Slovensko-nacijonalen Ust. svoboda, Hast, narod, rcsnica. .Jeseniška Straža" izhaja vsa!« soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. ^t. a. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju. II. leto. V KRANJU, S. gr-vidna lOOS. danes, ko se nahaja vse javno ijinenje v tem oziru v nekakem Vidovem plesu. Pred nekaj dnevi je padla beseda, da dobi na Kranjskem vsak poslunec našega maloštevilnega, zadolženega, pijemičnega, privilegiranega velepo-sestva več prostih glasov, kakor niar-sikak poslanec kmetskih občin. In če pomislimo, da volilni akti dokazujejo, da so včasih vsi volilni listki celih vasi izpolnjeni po eni sami ali po dveh rokah, ima ta trditev nekaj zase. Vendai o tem danes rnznio-trivati, bi bil anahronizem, reakcijonaistvo, blaziranosl — neumost. Za to se oziramo le na ki c kranjskega deželnega zbora po revoluciji. To je tako radikalen, izvenreden pojav, ki spominja na fiancoski konvent, in ki pomenja popolnoma uničenje ustavne, parlamentarne misli. Omeniti moiamo, da so za ta odstavek glasovali le naši katoliško -narodni, ali zdaj slovensko-ljudski poslanci, ne pa slovenski naprednjaki in da je bil sklep mogoč le zaradi tega, ker so Nemci zapustili dvorano, kar obžalujemo. Najvitalnejša in najvažnejša pravica vsake parlamentarne korporacije in tudi kranjskega deželnega zbora je pravica, določevati o svojem sestavu in o premembi tega sestava. Zaradi tega obdana je ta pravica s posebnimi varnostnimi odredbami. Kranjski deželni zbor pa pravi, da je pripravljen odreči se tej pravici v gotovem slučaju. In zakaj? Za nekaj popolnoma nejasnega, nedoločenega. To je skok v brezno, ki je zelo nepreviden in po našem mnenju nepotreben. Da se uniči upliv Nemcev na Kranj- skem, zalo občna volilna pravica niti potrebna ni. Veliko posestvo bo v doglednem času ,v slovenskih rokah vsled naravnega gospodarskega razvoja v deželi. Slovenska večina je v deželnem zboru že sedaj osigurana, in bi pridobila, tu ii če bi se težilo le po naravni, razmeram ustrezajoči in sploh mogoči reformi, kakor se je zgodilo na Moravskem. Dr. Krek pravi sicer, da sta bila oklo-irana tudi oktobrski diplom in februarjev patent, ali prezre, da se je to zgodilo pred 40. leti, ko je bilo naše javno mnenje še v povojih in ko se je šlo za prehod iz absolutne v ustavno državo. Po takratnem državnem pravu je bil oktobrski diplom in februarjev patent formalno zakonit, danes je oktroa revolucija. In za naše javne razmere je značilno, da se pri tem predlogu, zaradi kakršnega bi bil pred 15. leti deželni zbor takoj razpuščen, dež. predsednik niti oglasil ni! Ta resolucija pa ni bila le nepotrebna, ampak tudi neprevidna. Nas spominja ta po-skušeni samomor živo na igralca v Monte Garlo, ki stavi na eno številko vse svoje premoženje. To morebiti še ni I ako riskirano, če je v kaki tajni zvezi z onimi, ki mečejo kocke, zapisujejo, opravljajo in izplačujejo stavljeni denar. Ali pa sta dr. Šušteršič in dr. Krek v tem položaju? Morda si to domišljata. . Po našem mnenju so japonske zmage priborile nam občno volilno pravico, ne pa enake in naj ima dotični zakon tak naslov. — V okviru splošne volilne pravice ima Kurcijev skok. Nepričakovani uspehi japonske armade v Mandžuriji, nepretrgani