak velikanski razmah motorizacije. Pri nas pa se j smatrajo lahka vozila enakovredna težjim in zato tudi ne uživajo nobenih olajšav. V preteklem letu ' 3e je pač nekaj govorilo, da bodo lahki motorčki oproščeni taks — tetla zdi se, da je ostalo le pri tolažbi. Radi velikega zanimanja interesentov, ki bi radi jasnosti v tem — za naš razvoj prometa tako važnem vprašanju — bi bilo potrebno, da pristojne oblasti raztolmačijo širši javnosti predvsem sledeča, zaenkrat še nejasna vprašanja. Naj nam bo dovoljeno, ta vprašanja navesti: 1. Ali je po lanskoletnih izkušnjah in tolmačenjih registracijskih komisij pričakovati že pri letošnjem registriranju kakih olajšav? 2. Ali je osvojeno načelo, ki naj loči motorje z 1.25 PS (75 ccm) in one z 2.25 PS (98 -100 ccm) od težjih kategorij? 3. Ali so podvržena vsa vozila — tu mislimo na ona 1.25 PS in ona 2.25 PS enakim taksam ob Na živilskem trgu Ljubljana, 23. januarja. Se nekam dobro je založen današnji živilski trg. To se pravi: sredi zime smo, zato naj se to tudi na trgu pozna. Zanimivo pa je dejstvo, da so cene malokdaj tako skakale in padale kot te dni. Posebno je to opaziti na perutninarskem trgu. Petkov ribji trg je btl srednje obilen (vsega skupaj okrog 250 kg rib), tudi je bil promet srednje dober kljub precej visoki številki v mesecu. Cene na tem trgu so še dokaj znosne. Tako so včeraj prodajali ščuke kg 16 Din, somiče po 12 Din, ciple kg za 26 Din, osliče, skuše in tuno po 28 Din, zlatice pa so veljale kar 40 Din kg. Kljub mrazu je bilo na trgu tudi nekaj žabjih krakov in so bile cene času primerne. še najbolj pa je založen zelenjadni trg. Tudi je na njem najbolj živo. Kmetice prinesejo raznovrstne stvari, 6anio da jih spravijo v denar. Se vedno veliko je italij. cvetače, katere cena pa je nekoliko [»skočila in velja sedaj 6 Din kg. Veliko je tudi uvožene endivije, komad'1 Din ali 1.50 Din. špinače in radiča. Malo je pa krompirja po 1 Din kg, več je zelja in repe. Sadni trg je skoraj prazen. Le nekai jabolk, ki jih prodajajo po 5 6 do 7 Din, suhega sadja prinesejo kmetice le ob sredah in sobotah. Prodajajo ga I po 2 ali 2.50 Din, slive pa so po 6 Din kilogram. Tudi je na trgu z mlečnimi izdelki še dokaj blaga. Sir. maslo prodajajo od 20 do 32 kg, ne manjka pa seveda smetane in sira. Perutninarski trg pa je prav dober. Posebno veliko je jajčk Cene so padle, saj je dobiti za kovača že 15 kom jajčk. Kokoši so j» 16 do 20 Din Divji zajci pa so od 15 do 25 Din. Dr. Peter Zenkl je o priliki svojega obiska v Ljubljani poklonil županu dr. Adlešiču dragoceno knjigo reproduciranih slik Jaroslava Šetelika, raznovrstnih motivov iz mesta Prage, ki je mogočna reprezentativna knjiga mesta Prage. Poleg tega pa še več drugih knjig, ki razpravljajo o gospodarskih in upravnih komunalnih vprašanjih, o statutih raznih češkoslovaških mest, kot Brna, Prage, Olo-mouca itd. Knjige bodo lep prispevek za novo strokovno knjižnico na magistratu. Dr. Peter Zenkl je svojo naklonjenost mestu Ljubljani pokazal v polni meri in je poleg dragocenih nasvetov glede socialne politike daroval tudi še 1000 Din za mestne reveže. Ob tej priliki naj omenimo še, da je podobna literatura (o francoskih mestnih statutih in o komunalno upravnih ter gospodarskih vprašanjih in o vprašanju urbanizacije) obljubil za novo strokovno knjižnico tudi