ISSN 0351-6407 9 77 019 Na veliki šmaren jasno vreme, grozdja bo obilno breme. Murska Sobota, 10. avgusta 2000, leto Lil, št. 32, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit GOSPODARSTVO, str. 7 INTERVJU, str. 10 KRONIKA, str. 17 Boris Barač zanika direktorjeve navedbe Glavni direktor Mure Božo Kuharič O družini, ki si je v požaru rešila le gola življenja LUDVIK KOVAČ Z blagovno znamko na vaško tržnico Pred tednom je medijska pozornost veljala dogodku, ki je takole na prvi pogled morda atraktiven, vendar nas temeljitejša . analiza pripelje do drugačnih ugotovitev. O dogodku so poročali elektronski in tiskani mediji, kar je dober dokaz, daje s pravim pristopom mogoče doseči ustrezno odmevnost. V mislih imam predstavitev prvega naravnega prekmurskega jabolčnega soka, ki naj bi ga izdelovali in prodajali pod blagovno znamko Maj. Kot so v sporočilu za javnost zapisali avtorji, se s tem uspešno končuje prva faza projekta predelave goričkega sadja v sokove in druge izdelke, ki so ga začeli izvajati lansko leto. Vsekakor si avtorji zaslužijo vso pohvalo, saj le redko komu uspe v slabem letu razviti novo blagovno znamko in jo tudi uspešno plasirati na trg. Za sok Maj slednjega sicer še ne moremo trditi, če jim bo to na način, kot so zapisali, tudi uspelo, pa je seveda vprašanje. Malce neresno zveni zamisel, da bodo izdelek nove blagovne znamke Maj prodajali na vaški tržnici v Moščan-cih. Primerjava sicer ne vzdrži, vendar bi zelo neresno tudi izzvenelo, če bi, denimo Mura, začela prodajati izdelke svoje nove blagovne znamke na tekstilni tržnici pri soboškem Savel centru. Poznavalci trga in tisti, ki imajo izkušnje z uvajanjem novih blagovnih znamk, so se ob tem projektu le kislo nasmehnili. Je pa žal pri nas velikokrat tako, da stvari do priprave projekta še izpeljemo, tudi sredstva za to se najdejo in jih nekaterim kar velikodušno poklanjajo, ko bi moralo priti do njegove izvedbe, pq, se zatakne. In po tistem se nihče več ne vpraša, ali so bila sredstva, namenjena za pripravo projekta, prav naložena. Sredstva, ki so jih porabili za projekt Maj, so avtorji z uspešno medijsko predstavitvijo pred sponzorji opravičili, ti pa so primer verjetno odkljukali. Tako pač, kot se dogaja z marsikaterim projektom, ki v praksi nikoli ne zaživi. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! ■ DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Stanko MARIČ Vadarci 51 9265 BODONCI Kopali po naročilu občine red dvema letoma je dobila v denacionalizacijskem postopku Ur-barialna skupnost Petišovci kot pravna oseba od Sklada kmetijskih zemljišč vrnjeno zemljo, vendar ne vso, za katero so vložili zahtevek. Občina Lendava je dobila po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in v korist javnega dobrega med drugim v last ribnik v Petišovcih, in sicer levo od motorističnega stadiona. Urbarialci pa so dali neobdelovalno vrnjeno zemljo, ki je nedeljivo premoženje devetdesetih deležnikov, v najem občini za dobo devetindevetdesetih let, njive pa lendavskemu kmetijskemu gospodarstvu, za kar bodo po pogodbi od najemnikov prejemali najemnino, in sicer do dvesto mark za hektar na leto. Občina Lendava je potem kot lastnica ribnika G - 621 na parcelni številki 510 in 511 Upravno enoto Lendava novembra 1999 zaprosila za izdajo odločbe o priglasitvi del za sanacijo ribnika in jo še isti mesec dobila. Odstranili naj bi mulj in rastje ter znižali naklon s 45 na 75 stopinj. Pristojni organ je v svoji obrazložitvi odločbe še zapisal, Druge turistično-kmečke igre občine Cankove so letos potekale v Domajincih. Ekipe iz vseh vasi cankovske občine, ki so jih sestavljali štirje moški in štiri ženske, so se pomerile v osmih šaljivih igrah in vlečenju vrvi. Še največ navdušenja in smeha je izvabila iz obiskovalcev, ki se jih je zbralo kar veliko, igra »bala čez Ledavo«, ko so morali tekmovalci čez potok po ozki brvi prenesti žitno balo, nato pa jo na splavu iz traktorske gume še nekaj metrov peljati proti toku Ledave. Nekateri so se ob tej igri tudi okopali v vodi, ker jim je vožnja s