porazi Rusov, uničenje njihove mornarice pri Gužimi uplivajo vedno bolj na javno življenje v stari Evropi. Četudi se je sklenil mir, za Rusijo izvanredno časten in ugoden mir, stresa vendar še vedno groznica veliko to slovansko državo, nemiri, upori na suhem in na morju; klanje Židov, krvavi boji med kozaki in ljudstvom so na dnevnem redu in živci eviopskega prebivalstva so se tako utrdili, da beremo danes brez posebnega razburjenja, da se je v Varšavi ali Odesi vršil boj, v katerem je padlo več sto mitvili in ranjenih. Posledica te vojske je, da dobi Rusija ustavo, valovi tega gibanja pa imajo pri nas posledico, da dunajska vlada pripravlja zakonski načrt o splošni in enaki volilni pravici. Vplivu tega vseobčnega valovanja se ni ubranil tudi naš deželni zbor. V seji dne 17. m. m. je sklenil resolucijo, s katero se obrača do centralne vlade, naj predloži zakonski načrt s splošno in enako volilno pravico za državni in deželni zbor. Ge pa bi se pokazalo, da se ta volilna reforma ne da vršiti poitavniui potom, naj tak zakon oktoira, to je uve-javi potom resolucije od zgorej. Mi se danes ne bomo spuščali v raz-motrivanje o pomenu, umestnosti, pravičnosti, izvršljivosti splošne in enake volilne pravice in posebno ne v razgovor, ali je naše ljudstvo zrelo za tako reformo. To bi bil anahronizem — rekel bi po vsej pravici dr. Krek — posebno PODLISTEK. Legenda. Ko sla Kristus in Peter hodila po zemlji, zašla sta tudi na Kranjsko. Tam nekje v kočevskem okraju sta se šele spoznala, da sta med Kranjci. Ne more se trditi, kdaj ravno je to bilo, gotovo pa v preteklem času. Sv. Peter je nosil seboj torbo, ki pa je bila prazna. Lačen je bil, zato vpraša gospoda, kdaj dobila kaj jesli. Kristus pravi, da naj poprosi prvega človeka, ki ga sreča, kruha, samo vzeli pa ne sme ničesar. In sv. Peter je bil zadovoljen s tem. Pridela v vas. Sv. Peter stopi v prvo hišo in prosi kruha slovenski. Hinder honder in razne kretnje rok zaprošene gospodinje so bile prišlecu do- kaz, da tukaj ne bo kruha. Žalosten hiti za gospodom in ga vpraša, kje bo dobil kruha. — Kako si prosil? — Lepo sem prosil. — V katerem jeziku? — V slovenskem. — In kaj so li rekli? — Gents, gets, komen, hinder honder. — Ali že znaš ta jezik? — Ne, tega nam pa sv. duh ni povedal. — Ce hočeš dobiti kruha, uči se jezika! Gresta naprej. Vedno gosteje se oglaša Petrov želodec. Vabljivo so visele zrele češ-plje lačnemu Petiu pod nos. Hitro utrga eno in jo vttkne v usta. Kiislus ga ni pog'edal, samo na mehnil se je. Peter zakriči in pljune. V češplji je bila skrita osa in je pičila lačnega Peti a na jezik. — Go.spod se ni zmenil za to in tudi sv. Peter je bil tiho, bal se je namreč, ker je prelomil gospodovo zapoved. Gresta naprej. — Petru zateče jezik tako, da ne more govoriti. Srečata človeka, ki je imel velik hlebec kruha pod pazduho. Bil je Ribničan. Sv. Peter ga hoče zaprositi, toda govoriti ne more, ker je imel zatečeni jezik. — Hinder honder, jeclja komaj slišno Peter. Debelo ga gleda Ribničan: Ne, krota, tebi ga pa že ne dam, ti si Kočevar. Ribničan odide s hlebom, sv. Peter pa lačen za Kristusom. Lakoto v želodcu, bolečino v ustih, premagaval se je, dokler je mogel. Že je pešal in komaj vlačil nogi za seboj, pa vendar