francoski konzul gospo'd Remerand Gabrijel. Z odlokom ministrstva za finance (odd. carine) je imenovan za carinskega posrednika na Jesenicah Bogomir Dobnik, carinski uradnik v pokoju iz Ljubljane. Deecmbra lani jo iskalo dela na vseh borzah za delo 30.037 delaveev in 5.962 delavk. Do konca meseca pa je ostalo brez dela 18.000 moških in 4000 žensk. Borze same so ponudile delo 3500 delavcem in delavkam. Nezaposlenost je decembra nekoliko narastla, kar je v zimskih mesecih običajen pojav. Jugoslovanski parniki ge vračajo is Anglije prazni. Za lastnike ladij je to velika škoda. Tjakaj vozijo les in razne rude. SvojeČasno so ladje natovorili s koksom v Angliji. Ker pa se je tako poživila trgovina med Jugoslavijo in Nemčijo, se tudi koks uvaža k nam iz Nemčije. Cena je odločilna, nemška marka je cenejša in tudi plačilni pogoji so drugačni. Velika licitacija za nabavo železniškega mate-rijala v znesku 400 milijonov dinarjev bo v kratkem v Belgradu. Prvotno so govorili, da bo nabava oddana le Nemcem, vendar pa je bilo z uradne strani javljeno, da bo licitacija odprta za vse tvrdke. Tej licitaciji pa bo sledila nabava lokomotiv in vagonov iz Nemčije. Kmalu za tem pa bomo iz Madžarske dobili 80 lokomotiv in 60 vagonov, ki jih je izbrala poeebna komisija. Nabavo pa mora odobriti poprej še ministrski svet. V nedeljo bodo v Zagrebu imeli zborovanje vsi pokrajinski delegati bivše samostojno-demo-kratske stranke. Skoro gotovo bodo ob tej priliki pertresali vprašanje pogajanj med JRZ in dr. Mačkom. Na vsak način hočejo Hrvatje doseči, da bi se v Zagrebu zgradila nova juslična palača, tako velika, da bodo v njej dobila prostore vsa sodišča in tudi stol sedmorice. Gradbeni stroški bi šli preko vsote dvajsetih milijonov, kar bi morale zložiti država, banovina in mesto. Vsi merodajni krogi, zlasti pa juristi, se bore za to, da bi se palača začela graditi že v zgodnji spomladi. Socialna policija je oddelek zagrebške policije, ki ima nalogo, da zatira izrabljanje deklet po nočnih lokalih in sploh pobija kriminalnost med ne-doraetlo mladino. Socialna policija tam že pridno.H. dola in redno nadzoruje vse nočne lokale. V nekaj dneh so prijeli tako 30 deklet, ki na najrazličnejše načine in zaradi svoje revščine prišle v roke zvodnikom in od njih v nočne lokale. Nekatere so bile že bolne ter jih je policija poslala v bolnišnico, j»tem pa jih bo poslala domov. S kaznimi pa bo začela opominjati tiste lastnike lokalov, ki brezvestno izrabljajo mlada dekleta. Poplava kinematografov preti Zagrebu. Donositi j»sel mami tudi še druge, da vlagajo prošnje za podelitev kinematografske koncesije. 14 kinematografov že obstoja, 11 pa je prošenj za nove. Zaradi odpora lastnikov kinov je bila na bansko upravo sklicana anketa, na kateri so pretresali to vprašanje. Kino podjetniki so postavili zahtevo, da se ne sme podeliti nobeno dovoljenje več ter so pri tem uvede nemški sistem, da sme priti na 1000 prebivalcev 80 sedežev v kinematografih. Zraven naj se novo dovoljenje podeljuje le ljudem, ki imajo zadostno izobrazbo (najmanj maturo) in so najmanj leto dni prebili v službi pri kinematografih. Zn podeželje pa prevladuje mnenje, da se tam ni bati [»plav kinematografov in zato tam ni treba omejevati dovoljenj. Nemški filmski operaterji, ki so posnemali Sarajevo, za njim pa Hvar, so se