splavom delala preglavice. Največ točk v osmih igrah je zbrala ekipa Skakovec, po vrsti pa so ji sledile ekipe Korovec, Domajinec, G. Črnec, Topolovec, Cankove, Krašč in Gerlinec. Pri vlečenju vrvi pa so Domajinci v finalu premagali Cankovo. Na prireditvi je Turistično društvo Cankova podelilo tudi priznanje najbolj urejenemu kraju v občini, ki ga je dobila vas da se nameravana dela štejejo kot vzdrževalna dela na obstoječem objektu in adaptacija, s katero se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječega objekta in da za ta dela ni potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja. Sanacijo ribnika, iz katerega so Petišovčani svoj čas kopali gramoz za potrebe krajevne skupnosti, je z odločbo, izdano leta 1998 krajevni skupnosti, zahteval že inšpektor za okolje in prostor. Pod krinko sanacije so kopali gramoz Po naročilu občine je potem zasebno podjetje za opravljanje storitev v gradbeništvu in avto-prevozništvo Hozjan iz Velike Polane začelo z deli. Nadaljevanje na 7. strani NAROČNIK ---------------- AKTUALNO OKOLI NAS 10. avgust 2000, USIH □ retjega avgusta je potekel mandat madžarskemu predsedniku Arpadu Gbnczu, Madžarska ima novega predsednika o konca tedna, zagotovo pa najkasneje prihodnji teden, bo nova politična stranka Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi), ki jo vodi premier Andrej Bajuk, vložila zahtevo za vpis v register strank. Stranka je zbrala na ustanovnem zboru tristo overjenih ustanovnih izjav ter dvesto pristopnih izjav k članstvu, potrdili so tudi statut in program, izvolili organe stranke, 25-članski svet stranke, enajstčlanski izvršilni odbor ter razsodišče in nadzorni odbor. Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka želi v javnosti povezovati vse državljane Slovenije, ki sprejemajo slovenske in evropske kulturne, demokratične, domovinske, moralne in socialne vrednote, so povedali na ustanovnem zboru. Z njeno ustanovitvijo so se spremenile tudi razmere v vladajoči koaliciji. Tako je izvršilni odbor SDS že izoblikoval pripombe in dopolnila k tristranskemu dogovoru o delovanju vlade do konca mandata. Njihov prvak Janez Janša je pri vsem tem predvsem poudaril, da SDS ne bo pristala na podpis tristranskega dogovora, ki podpisnikom daje pravico veta. Poleg tega je povedal, daje nesmiselno podpisovati dogovore, če se vladni partnerji ne držijo obljub. Janša je tudi pozdravil ustanovitev Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke ter izrazil upanje, da bosta stranki sklenili predvolilna in povolilna zavezništva. Sicer pa bodo člani Zagožen optimist, Janša napoveduje zavezništvo dan zatem pa ga je že nasledil novi predsednik Ferenc Madl. 69-letni Madl je drugi postkomunistični predsednik republike Madžarske in po takem predhodniku, kot je bil Arpad Goncz, gotovo ne bo imel lahkega dela. Osebnost njegovega predhodnika je namreč dala v zadnjem desetletju poseben pečat političnemu življenju na Madžarskem. Skromnost in človeško dostojanstvo sta ga dvignila nad vsakodnevna, velikokrat malenkostna strankarska nasprotja. Imel je nasprotnike in ne sovražnike, ki jih je zelo spoštoval. V obeh mandatih je vodil na lestvici najbolj popularnih politikov. Kljub njegovi znani liberalni usmerjenosti so ga sprejele vse stranke, zelo so ga imeli radi tudi navadni državljani. Izvoljen šele v tretjem poskusu Univerzitetni kateder zamenjal za državo Franc Zagožen. Fotografija: Natalija Johnov stranke SDS o svojih političnih ciljih spregovorili na izrednem kongresu, ki bo 9. septembra v Murski Soboti. Pri tem stranka ne bo spreminjala svojega programa, je še pojasnil Janša. Predsednik združene stranke SKD + SLS Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen pa je o novoustanovljeni stranki premiera Bajuka dejal, da bo na jesenskih volitvah deloma posegla v konzervativnejši del nekdanjih krščanskih demokratov, medtem ko v večino volilnega telesa ne bo posegla. Glede podpisa sporazuma o delovanju vlade do konca mandata med SLS + SKD, SDS in NSi je Zagožen optimist. O tem, da bi odločanje vladnih partnerjev