se ojači in potegne gospoda za suknjo. Ta se obrne in resno motri žalostnega Petra. Smili se mu, zato mu položi prst na jezik in ozdravljen je bil. Vpraša ga pa ne, kje je dobil bolezen. — Gospod, prične Peter, lačen sem ! vlada tisoč sredstev varovati dosedanje posestno stanje in da je to njen namen, je že odločno izjavila. Zaradi tega je neprevidno klicali po oktroa za vsakega, ki nima sigurnosti, da bo imel ob času oktroiranja vla-dino krmilo v rokah. — Mi Slovenci pa smemo biti prepričani, da, če se bo kdaj oklroiralo, zgodilo se bo to brez našega sodelovanja. — Ni torej previdno polagati največjo pravico dež. zbora nemški, dunajski vladi pred noge. Ta klic dež. zboin kranjskega spominja sicer na zgodovinski korak rimskega domoljuba, ali ne po pahioti7,mu, am})ak po — neprevidnosti. Gospodarstvo. Kako aavarujemo drevje proti zajcem? .Večkrat spomladi se sadjar jezi, ker so zajci v hudi zimi objedli sadnemu drevju lubje. Imamo sicer postavo, da mora najemnik lova povrniti škodo, povzročeno po di\'jačini. Ker bi imel človek več stroškov in mnogo potov, predno bi kaj dosegel, se skoro nihče ne poslužuje postavnega-določila. Da ne trpimo škode, storimo najpametnejše, da jeseni zoper zajce zavarujemo sadno drevje, in sicer, ali obvežemo drevje, ali pa namažemo z neprijetno dišečimi stvarmi. Drevje obvežemo lahko z dolgo rženo slamo okrog debla; porabimo pa v ta namen lahko dolge ravne palice šipka ali belega trna. Seveda na ta način bomo zavarovali le. če imamo malo drevje. Kdor ima pa velik vrt, stori najboljše, da namaže sadno drevje z mešanico kravjeka, ilovice, apna in fekalij ali straniščnega blata. Pravil nam je nek ugleden sadjar, da je imel na samem zunaj vasi vrt in vsako leto namazal drevje z mešanico kravjeka, ila in apna, pa zajec mu je naredil še vseeno škodo. Neko leto je pridjal tej mešanici še straniščnika in vse skupaj dobro zmešal, potem ni našel nikdar več škode na drevju. Apno je izvrstno sredstvo, da ostane lub na drevju gladek, brez mahu in lišajev. Samo apno bi bilo prehudo in bi lahko škodovalo, — Izprosi kruha! — Ne morem. Komaj sem se naučil jezika chinder honder«, sem prosil onega, ki je naju srečal s hlebcem, pa mi ni hotel dati. Kako naj prosim? — Prosi slovenski. Sicer pa, kaj si že jedel med potjo. — Gospod, nič nisem jedel. Kristus gre naprej, Peter žalosten za njim. Do tal so se pripogibale polna jablana. Peter utrga jabolko in ugrizne. Kristus se obrne napol. Sv. Peter se ustraši in hitro pogoltne jabolko. Obtiči mu v grlu. Zopet se Kristus nasmehne in gre naprej. Revežu zapira sapo, zato skoči za gospodom in ga potegne za suknjo. Rdeč kakor kuhan rak ne more govoriti in pokaže na grlo. — Kristus se dotakne njegovega grla in jabolko zdrči v Petrov želodec. — — Gospod, lačen sem-- — Prosi kruha 1 Sicer pa, kaj si jedel po poti? — Nič nisem jedel, gospod! — Prideta v vas. Od hiše do hiše prosi ačni Peter, toda povsod ga spode, češ, ni- 0 prej opisani mešanici je zelo koristno. Če je deblo tako namazano, je tudi izvrstno sredstvo proti zmrzlini lubja. To delo se opravlja sedaj jeseni. Ljudje, ki ne vedo, kako se trpi za denar, si kupujejo tudi nalašč za to spletene in prirejene mreže, da se denejo okrog debla zoper divjačino ali pa tudi drugačno poškodovanje. JCovičar. Seja občinskega odbora na Jesenicah se je vršila v nedeljo dne 19. novembra t. 1. Navzoči: župan Klinar in .15 odbornikov. Na dnevnem redu je bilo: 1. Luka Jiizjak in Simon Romavh se sprejmeta v smislu novega domovinskega zakona v občinsko zvezo. Enake prošnje Boštjana Smoleja, Tomaža Robiča in Valentina Gašperina se pa odklonijo, ker glede prvih dveh ni dokazano desetletno bivanje, zadnji jo pa ni opremil, kakor določa zakon. 