spet vrnili v Sarajevo in slikali mesto pod snežno odejo. Prvikrat se je zgodilo, da so Nemci dobiti dovoljenje za slikanje derviškega obreda v stari derviški tekiji. Derviši imajo svoje obrede vsak petek zvečer. Obredi so mistični in svojevrstni. Derviši, ki izvršujejo obred, pa pridejo po nekaj urah v tak trans, da so nedovzetni za vsako fizično trpljenje. Med temi je posebno znan derviš Bendaši Seho-vič, ki si prebada z iglo vrat, s sabljo trebuh, pleše [» sabljah in podobno, ne da bi pri tem količkaj trpel, ali vsaj kazal, da trpi. Derviši so bili s ponudbo filmskega podjetja kar zadovoljni in so Nemcem toliko ugodili, da so obrede vršili dva dni prej kakor je to običaj. Obredi so trajali pet ur. Svojega sina. svojega soseda, dva sosedova otroka je ubil Vaso Korčič v Kostanjevici pri Do-boju, nakar je zažgal svojo hišo in potem ubil Se sebe. Zločin je razburil vse ljudi. Tamkaj kaj podobnega ne pomnijo. Vaso je bil vsa leta med vojno na fronti, kar je pustilo v njem svoje sledove. Običajno je bil miren. Nista pa se razumela s sinom, ki je bil nepoboljšljiv pijanec. Da je mogel priti do alkohola, je očetu kradel vse, kar mu je prišlo pod roke in prodajal. Očeta je to pritiralo tako daleč, da je sklenil s sinom obračunati. Zvečer je vzel svojo puško in ustrelil v posteljo, kjer je običajno ležal pijani sin. Toda usoda je hotela, da je to noč ležal na postelji sin, katerega je imel oče rad. Padel je strel in sin je ostal na mestu mrtev. Nato je Vaso stopil v hišo svojega soseda, katerega je smatral za krivca nesreče, ker je vedno pijančeval z njegovim sinom. Z enim strelom ga je ubil. Nato pa je ubil še dva njegova otroka. Tako se je vrnil domov, vzel kup slame in zažgal svojo hišo. Nikogar ni pustil gasiti ter je s puško odganjal ljudi od pogorišča. Ko je hiša pogorela, je Vaso odšel in se ustrelil. Ogromno milijardno dediščino bodo po 49 lotih iskanja razdelili med srečne dediče avstralskega bogataša Leopolda Weissbergerja. Mož je umrl leta 1877 in zapustil premoženje v znesku 4 milijone funtov šterlingov. Komaj je prišla ta vest v svet, se je oglasilo ogromno dedičev. Toda pravega oblasti niso mogle najti. Zdaj pa pravijo, da jih bo med dediči samo četvero pravih, ki si bodo delili ogromno imetje. Ena med temi je baje Julija Tigorinaon. žena upokojenega sodnijskega arhivarja v Vršcu. Sven Elvestad: 55 j Zlodef se dolgočasi Predvsem pa Vezuv še vedno oblit od dnevne luči štrli v nebo, dremajoč v soncu in vročini, okrog glave se mu ovija dim, kakor j nočna čepica. Vendar se začno večerne sence počasi plaziti po njegovih pobočjih, plast za | plastjo se vedno temnejše zeleni, vse barve postajajo težje, bila je podoba, da pobočja zorijo od spodaj navzgor tako hitro, da bi jim lahko v tej rasti z očesom sledil... Toda ravno v tej pričakujoči tišini zvenijo 1 posamezni glasovi, ki jih je slišati, prečudno določno, večerni veter jih pozibava nad morsko gladino zdaj sem, zdaj tja, široke daljave se zavijajo kakor v pajčolan. Naenkrat zdrsi klic od daljnega obrežja Sciano do brega pod starim viteškim gradom Napolija. Plapolajoč smeh Švigne od one strani do te, potem se zasveti signal, ki pomeni svidenje, izmenjala sta si ga dva čolna, in odbeži ves zmeden vse tja do Torre de Greco. To je poletni večer, tih večer v zalivu, zdaj se začenja njegova