temeljilo na načelu soglasja, ki si ga socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je predsednik združene stranke povedal, da so se pripra- Pred majskimi predsedniškimi volitvami v madžarskem parlamentu je vse kazalo, da tudi novega predsedniškega kandidata Ferenca Madla podpirajo vse stranke, razen desničarske Stranke madžarskega življenja in pravice. Če pa situacijo analiziramo, lahko ugotovimo, daje bilo pri njegovi kandidaturi in izvolitvi že od začetka precej neznank. Ferenc Madl je bil kandidat stranke, katere člani so pred petimi leti ob njegovi predsedniški kandidaturi zapustili dvorano. Poleg tega postavi po koalicijski pogodbi predsedniškega kandidata manjša koalicijska stranka, Stranka malih posestnikov, katere predsednik je Jozsef Torgyan. Slednji pa je tudi sam dalj časa omahoval pri odločitvi, ali naj kandidira za predsednika Madžarske. Toda predsednik Stranke malih posestnikov Torgyan je na Madžar- vljeni pogovarjati o vsem. DEJAN FUJS ■ IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M, Sobota, Ulica arh. Novaka 13,tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 2t0,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. skem eden najmanj priljubljenih politikov, zato se je ob Madlovi kandidaturi odvalil kamen s srca tako socialistom kot liberalcem. Kljub temu se je pozneje pri glasovanju v parlamentu pokazalo, da podpora vseh strank ni tako splošna in enoumna. Ferenca Madla so namreč izvolili šele v tretjem krogu z navadno večino. Ni človek velikih besed Novi predsednik madžarske je akademik, doktor prava in predavatelj na pravni fakulteti. Tudi politično je aktiven že precej časa. V času Antallove vlade je bil minister brez listnice, nadzoroval je agencijo za privatizacijo, nekaj časa je bil tudi minister za kulturo. V prejšnjem vladnem mandatu je bil pobudnik sodelovanja med desnimi (meščanskimi) strankami, s svojo dejavnostjo je precej prispeval k volilni zmagi Mladih demokratov. Ni človek velikih besed, je pa nedvomno odličen organizator. Drugačen od predhodnika Na slovesnost ob uradnem prevzemu predsedniških dolžnosti, ki je bila na Kossuthovem trgu pred madžarskim parlamen- tom v Budimpešti, so bili povabljeni vsi žitpani (teh je kakih 3200). Goncz je Madla ob tem spomnil na dolžnosti in možnosti predsednika za ustvarjanje nacionalne enotnosti in zastopanje madžarskih zunanjepolitičnih in gospodarskih interesov. Madl pa je poudaril, da bo drugačen od svojega predhodnika in da si bo bolj prizadeval za dosego notranjepolitičnega konsenza, zmanjševanje napetosti v družbi ter večje sodelovanje parlamenta. Dodal je še. da je privrženec kulturnega dialoga med udeleženci političnega življenja. M. SUKIČ, FOTO: PORABJE ! Komarji prinašajo smrt v New York Tožba proti škropljenju irus zahodnega Nila, ki so se ga lansko poletje nalezli komarji v mestu New York, se je letos razširil na večino držav ameriškega severovzhoda, čeprav doslej še ni bilo smrtnih žrtev. Virus je ugonobil lani na širšem območju mesta New York sedem ljudi, več kot 60 pa jih je zbolelo. Medtem ko so mrtve ptiče, okužene z virusom, našli vse do Bostona na severu, je po vsem sodeč vir zla še vedno New York, kjer so pred dnevi odkrili prvega obolelega. To je bil 78-letni moški s Staten Islanda nedaleč od Manhatta-na, ki pa je že zunaj smrtne nevarnosti. Virus je težko odkriti Newyorške mestne obla-sti so vzele tudi letos grožnjo nadvse resno in sprožile obsežno akcijo razprševanja insekticida Anvila, ki naj bi bil povsem nenevaren za ljudi, čeprav se s to trditvijo vsi ne strinjajo. Skupina okoljevarstvenikov je sprožila tožbo proti škropljenju, ker naj bi insekticid povzročal kup stranskih učinkov, kot so bruhanje, driska, izguba čutov, glavoboli,-vendar jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, saj so uradni zdravstveni predstavniki take trditve označili za neumne in neodgovorne. Župan mesta New York Ru-dolph Giuliani, ki ima po odstopu od predvolilne kampanje za zvezni senat proti Hillary Clinton sedaj več časa, je poskus okoljevarstvenikov označil