11. Pogorelcem v Ratečah se dovoli iz občinske blagajne 200 K podpore, lil. V reklamacijski odsek za prihodnje občinske volitve se izvolijo gospodje Emil Guštin, Jurij Krašovic, Alojzij Schrey in Anton Treven. IV. O prošnji Melhijora Bremca, kleparja na Jesenicah, zaradi prenosa kavarniške koncesije se sklene, naj bi se pro.šnji ne ugodilo, ker dosedanji imejitelj koncesije, Franc Valjavec, taisto še ni odložil. V. Prošnja Dominika Zaniera na Hrušici štev. 77 za podelitev gostilniške koncesije se odkloni, ker ni lokalne potrebe. VI. O prošnji Martina Tancarja, gostilničarja na Jesenicah, za podaljšanje policijske ure do polene ponoči se sklene, da za tako podaljšanje ni tehtnih razlogov, ker bi inače vsak gostilničar lahko zahteval tako podaljšanje. VII, Prošnja Matija Lipovca iz Prihod, da bi mu občina dala za zgradbo koče na planini potrebni les, se za enkrat odloži. VIII. Soglasno se sklene naročiti dva gasilna aparata «Minimat». IX. Glede občinskega mlina se sklene, naj ostane najemnik mlina še dosedanji. X. Proračun za občinske potrebščine za leto 1906 izkazuje potrebščin 58.401 K, pokritje pa znaša 2430 K, torej primanjkljaja 55.971 K, ki naj se pokrije z nakladami po 70% od vseh direktnih davkov. Proračun šolske občine pa izkazuje 20.000 K mamo kruha. Pri zadnji hiši pa ne prosi več. V veži na mizi zgrabi krajec kruha in ga vrže v bisago. Zunaj vasi sede gospod v senco košate lipe, Peter pa za lipo. — Gospod, lačen sem! — Vzemi kruh iz torbe in jej 1 Hlastno stegne Peter roko, toda torba se daljša. Steguje in steguje roko, grbanči torbo na roko, a kruha ne doseže. Mrzel pot mu stopi na čelo. Zadovoljno se smehlja gospod. — — Zakaj ne ješ kruha, Peter? — — Ne morem ga doseči. Poizkusi; le iztegni /oko! Peter zopet izteguje roko, in roka se daljša in daljša. Komaj se Peter zave, segala je že čez vso ribniško dolino, še nekaj trenutkov in že je segala čez celo kranjsko deželo, čez celi svet — kruha pa le ne doseže. Peter se prestraši in hoče k sebi potegniti roko; toda zastonj, roka se ne gane. Gospod vstane in se odpravlja. Milo steče sv. Peter: Gospod, pomagaj mi! — — Kaj si jedel med potjo? potrebščin in 290 K pokritja, primanjkljaja pa 19.710 K, ki se bo pa pokril s 25% nakladami. XI. Podružnici družbe sv. flirila in Metoda za jeseniško občino za prireditev Miklavževega večera se dovoli 10 K, dalje se sklene vložiti na poštno ravnateljstvo v Trstu ener-gič^^n protest proti svojevoljni prekrstitvi starega vkoreninjpnega imena «Sava» v »Jesenice-Fužine*; začasni učiteljici gospici Idi Orel se dovoli 15 K mesečne stanarinske do-klade. Iz nemškatarsko - klerikalnega tabora smo izvedeli, da se ti mameluki prav pridno pripravljajo za predstoječe občinske volitve. Pred kratkim je bil na Savi