igra, ki bo razodela svojo sanjsko podobo. Tudi iz velikih hotelov so ob tej uri začeli prihajati ljudje, leno so se bližali pristanišču, da bi si pogledali čudovito igro, ki se bo razvila. Štefan' Brede je že dan prej skupaj z neko angleško družbo najel motorno jadrnico. Zdaj stoji s svojo damo na obrežnih stopnicah in čaka na prihod ostalih svojih gostov. Bergcro-na je že prišel. Rista pa ni. Bergcrona je sporo- čil Bredeju, da Ristu ni posebno dobro in da hoče radi tega ostati rajši v hotelu. Bergcrona pa je izrazil željo, da bi si slovesnost ogledal raje z obrežja. Tako se je zgodilo, da sta se generalni ravnatelj in gospodična Ida sama vkrcala na motorno jadrnico. Vzrok Ristovi odločitvi ni bilo slabo razpoloženje, ampak nekaj, kar se je medtem dogodilo v hotelu... Tudi gostje iz njegovega hotela so se skoraj polnoštevilno podali k morju, da bi videli slovesni večer. Že pri zajutrku so o teni govorili, to je bila glavna snov pogovorov, posebno Amerikanci so se za stvar močno zanimali Vsakdanja čajna prireditev ob petih popoldne se ni mogla vršiti, ker enostavno ni bilo ljudi. Mnogi natakarji niso vedeli kam in so se presenečeni gledali. Mnogi so bili Na-politanci, za Napoli pa je bil danes velik praznik. Bil je neke vrste narodni praznik, na vsak način pa dan čudovite slovesnosti, saj je bil slavljenec velik mrtvec, ki ga bodo drevi priveslali z otoka v mesto. Napolitancu je smrtno senco presvetlila slava petja in radovanja. Čim se je pokazala prva raketa in razpršila svoje blede zvezde v večerno nebo, se je zaslišalo šepetanje po hodnikih, naenkrat so izginili vsi natakarji in ostala hotelska služinčad, zbežali so po dvoriščnih stopnicah in po vrtnih stezah. Veliki hotel je bil naenkrat brez ljudi, nikjer ni bilo žive duše, stopnišča so bila zapuščena, saloni prazni, in to praznoto so še bolj izražali posamezni znaki z zvoncem, ki so jih dajali tuintam samotni gostje, klicali so in klicali vse zaman, kakor ljudje, ki se potapljajo. Rist in Haselhuhn sta se našla v velikem hotelskem parku, ki je ležal med poslopjem •samim in zunanjo cesto; park je bil urejen v južnjaškem stilu, prav za prav je bil dolgočasen, preveč je bil posajen s palmovimi drevesi, ki je njihovo listje cestni prah vsrkavalo. Nasadi so se nadaljevali preko hotelskih teras, tako da so hotelski vrtovi bili skoraj Semirami-dinim visečim vrtovom podobni. Rist je zagledal Haselhuhna skozi svoje okno, videl ga je, kako sedi tam spodaj na klopi, brez kakega opravka, in kako strmi venomer predse, nekam preko svojih kolen. Rist je stopil dol k njemu. Bila sta popolnoma sama v velikem vrtu, bilo je nekako ob tistem času, ko se je začel beg iz hotela. Zdelo se je, da se Haselhuhn ni kdovekaj čudil nad Ristoviin prihodom. Sedel je na klopi, ravnodušno, kakor da se ga nič ne tiče, in kljub toplini je bil zavit v svoj dolg, siv plašč. Rist je moral pomisliti na človeške prikazni, ki jih je bil bogve kje že videl, nemara v vrtovih bolnišnic; na ljudi, ki že gledajo smrt in prihajajo premraženi in tresoči se, da se nasrkajo prvega zlatega jesenskega zraka. Ti^ii na Haselhuhno-vem dolgem in bledem obrazu se je držala tista brezupnost, ki leži v očeh izgubljenih bolnikov in na smrt obsojenih, ki hodijo pod drevesi parka in se nenadoma prikazujejo, kakor da že na svojih lastnih grobovih strašijo. Rist je videl globoki in otožni pogled v njegovih očeh, prijelo ga je sočutje. Približal se mu je in mu dejal: »Rad bi vam pomagal.