kot nepremišljen poskus strašenja ljudi, medtem ko je virus zahodnega Nila resna nevarnost, s katero se je treba spopasti. Poleg okoljevarstvenikov so se oglasili še ribiči, ki trdijo, da naj bi lanskoletno škropljenje proti komarjem povzročilo pomor med jastogi, katerih ulov se je letos'prepolovil. Zadevo še raziskujejo. sistem je precej šibak. Največja nevarnost, ki jo lahko povzroči virus, je bolezen encefalitis, ki povzroči otekanje možganov in ha koncu smrt, če se ne odkrije pravočasno. Virus naj bi povzročal tudi meningitis. Odkritje virusa je toliko težje, saj so začetni simptomi po navedbah strokovnjakov podobni gripi ali pa jih sploh ni. Virus zahodnega Nila je bolj domač v Afriki, Bližnjem in Srednjem vzhodu, na zahodni polobli pa je bil prvič odkrit lani. Prenašajo ga komarji, katerih pik ponavadi povzroča le srbečo nadlogo, v primeru prenosa virusa pa celo smrt, vendar po zagotovilih znanstvenikov le pri enem odstotku okuženih ljudi. Pik je za ptiče in druge manjše živali večinoma smrtonosen, pri ljudeh pa so ogroženi le majhni otroci in Sedem proti šest ci se medtem nadaljuje, strah pred komarji pa je doslej povzročil le manjše preglavice, kot so odpovedi prireditev na prostem v Centralnem parku. Slednjega so po odkritju mlake s skupino okuženih komarjev poškropili po dolgem in počez ter ga za dan ali dva zaprli. Ljudi v New Yorku nikakor ni zajela panika pred komarji, opazna je le nekoliko povečana prodaja sredstev za odganjanje komarjev, medtem ko sta vlažnost in vročina prehudi, da bi upoštevali nasvet o oblačenju v dolge rokave in hlače. Mestne oblasti trdijo, da bo nevarnost trajala do konca poletja oziroma do prvih pozeb, ko bodo komarji pocrkali, škropljenje pa ima že zdaj pozitiven učinek, saj komarjev ni videti skorajda nikjer več. Nevarnost komarjev popolnoma zbledi ob dejstvu, da je zaradi njih v sedemmilijons-kem mestu lani umrlo sedem ljudi, samo pretekli konec tedna pa zaradi nasilja kar šest. RORI POREDOŠI VESTNIK,10. avgust 2000 AKTUALNO DOMA 3 K članku o Pompetovih botrih Moško 00 ostaja nedotakljivo Gospod župan Slavic, Vestnik ne laže Z avod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je v zvezi z varovanjem stavbe nekdanjega Centrala v Slovenski ulici 41, dvorišča in zidu izdal naslednje kulturnovarstvene pogoje, so- glasja in prijave: K spremembi zazidalnega načrta za območje med ulicama Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Arhitekta Novaka in Slovensko ulico, za katere jih je zaprosil tehnični biro Radenci, d. o. o. (SU -841/2000, 6. marca 2000) »Stavbo Slovenska 41 (v vašem osnutku pod št. 3) varujemo kot edinstven spomenik secesije v slovenskem prostoru. Zgradba je delo pomembnega madžarskega arhitekta Laszla Takatsa iz leta 1907. Skupaj s stavbo varujemo tudi dvoriščni prostor z zidom in celo parcelo št. 1297 k. o. Murska Sobota. Stavba in dvorišče v ozadju stavbe ter zid, ki loči dvorišče od prostora pločnika, varujemo v nespremenjeni obliki, zato gradnja gostinsko nadomestnega objekta P +1 na dvorišču zaščitene parcele in hiše ni mogoča, prav tako ne porušitev zidu.« Nesoglasje k spremembi zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med ulico Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Ulico arh. Novaka in Slovensko ulico, ki so ga poslali na Tehnični biro Radenci, d. o. o., in Upravni enoti Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor (SU 2964/2000, 22. junij 2000) »Predlog soglasja ni upošteval naših pogojev iz dopisa SU -841/200, v katerem smo podali kulturnovarstvene pogoje za zgoraj navedeno območje. Prav tako upravna enota ni pritegnila k sodelovanju našega zavoda I takrat, ko se je izdeloval zazidalni načrt za mestno jedro ... Predlog spremembe zazidalnega načrta ne upošteva gabaritov mestnega jedra in pozidavo v nizu, zato s takšnim predlogom ne moremo soglašati.