shod, na katerega je bilo povabljenih tudi dokaj Jeseničanov. Seveda so vjeli le par Jeseničanov, od katerih bi pa ne bili pričakovali, da bodo tako hitro šli na klerikalno-nemškutarske limanice. Bomo si jih o priliki malo bližje ogledah. Malega Pongratza grozno jezi, da imenik volilcev še ni javno razpoložen. Vložil je baje radi tega že pritožbo na glavarstvo v Radovljici. Mož naj se raje briga za bra-tovsko skladnico, nego za občinske volitve. Tudi Zabukovec je hud, ker imenika še ni. No, le pttrpile, gospod župnik, — sčasoma vse pride. Adventno politiko je pričel uganjati znani jeseniški prerok, fajmošter Zabukovec, v svojih »Jeseniških novicah«. Drugega mu ne gre po glavi, kakcr občinske volitve. Z brezkončnim hujskanjem izkuša doseči svoj cilj, da spravi svoje podrepnike v občinski odbor. To hujskanje pa je tako, da človeka krč lomi, če bere, kaj vse ta človek očita sedanjemu občinskemu odboru, Volilce tretjega razreda misli premotili na ta način, da jim laže, kako zaničljivo govore o njih volilci drugega razreda. Iz te moke pa seveda najbrže tudi ne bo kruha. Za strahovito neumne morajo imeti klerikalni nemškularji volilce tretjega razreda, da jih izkušajo z lažjo, hinavščino in zvijačo pridobiti za svojo brezdajno bisago. Mi smo mnenja, da je še tudi med volilci tretjega razreda dokaj mož, ki se ne bodo pustili omrežiti tem klerikalnim političnim ribičem. O bohinjski železnici. Bukovski predor se je usedel. Ker poprave le počasi napre- — Nič nisem jedel, gospod 1 — Peter, ti lažeš! — Gospod, nikjer nimajo kruha; reci vendar, naj se naredi hiša, v kateri bo vsega dovolj. — Naj bo po tvoji želji; toda povem ti; ker si lagal, od tako daleč, dokler sega sedaj tvoja roka, vozilo in nosilo se bo bogastvo v to hišo; vsega bo v izobilici v njej. Ker si lagal in kradel, bodeš moral za kazen prepustiti tej hiši svojo torbo, kakršna ie sedaj, in resnično, resnično ti povem: tako dolgo ne bo zadovoljnosti v tej hiši, dokler torba ne bo polna do vrha. — —■ Gospod, torba sega do solnca in ravno sedaj ji je odgorelo dno. Spekel sem se na prste. — Skrči roko I Hiša je zrastla, večja kakor knezoško-tijska palača in Peter ji je moral prepustiti svojo bisago. Peter skrči roko, bisaga je pa ostala brez dna. Ker nima dna, ne bo nikdar polna, in ker ne bo nikdar polna, ne bo v tej hiši nikdar zadovoljnosti. Amen. dujejo, namerava uprava državnih železnic zgraditi zasilno progo, da se preveč ne zavleče otvoritev proge Jesenice-Gorica. Umrla je v Lipnici posestnica, g. Marija Kocijančič, mati nadučitelja Ivana Kocijančiča, N. v m. p.! Miklavžev večer je priredila podružnica družbe sv. Cirila in Mptoda za jeseniško občino v torek zvečer 5. t. m. v salonu g. Fer-jana. Bil je lep večer. Prostori so bili polno natlačeni domačega ljudstva. Otroška vrtna-rica gospica Mal3'jeva sme biti ponosna na svoj uspeh v tako kratkem času, kar je vrtec ustanovljen. Otroci so peli in deklamirali, na kar so se jim razdilili darovi, za katere so prispevali rodoljubni Jeseničani in Savčani. Pri tej priliki se nam zdi vredno javno pribiti, da uredništvo »Slovenca* ni hotelo prijaviti naznanila o Miklavževem večeru podružnice, dasije imel isti popolno m anestran-karski značaj in sta se istega na