« Haselhuhn je z obotavljanjem sprejel njegovo roko. Pozneje je Rist mnogo premišljal o Hasel-huhnovem obnašanju. Ali je bilo resno, ali je igral komedijo? Do tega trenotka je Haselhuhn nemara igral komedijo, ali pa je vsaj izmenoma nastopal z resnostjo in igro, saj je bil človek, ki ga je močno grizla vest Toda tega zadnjega, od usode izbranega dne ga je obšla globoka in mučna resnoba, v njegovih očeh se je porajal obup. Toda kakšen obup? Ali je bil obupal, ker se je smrt njemu približala, ali je bil obupan zato, ker je moral sodelovati v tragediji, ki je bila v njej smrt drugim določena? »Zakaj hočete poskusiti, da me rešite?« je vprašal. »Zato, ker nosimo krivdo jaz in moji prijatelji. Zdaj vidimo, da ste nas krili.« »Mlada dama se mi je smilila, to je vse. Toda to ni bilo najusodnejše. Obtožujejo me zaradi drugih stvari: Ko sem se z vami. odpeljal preko meje, sem prevzel nase obračun, ki je v njem šlo za življenje in smrt. Poklicali so me in moral sem se pokoriti.« »Zakaj pa sfe potem šli čez mejo?« »Ker so drugi tako hoteli.« »Toda zakaj?«, je vprašal Rist zopet. »Ker je bilo brez zmisla, da, še celo bolj nevarno, če se ne bi pokoril. Nobena državna meja ne zaustavlja moči teh ljudi. Kaj pa sicer veste o moji usodi?« »Saj ste jo sami odkrili. S svojim bitjem. S svojimi skritimi namigavanji. Mi vam lahko pomagamo pri begu.« Din Pmlništvo Kopitarjeva nlica (VITI [Vlefnn 2Iovaii^ko n^karut v f.juhljaiu; S Dvojne drsalke so začeli delati v Kanadi za male otroke, da ne bodo preveč padali na ledu. nosili še pestro pisane kapice. Celih 117 vrst je bilo teh različnih kombinacij. Sledilo je nekaj, kar prav za prav ni bilo nič čudnega: Kmalu se ni nihče od jahačev več spoznal na to, kaj pomeni ta ali ona kapica in ni več vedel, ali mu je jahač z n. pr. rdečo kapico bolj nevaren konkurent, ali morda oni, ki je nosil modro. Celo onim sodnikom, ki so stali na cilju, se je večkrat primerilo, da so pripisali nagrado tistemu, ki ni prišel prvi na cilj, pač pa morda šele kot drugi ali tretji To vse pa samo radi tega, ker je bilo preveč kapic, ki so si bile po barvi skoraj povsem enake. Rontgenskega očesa pa ti sodniki pri konjskih dirkah tudi nimajo, da bi se mogel tudi pri najnatančnejšem opazovanju barv nanje zanesti Takrat si je izmislil Bianconi, ki je zelo rad tudi sam hodil na konjske dirke, nekaj novega, nekaj boljšega. Napravil je zelo enostaven sistem 24 barv za tovrstne kapice, ki jih je bilo prav lahko razločevati med seboj. Stvar s to novo iznajdbo se je prav dobro obnesla in bi bilo tudi vse v redu, če bi bil Bianconi dobil nakazilo za »tako velik in posrečen« svoj izum v kakšnem večjem znesku. Toda tega ni pričakal celih trideset let. Vso to dobo je živel kar nekam zelo potrto, kakor bi hotel ustvarjati videz, da svet nima smisla za velike njegove reforme. Končno pa mu je postalo le že vsega dovolj. Vložil je tožbo, s katero skuša doseči, kar je zaslužil. Drugo pa je pri tem vprašanje, če ni stari »reformator« morda^ le pozabil, da je tudi njegova stvar na sodišču že malo zastarela. Obvestila Vaša Prihoda jo danes najbolj znano ime med violinskimi virtuozi. V Ljubljani bo koncertiral v potek, dne 5. februarja v veliki Filharmonični dvorani. Program in drugo podrobnosti objavimo. Adamičeva dela za godalni in veliki orkester so bodo izvajala na koncertu v prvi polovici meseen februarja. Natančni spored javimo. Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 30. januarja ob 18 v filozofskem seminarju na univorzi svoj II. redni občni zbor. Članstvo se naj v polni meri udoleži. Morobitnc predloge je treba predložiti društvenemu odboru najkasneje tri dni Med občnim zborom. — Odbor. " , Protvetno druitvo Trnovo, ponovi v nedeljo 24. januarja ob 8 zvečer Da društvenem odru Korunova ultca 14, Ttmmermanovo in Votermanovo. ijqvo ljudsko igro v treli dejanjih «Trije kralji«. Predprodaja vstopnic je v nedeljo od 10 do 12 dopolduo. se 12,(5 Programi Radio Ljubljana Sobota, 23 januarja: 12 Kar brez prestanko ploSče vrtijo, z njih pa napevi vosel! donijo — Vi, i.» Vreme, poročila - 13 Cas, spored, obvestila — ]:U5 Kar brez prestanka se plošče vrtijo, z njib pa napevi voscli donijo — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 10 Cas, vreme, poročiln, spored, obvestila — 19.30 N ne. ura: — 10.5(1 Pregled sporeda — 20 O zunanji polil iki (K. urednik dr. Alojzi. Kuhar) — 20.20 Od Laškega čez Jurklošter in Planini, do Svetih gor. — Besedilo zbral in uredil Dešnjan. Sodelujejo člani radijske igralske družine, kvartet »Hmtadra« in Akademski pevski kvintot, vodi N. Kuret — 22 Cas, vreme poročilu, f.pu. red — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Drugi programi Sobota, 23. januarja. Bel grad: lfl.50 Grinskega koncert. — Zagreb: 20 Tamburico. - '20.JU Petje. — Ji Trst—Milan: 17.15 Plesna glasbn. — JM0 Utrački koncert. — 22 Klavir. — Rhn—Bari; 21 Puccinijeva opera «Turandot<. — Proga: 19.35 Češki kabaret. — lrar$ava: 21 Italijanska zabavna glasba. -Hamburg: ‘20.10 Felisova opereta »Novsrartno hrepenenje«. — Vratislava: 20.10 Žiehrerjev koncert. i/o-nakovo: 20.10 Heubertforjeva opereta *Operni ples*. — Ueromiinster: 21.25 Simfonični koncert. Francova „srečna" bodoča Španija Ob navzočnosti voditelja španskih nacionalistov gen. Franca je bila pred nekaj dnevi otvor-jena nova velika radio oddajna postaja v Sala-manci. Ob priliki otvoritve te postaje j« imel vodja nacionalistov tudi velik govor, namenjen španskemu narodu in radioposlušalcem vsega sveta, v katerem je na svoj način očrtal osnovna načela nacionalnega gibanja, razlagal pa je tudi program, ki ga namerava izvesti v Španiji, da bo znova vstala, nacionalno prenovljena in polna socialne pravičnosti. Svoboda, bratstvo, enakost -zastarele krilatice Med drug-im je general Franco dejal, »naj bo nacionalno delo v Španiji v tem, da ta država najde zopet samo sebe in da se tako iztrga iz rok in ne postane žrtev tujih ljudi, ki streme za tem, da ga najprej zrevolucionirajo, nato pa spravijo s sveta. Nacionalno gibanje odklanja zastarele krilatice o »svobodi, bratstvu, in enakosti«, kajti te besede dosedaj niso pomenile prav ničesar drugega, kakor to, da so neprestano padali kot žrtve politični tekmeci, ne da bi državne oblasti kaj ukrenile proti temu sramotnemu postopanju, ki bo za španski narod ostalo krvavo zapisano v zgodovini.