« Kulturnovarstvene pogoje za restavracijo McDonaldi na pare, št. 1297 k.o. M.Sobota, za katere je zaprosila Upravna enota Mur- Davčni dolžniki iz Pomurja Lendavska IN-GRA - 898,4 milijona SIT e dni je imela vsekakor velik odmev informacija Davčne uprave R Slovenije o največjih davčnih dolžnikih. Na seznamu je tudi kar nekaj pomurskih podjetij in zasebnikov. Podjetja: IN-GRA (898,4 milijona SIT), D&M trade (119,6 milijona SIT), VB Line (117 milijonov SIT), Panonija KZ (83,4 milijona SIT) idr. Zasebniki: Bojan Kous (54,1 milijona SIT), Karel Gaber (45,1 milijona SIT), Alojz Kolmanič (41,3 milijona SIT), Alojz Lebar (41,3 milijona SIT), Rudolf Poredoš ( 38,4 milijona SIT), Edvard ska Sobota, Oddelek za okolje in prostor ( SU - 3637/200, 13. julija 2000) Ob drugih pogojih še: »Ulična in dvoriščna fasada morata ostati nespremenjeni. Prizidki niso dovoljeni. Infrastruktura se lahko namesti v že obstoječi dvoriščni objekt. Dvoriščni prostor ohranimo v nespremenjeni obliki, prav tako primarni dvoriščni zid.« Prijava inšpekcijskim službam Murska Sobota (SU 3852/200, 13. julij 2000) »V pritličju in na dvorišču zgradbe Slovenska 41 v Murski Soboti so se pričela gradbena dela brez našega soglasja na gradbeno dokumentacijo ali podanih kulturnovarstvenih pogojev.« Kulturnovarstveni pogoji za restavracijo McDonaldi k lokacijski dokumentaciji (LD 233/00 podjetju Rating Atelje za projektiranje in inženiring iz Murske Sobote, SU - 3985/2000, 20. julij 2000 »Lokacijska dokumentacija ..., ki ste nam jo posredovali, ne upošteva kulturnovarstvenih pogojev v zvezi z ohranitvijo primarnega videza dvoriščne fasade.« MHI Kuzma (36,6 milijona SIT), Vinko Lutar ( 34,7 milijona SIT), Mario Santro (31,3 milijona SIT), Franc Matko (31 milijon SIT), Vera Horvat (29,2 milijona SIT) idr. Slišati je, da bo velik del dolga težko izterjati, ker nekateri preprosto nimajo denarja. So si krivi sami ali požrešna davčna politika? Ali pa je šlo za neučinkovito (slabo) delo davčne službe? Lahko bi se tudi vprašali, kako so sploh mogli ostati dolžniki, ne da bi se jim kaj zgodilo. -AJi Komentar Tožijo zaradi zgubljene po-murskosti v Pomurski založbi in črtanega programa založništva. Opevajo njene minule zasluge za narod, vijejo roke zaradi izgube za kulturni prostor ter nad mlačnostjo odziva javnosti in razdrobljenega lokalnega političnega prostora, a v isti sapi nekateri izmed njih sami sebe že razglašajo za dediča in nadaljevalca poslanstva te, ki je zapisana smrti, ko ugotavljajo »... zdaj je MAJDA HORVATI prepozno. Založništvo v Prekmurju bo treba na neki način spet postaviti na noge... čutimo dolžnost, da bomo del teh programov morali prevzeti... Potrebno bo zapolniti ta prazen prostor in upam, da bo javni interes k temu pripomogel.« Med objokovalci vsi niso iskreni. To, kar se dogaja s Pomursko založbo, ima povsem prekmursko sago. Pokopavajo jo pri živem, resda shiranem telesu. Res, samo še malo je potrebno, da jo bo pobralo. Pa ne le založniško dejavnost, ampak Pomursko založbo kot gospodarsko družbo v celoti. In takrat ne bo zgubljena le pomurskost, ampak še ena gospodarska družba v Prekmurju in z njo toliko delovnih mest. Pomurska založba presušena krava Mrlič je spet na vidiku. Samo še popotnica v večna lovišča, v srce segajoči govori ob jami, besedni obračun z nesentimental-nim kapitalistom iz slovenskega centra, ki da je s tem, ko mu je šlo samo za denar, umoril punčico v prekmurskem kulturnem prostoru in potem ... Žeti bo začel drugi. Domači ali tuji? Bo nova založba, ki se vidi v vlogi naslednika založniškega programa Pomurske založbe, že samo zato, ker je domača, sentimen-talnejša, neprofitno naravnana, naklonjena knjigi različnih vsebin in pripravljena tvegati za domače, neuveljavljene pisce? Bolj kot bi to bile pripravljene početi nedomače založbe? Je danes sploh še kje založba, ki bi delala v dobro narodove kulture, ne da bi se vprašala, ali se bo splačalo? Mar nasledniki računajo na prevzem najvrednejšega, kar bo ostalo po pokojni, na sloveče ime, ki jim bo lahko prineslo prednost na trgu? Z ljudmi na vrhu, tako v uredništvu kot v upravi, je Pomurska založba prevečkrat pozabila na zakonitosti trga knjige pa tudi kapitala, zato se ji je zgodilo, da je ostala brez kaplje krvi. Oželi so jo, da je