povabilo podružnice udeležila tudi g. župnik Zabukovec in g. kapelan Čuk. To podlo ravnanje klerikalnega lista »Slovenec* naj si Jeseničanje prav dobro zapomnijo! Iz občinske službe je izstopil stražnik g, Snoj, ki je bil v službi vedno kulanten in postrežijiv. Pobeglega urarja Ambrožiča so prijeli na kolodvoru v Inomostu v soboto 2. t. m. Vsota dosedaj znanih dolgov znaša okrog 1700 K, ne vštevši razne tvrdke, ki se bodo najbrže še prijavile. Dolgove je delal precej ratinirano, ker je zadnji teden pred begom precej Jeseničanov oškodoval za znatne svote. Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva na Jesenicah se zaradi sejma pri tečen o nedeljo ni vršil. Taisti bode v nedeljo, dne 17, decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v županovi gostilni na Jesenicah po že naznanjenem sporedu. Med kosilom nmrl. Dne 1.1, m. opoldne je šel 61 let stari Valentin Hlebajna iz Mojstrane v gostilno Ivana Janša na Dovjem, kjer si je naročil pol litra vina in kosilo. Komaj je použil juho in izpil nekoliko vina, že se je zgrudil na tla. Zadela ga je najbrže srčna kap. Križem asveta. Nove poštne spremnice bode izdalo trgovinsko ministrstvo; sedanje se bodo še uporabljale, dokler so v zalogi. Steklenice iz papirja. Razni predmeti se dandanes izdelujejo iz papirja. Ti predmeti imajo prednost, da so trajni, lahki in malo stanejo. V novejšem času so pa pričeli izdelovati iz papirja tudi steklenice, Amerikanci so prvi uvedli to novost, in pravijo, da z dobrim vspehom. Steklenice iz papirja rabijo v prvi vrsti za prevažanje mleka in rabijo samo enkrat. Da papir mleku ne škodi, za •■O je vsaka steklenica impregnirana s parifin-sko tekočino. V Filadelfiji, kjer mnogo rabijo papirnate steklenice, so opazili, da se je v mleku v steklenicah iz stekla nahajalo vedno več mikrobov, nego v papirnatih steklenicah. Morilec priznal umor, V Trbovljah so bili našli pred časom umorjenega premogar-skega delovodja Detelo. Sumljeni rudar Rak je dejanje pripoznal. Malo je manjkalo, da ga ni sodišče izpustilo, ker je nedostajalo dokazov. Preiskovalnemu sodniku je opisal Rak dejanje kot nekak uboj. Pravil je, da je šel v gozd sekat drva. Ker ni imel več denarja, se je spomnil, da bo Detela skozi gozd šel na delo. Sklenil je, da ga prosi za predujem. To je tudi stoiil, a Detela mu je odbil prošnjo, na kar je Rak padel na kolena in prosil, naj mu Detela podpiše vsaj nakaznico za 10 kg moke. Tudi to prošnjo je Detela odbil. Nato je Rak pustil delo, da je šel nekaj korakov naprej, potem pa od zadaj napadel Detelo s cepinom in ga ubil. Pivo iz riža. v severni Ameriki so začeli delati pivo iz riža, katerega je dosti po onih krajih. Tako pridelujejo brlo pivo z dobrim okusom, ki se drži boljše od drugega piva. V Nemčiji že proučujejo ta nov način izdelovanja piva. Koliko se porabi vode v Ljubljani? V letu 1904 je Ljubljana porabila 1,404.948 kubičnih metrov vode. Na 38.000 prebivalcev mesta Ljubljane odpade torej na glavo in dan 100 litrov, kar je gotovo velikanska vsota. Da je pritekla taka množina vode, se je potrebovalo: 781.105 kilogramov premoga, 931 kilogramov mašinskega olja, 971 kilogramov cilindrskega olja in 2r)0 kilogramov pavole za snaženje. Od generala do pomočnega