« Prav posebno pa je bil nacionalist Franco ognjevit v svojem govoru, ko se je dotaknil španskih grehov v preteklosti. »Španskega delavca so na najsramotnejši način teptali španski voditelji sami,« tako pravi dalje v svojem govoru. »Šole so bile zaprte, otroci brez potrebne šolske izobrazbe, bolniki brez postrežbe in brez duhovnika na smrtni postelji. Nova Španija naj posveti vse svoje sile v to, da se uvede in spoštuje dolžnost in skrb za dobrobit delavstva in srednjega stanu pod varstvom nacionalnega miru in zavesti verske svobode, v prepričanju, da je in mora biti njihova domovina Španija svobodna. Tako mora priti nova doba za španski narod, nova svobodna velika Španija, ki ne bo poznala nikakšnih gospodov na eni strani, na drugi pa tudi ne nikakšnih kmetov, ki ne bo poznala revežev in tlačanov, temveč bo poznala samo eno veliko narodno družino. Podlaga nove Španije naj bo socialna pravičnost. Razredni boj, ki španskemu narodu le škoduje olepšavanje in cenjenje vsega, kar je tuje in od drugod in ki se ne da nikakor združiti s tem, kar zahteva nacionalizem, naj v bodoče preneha. Na španskih tleh za vse to ni prostora. Nova Španija naj bo prosta vsega, kar je v zvezi z judovsko tiranijo, naj bo narod, ki ga še ni razkrojil marksistični duh, naj bo država v borbi za narod, ki naj gre svojo pot brez obotavljanja naprej, da pokoplje enkrat za vselej teorijo liberalizma in teorijo demokracije. Na Španskem bo najhitrejša pot k zboljšanju socialnih razmer fn vsega gospodarskega življenja dosežena na ta način in takrat, ko nihče več ne bo čutil najprej potrebe, da bi reševal domače spore, kadar bo hotel pokazati svojo ljubezen do domovine. Franco vabi v svoj tabor V zadnjem delu govora se je general Franco z ogorčenostjo vrgel še na one Špance, ki so se ustili prevariti od komunistov Ln so vstopili v oljševiške vrste. Pozval jih je, da se jim ne bo ničesar hudega zgodilo, če se vsaj sedaj, ko je že precej pozno, povrnejo nazaj k nacionalnim četam, toda v dobri veri, da je rešitev ža nje v nacionalizmu in ne kje drugje. Čisto navadni zločinci bodo — pravi general Franco odločno — prejeli svojo zasluženo kazen. Kdor pa bo z odkritosrčnostjo in spokornostjo prišel v nacionalistični tabor, temu se ne bo treba bati ničesar in mu ne bodo zaprta vrata v novo špansko državo, v prenovljeno Španijo. — Vodja španskih nacionalistov je opozoril tudi na veliko in nevarno propagando, ki jo razvijajo bolj-ševiki na Španskem in za katero se trošijo težki milijoni vsepovsod po svetu. Svoj dolg govor je Franco zaključil z zahvalo vsem onim narodom, ki so se zavzeli za to, da podpirajo nacionalno Španijo v boju proti boljše-viškim težnjam in narodom, ki so vsaj razumeli važnost in pomembnost tega boja, če se ga tudi že sami niso udeležili. Bo! med dvema diktaturama Nekako tako'e prinašajo nemški listi govor nacionalnega španskega voditelja. Mogoče je ta govor bil tudi malo drugačen in so ga v prikladno obliko za Nemce spravili nemški listi sami Nemci imajo pač svoje interese pri tem, da tako vestno in na vsakem koraku širijo svoj nacionalni socializem. Govor je pa vseeno prej zanimiv vsaj v toliko, v kolikor odkriva težnje generala Franca, kako srečno Španijo si zamišlja ta general. Ob tej priliki pa je morda zanimivo, če dodamo k tem Francovim zamislim še nekaj vrstic, ki jih je prinesel pred kratkim ugleden list in ki se glase: Kar se tiče bojev v Španiji, je treba povdariti, da to ni boj za zmago demokracije ali pa diktature, pač pa, da je to boj med dvema diktaturama. V nekem časopisu je bi! objavljen tale oglas: »Proda se lepo vzgojen buldog. Je vse od kraja. Posebno ljubi otroke ...