sedaj še pes ne povoha. Da, tudi nekateri, ki se sedaj bodisi javno ali pritajeno tolčejo po prsih. Pomurska založba se ni sesula zaradi lakomnosti tujega kapitalista, ki da mu ni do založništva, ampak predvsem zaradi nedoraslosti novim razmeram domače pameti. In to ne s včeraj na danes. Ne s sedanjim v. d. direktorjem, ki mu je naloženo, da dokonča agonijo, ne z zadnjim domačim direktorjem, katerega je večinski lastnik zaradi prikrojevanja poslovnih rezultatov, v katerih je hotel skriti grehe predhodnikov, postavil pred sodišče. Dejstvo je, da ima Pomurska založba za sabo kar nekaj poslovno zgrešenih potez, tudi tistih o odpiranju novih trgovin, na katere sedaj kulturniki kažejo s prstom. Ima pa tudi za šestdeset milijonov tolarjev zaloge, pa v njih niso le svinčniki. Tu so kupi neprodanih knjig, tudi rezultat zgrešene uredniške politike. Bilo je sentimentalnosti, še preveč. Tudi do kvazi kulturnikov, ki jim je Pomurska založba držala hrbet. In sedaj, tudi po zaslugi vseh, ki so jo začeli pokopavati še pri živem telesu, jo začne spodnašati. Prišla je do najbolj skrajnega, smrtonosnega roba, da je zaradi bremen kot gospodarsko družbo noče imeti, prevzeti ali kupiti nihče. Ni kapitalistov, ne tujih in ne domačih, ki bi ji nastavili svežo infuzijo, da bi preživelo vsaj nekaj. Tudi ti čakajo, brez pretiranih čustev... Kljub pritožbi ostaja izvajalec naše podjetje GP Pomgrad Murska Sobota so kot najugodnejšega ponudnika izbrali za rekonstrukcijo ceste Radenci-Vučja vas, vendar seje Cestno podjetje Ljubljana na to odločitev pritožilo. Pristojna ko- misija je pritožbo podjetja zavrnila, s tem da bi se lahko ljubljansko podjetje pritožilo na državno revizijsko komisijo. Omenjeno podjetje se v predvidenem roku ni odzvalo, tako da ostaja izvajalec del naše podjetje, ki naj bi prihodnji teden začelo s pripravljalnimi deli, gradbena dela pa naj bi se začela prvega septembra. Predpisan rok trajanja je osem mesecev, vendar izvajalec ne izključuje možnosti, da bi bila dela končana že ♦ Ko je hudo, me pokliči! prej. Investicija, vredna več kot milijardo SIT, zajema rekonstrukcijo ceste v dolžini petih kilometrov, v lanskem letu pa so že opra- Že »delajo« avtocesto?______________________________ vili dela na dveh kilometrih. DTi ako se sprašujejo mnogi, ki se te dni vozijo po cesti Raki-čan-Beltinci, ker lahko vidijo, da stojita na prihodnji trasi avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci-Tumišče dva manjša bagerja, ki grabita zemljo in jo nalagata na traktorje. No, pri DARS-u so nam povedali, da nič ne vedo o začetku gradbenih del za avtocesto. Zemljo naj bi potemtakem odvažali prejšnji lastniki parcel, po katerih bo potekala trasa. Tega seveda ne bi smeli delati -tudi zato ne, ker je to prepovedano po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Zemljo, ki jo bodo odstranili s polj, po katerih bo potekala avtocesta, pa bodo uporabili večinoma za ureditev bankin in brežin ob cesti. JG, FOTO: TG ■ 4 LOKALNA SCENA 10. avgust 2000, VBIifi Občina Beltinci Osem dni Polanskih dnevov Pester program občinskega praznovanja '“"""l b letošnjem prazniku I Občine Beltinci se bo । I zvrstilo več zanimivih I prireditev. Že ta konec ted-I na bodo končali z otroškimi I športnimi delavnicami, v so-| boto, 12. avgusta, ob 6. uri । pa bodo iz Bratonec startali I pohodniki, ki bodo obiskali j vse vasi beltinske občine. Ob 9. uri pa se jim bodo pridružili še kolesarji. Prihodnji teden (od 14. do 18. avgusta) bodo organizirali otroške delavnice, ob velikem cerkvenem prazniku, Marijinem vnebovzetju, pa se bo 15. avgusta ob 1.30 zjutraj pri cerkvi v Beltincih začelo že tradicio-Inalno romanje v Turnišče. Tega dne ob 14. uri bo spust po reki Muri na trasi Do-kležovje-Melinci, ob 20. uri pa pri beltinskem gradu pripravljajo koncert harmonikarjev Obmurski fantje. Naslednji dan ob 19. uri bo na istem prizorišču otvoritev likovnih del, uro kasneje pa še literarni večer z izdajo knjige Tineta Mlinariča Beli možje. Živahno bo tudi 17. in 18. avgusta. Prvi dan ob 18. uri bo v beltinskem gradu predstavitev kasete ljudskih | pevk iz Lipovec, ob 19.30 | pa bo v Zvezdi v Beltincih | slavnostna seja občinskega | sveta s podelitvijo priznanj. 