čuvaja. V Ne\v-Yorku je nedavno umrl Jules Bergeret v starosti 75 let. Btrgeret se je odlikoval za časa pariške komune 1871. Bil je eden naj-odličnejih protivnikov cesarstva in eden naj-vernejih pristašev Julesa Simona in Julesa Fauerja. Pred nemško-francosko vojno je bil knjigoveški pomočnik, v vojni je služil kakor prosti vojak, a ko je izbruhnila v Parizu revolucija, je postal člen odbora narodne garde, ki ga je kmalo imenoval generalom, obenem je bil izbran tudi v skupščino komune. Sedaj je bil na vrhuncu svojega triumfa. Začel se je izprehajati po Parizu v generalski uniformi, z zlatom obšiti. No, v vojaške stvari se ni mnogo razumel in je povsem krivo vodil vojne operacije proti Mont Valeriennu. Bergeret je bil o svoji vojni vrlini tako uverjen, da je po bilki z nasprotniki javil kakor Napoleon; General Bergeret je osebno sodeloval v bitki. Vihni poveljnik Clauseret ni vedel, kako da bi se ga znebili, zato ga je radi nepokorščine dal zapreti. Ko je bila komuna premagana, je Bergeret pobegnil v Belgijo; med tem je bil v Parizu in contumaciam obsojen na smrt. Tedaj je odpotoval s svojimi tovariši v Ameriko. Starost je preživel zelo siromašno; zadnjih 15 let je bil nameščen kakor ponočni čuvaj v neki plinarni v Ntw-Yorku ter je komaj toliko zaslužil, da ni umrl od lakote. Tako mine vse na svetu. Riba za svečo. V vodah na Atlanski živi neka riba, ki jo rabijo mesto sveče. Gori četrt ure svetlo in tako, da jo tudi veter ne ugasne. Cenj. naročnil(i! JJli ste Se obnovili naročnino? blagovolite to čimpreje storiti, ■da se Vam redno pošiljanje lista ne pretrga. Upravništvo. HOTEl. „II.XRIJA" Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenj-*ski cviček iz Gadove peči, kakor tudi prjljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kul^uja. Postrežba točna. Cene niske. ZŠ mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) v Lescah na Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29-30 postre^tba točna. Cene nizke. mmm urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6—48 m Alio hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte ceni!^ 31-25 tvrdke Suttner, urar v }(ranju. Kaj je SEVDU^ Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec; O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 3—50 PiVofarna G. ftter-jtVik dcdUcil V £i Wolfove uUce št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcih in zabojih. Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. Poštne hranilnice račun št. 867.5G9, Mama in založniJNo Poštno hrnnilnice račun št. 8(57.5(59. 7r. £atnpret Kranjn Krdni^tVo in upraVniHtVo ..Gorcttjca" Uredništvo in npraVniHtVo .JcscniSH« 5lr3ž«" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna drnštva, hranilnice in posolilnice. Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. JzVršu)e V$al(oVr$tna deta V V5al((m obsegu po Holil(or možno najnižjili cenaii. Zaloga: Šolske tiskovine. Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem". ,Osebna dohodnina^ Uredil Valentin Žun, C. kr. davčni nadzornik. t £ifna in uHusna IzVrMteV. — Kitra in toJna postrežba. - fla željo se pojlje tudi prorafnn tro^HoV. I t lidaja narodni konzotcij .Jeienlike Straže*. Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.