« • »Kakšna je razlika med advokatom m zdravnikom?« »Oim več advokatov, tem daljši proces, a čim več zdravnikov, tem krajši proces.« Vse zaledenele prihajajo ladje zadnje čase iz Severnega morja v nemška pristanišča Filmski igralec Charles Laughton o sebi Eden najbolj znanih filmskih igralcev na »vetu je gotovo Charles Laughton. To ni čudno, če pomislimo, da je on tudi med najboljšimi igralci, katerih briljantne in nepozabne kreacije gledamo «a platnu. Ne samo, da uživa veliko priljubljenost med filmskim občinstvom, pač pa dobiva od teh svojih vnetih oboževalcev vsak dan nešteto pohvalnih pisem, gotovo več, kakor kdorkoli njegovih igralskih tovarišev. Najbolj mu vsekakor pristoji vloga zaljubljenca in to tudi najraje igra. Ko se je sončil na krovu ladje »Bountv« za časa snemanja veličastnega Metro-Goldwyn-Mayerjeve-ga filma »Upor na ladji Bounty«, je Langhton dejal: »Morda se boste čudili, če vam povem, da nisem nikoli, odkar sem postal filmski igralec, dobil več kakor 12 pisem na dan. Ob priliki snemanja mojega filma »Miss Barrett« sem bil še tako neznaten in nepoznan, da nisem dobil niti enega pisma, ko pa sem v nekem filmu zopet dobil komično vlogo, so me ta pohvalna pisma takorekož kar preplavila ... Dobil sem vsak dan po — ene-ali celo dva. Niti moja vloga Javerta v filmu »Nesrečniki« ni navdušila mojih oboževalcev in zopet so prenehala prihajati pohvalna pisma, V nekem filmskem Prizor iz filma »Upor na ladji Bounty« gledališču so me celo izžvižgali, kar je bila zame vsekakor zelo neprijetna stvar. Prepričan sem pa, da bi dobival že malo več pošle, če bi mi kakšen dober proizvajalec filmov ali režiser dovolil, da bi igral vlogo zaljubljenca v kakšnem dobrem filmu O karakterizaciji imam zelo rad spremembo To je želja vsakega filmskega igralca. Mislim celo, da bi bila za filmskega igralca smrt, če bi igral vedno ene vrste vlogo. To sem doživel tudi jaz, ko sem igral vedno isti tip vlog. Zdi se, da se je želja velikega filmskega igralca končno le izpolnila, čeprav morda dosedaj še ni žel z nobenim filmom toliko uspehov in se tako zelo proslavil, kakor z brutalno vlogo kapHana Bligha v nepozabni obdelavi resničnega doživetja iz zgodovine angleškega pomorstva, v »Uporu na ladji Bounti«. V režiji genialnega Franka Lloyda in v družbi izvrstnih filmskih igralcev kot sta Clark Gable in Franchot Tone, je vstal nov film, ki ne potrebuje hvale in bučne reklame. Ta film je nov temeljni kamen v zgradbi filmske umetnosti. „Pisane kapice" pred sodiščem Henri Binconi je vsekakor italijansko ime, vendar je ta človek pristen Francoz. Danes je star 90 let in je vendar dočakal pri tej svoji starosti, da je v njem dozorel sklep, da nastopi v neki zanimivi stvari kot tožnik. No, človek, ki ima na sebi že kar devet križev, pač ne more pri pravdi mnogo izgubiti, razen če ne gre za to, da bi moral plačati kakšno večjo odškodnino, ki bi jo lahko podedovali njegovi dediči, mesto da bi jo zaprav-dal. Pa, zakaj vendar gre? Leta 1906, ko je bil Bianconi star 60 let, je bila vpeljana na vseh konjskih dirkališčih neka posebna novost, katero si je zamislil ravno omenjeni Bianconi. Jahači so tedaj