18. avgusta ob 17. uri bo v gradu in beltinskem parku zaključek otroških delavnic, dve uri kasneje pa proslava ob 4. občinskem prazniku (ob slabem vremenu bo proslava v OŠ Beltinci), nato pa bo sledilo ljudsko rajanje z nastoponfansam-' bla Strici. Zaključna prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bo 20. avgusta ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih z orgelskim koncertom. Dan prej pa bo ob 13. uri ŠD Ižakovci organiziralo nogometni turnir. MILAN JERŠEB Na Kugli bodo v nedeljo pekli vola Prireditve na Sotinskem bregu se bodo udeležili tudi Avstrijci Do razglednega stolpa so te dni napeljali elektriko otinski gasilci, predstavniki vasi in vaščani nasploh so imeli zadnje dni precej dela s pripravo nedeljske prireditve na 418 metrov visoki Kugli. V torek, 15. avgusta, je namreč veliki šmaren oziroma Marijino vnebovzetje, in prireditev so pripravili v čast temu prazniku. Računajo, da se je bo poleg domačinov udeležilo tudi veliko Avstrijcev, saj je prizorišče na visoki, čudoviti razgledni vzpetini, ki leži tik ob avstrijski meji. Od tukaj se vidi velik del Goričkega in sosednja, gričevno razgibana Avstrija. Da bi pripravili čimbolj uspelo prireditev, so zadnje dni napeljali do razglednega stolpa električno napeljavo. Stolp in prizorišče bosta primemo razsvetljena. Uredili so tudi dovozno pot. Na bregu bodo postavili šotor, ki bo za senco ali morebitno zavetje pred dežjem. Posebnost prireditve bo pečenje vola na žaru. F- S. ■ S Pestra ponudba zabave in športa Izvedli projekt Štrkov športni teden udi letos so uspeli v velikopolanskem turističnem društvu zapolniti osem prireditvenih dni z raznimi zabavnimi, športnimi in kulturnimi prireditvami. Množični obisk dokazuje, da so Polanski dnevi mnogim prebivalcem tega območja in od drugod največja poletna zabava ali, kot nam je označil glasbene prireditve eden od nastopajočih, legenda slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik, »najboljše zdravilo«. S takim stališčem se najbrž ne bi strinjali cerkveni možje skupaj z velikopolanskim župnikom, ki niso dovolili uporabe cerkvenega zemljišča za prireditev, zaradi cesarje ta potekala na drugih lokacijah. Konflikt med turističnim društvom in cerkvenimi možmi pa je bila tudi ena od osrednjih tem pogovorov ob kozarčkih vina in tako smo bili tudi mi na veselici priča eni od precej vročih razprav med pajanje kruha na Štrkovem športnem tednu Ko je hudo, me pokliči! __ telefon mč ia etati! Kiio je brezplačen, omogoča ga TdekomV) 5Wn» privrženci in nasprotniki župnikovih stališč. Prirediteljem je tudi letos uspelo združiti ponudbo za zelo različne glasbene okuse in načine zabave od tistih najmlajših pa do upokojencev. Vstop na vse prireditve je bil brezplačen razen za koncert Slavka Avsenika skupaj z Ansamblom Grege Avsenika in Gašperji ter za open air koncert, kjer so naleteli vsi nastopajoči različnih glasbenih zvr- Ljutomerski vrtec ima fontano, sledile bodo še druge akcije Z dobro voljo se da marsikaj storiti Vrtcu Ljutomer večkrat presenetijo s kakšno posebno zanimivo dejavnostjo ali izvedbo določene akcije, za katero uspejo animirati tudi starše otrok, ki so vključeni v vrtec. Tako so nazadnje s skupnimi močmi zgradili tudi fontano na vrtčevem dvorišču, ki je prinesla otrokom veliko veselje. Ravnateljica vrtca Marija Pušenjak ob tem poudarja, da je potrebno v naših razmerah razumeti vrtec kot ustanovo, ki ima pomembno vlogo v procesu socializacije otrok, ki skupaj š prizadevanji družine spodbuja optimalni razvoj otroka na vseh področjih njegovega razvoja, zato je zelo pomembno sodelovanje s starši kot primarnimi vzgojitelji svojih otrok. V ta namen organizirajo za starše različna srečanja in delavnice - tako v okviru skupine, v katero je vključen otrok, kot celotne dejavnosti vrtca. Na enem od takšnih srečanj oz. na družinskem izletu po Goričkem konec letošnjega maja seje porodila tudi ide- r ja, da bi pred vrtcem v Ljutomeru zgradili »kotiček« z vodo in peskom, o čemer so nekateri razmišljali že prej (predlogi za ureditev vrtčevega dvorišča). Na kmečki olimpijadi so tekmovali tudi v luščenju in sejanju koruze. sti, Gnila jajca, Davor Rudolfi z Ritmom locom, Soulfingers in Peter Lovšin, na dober odziv poslušalcev. V teh dneh so odprli tudi vinoteko, v kateri so ponujali sortna vina članov polanskega vino-gradniškega društva in predstavili kolektivno blagovno znamko Diši po Prekmurju. Pripravili so turnir v košarki in nogometu ter že deveto leto zapored Kmečko olimpijado, kjer so ekipe tekmovale v devetih kmečkih opravilih in običajih, kot so košenje trave, luščenje koruze, oranje, in kmečko formulo 1, kjer je tekmovalec vozil v samokolnici sotekmovalko. Zmagala je ekipa Kmetijske zadruge Hotiza - Polana, drugi so bili člani Bande iz Male Polane, tretji pa Vkupzmetani iz raznih okoliških krajev. Tako so se lotili dela,... ... ob koncu pa je nastala takšna fontana. Pripravili so še srečanje upokojencev ter predstavitev slovenske policije in vojske. Obenem s prireditvijo pa je potekal tudi projekt Štrkov športni teden, ki ga je financirala Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, izvajalo pa športnorekreativno podjetje Fitsport. Na njem so 34 otrokom pokazali, kako je mogoče ob športnih aktivnostih preživeti zanimiv teden v pokrajini oh Muri. Sodobne športne aktivnosti in športne dejavnosti, ki so jih poznali naši starši, so potekale vse od lendavskega kopališča, Copeko-vega mlina pa do Otoka ljubezni v Ižakovcih. Obenem pa so izvedli v okviru poletne počitniške šole tudi ustvarjalne delavnice, kjer so se mladi seznanili z ljudskimi obrtmi. J. GABOR! »Že na izletu smo imenovali iniciativni odbor, v katerem so bili starši in zaposleni v vrtcu. Odbor seje potem sestal in izdelal načrt aktivnosti. Zelo resno smo se lotili iskanja materiala, zbirali smo sponzorska sredstva, se dogovarjali z različnimi izvajalci idr. Ves čas aktivnosti je vladalo med nami zagnano in prijateljsko razpoloženje. Nove pridobitve so se z nami veselili tudi bližnji stanovalci. Najbolj veseli pa so bili seveda otroci, ki sedaj lahko uživajo ob igri z vodo in peskom.« Kot je običajno, so pripravili tudi priložnostno slovesnost, tako da so prerezali tudi trak in fontano simbolično predali namenu. Ob tem so še ugotavljali, da se da z dobro voljo marsikaj postoriti, zato bodo še organizirali kakšno podobno akcijo. JG! Velika Polana V okviru Polanskih dnevov je bilo tudi srečanje upokojencev z območja UE Lendava, ki se ga je udeležilo okrog 200 upokojencev. Predsednik polanskega upokojenskega društva Jože Tompa je v nagovoru dejal, da se zaradi vse slabšega življenjskega standarda, starosti in bolezni... število upokojencev zmanjšuje. Župan Štefan Prša pa je bil bolj optimističen, kajti menil je, da občina stoji na trdnih temeljih, torej na upokojencih. Na srečanju so se zavrteli folkloristi KUD-a Miška Kranjca in prvič se je predstavila glasbeno-humoristična sekcija polanskih upokojencev. (J. Ž.) »II,10. avgust 2000 LOKALNA SCENA 5 Ženik - idila v Slovenskih goricah Skriti zaklad v soseščini Združevanje razvojnega in stanovanjskega sklada v občinah UE Lendava S kolesom na nedeljski izlet as Ženik leži v občini Sv. Jurij ob Ščavnici in je v neposredni bližini Stare Gore, ki jo obiskovalci poznajo po mlinu na veter. Ker se tudi, sicer maloštevilni, Ženičani zavedajo, da gre pri turizmu za celostno podobo kraja in okolice, so začeli pridno urejati svojo vasico. V lanskem letu so tudi dobili priznanje TD Sv. Jurij ob bro ohranjene stare »preše« in več kot dvesto let stare hiše. Kljub temu (ali pa prav zaradi tega), da vasica šteje komaj nekaj več kot petdeset hišnih številk (manj kot sto prebivalcev), pa ne pozabljajo na nekaj, kar jim je že od nekdaj veliko pome- Ženik - vaški rezervat Vas Ženik, vrt za vse odprt, greben usedlan kot kmečka dlan. Jakob Šešerko Da - z nekaterimi pomisleki Ščavnici za najlepše urejen kraj. Pred kratkim so imeli uradno otvoritev majhne izletniške točke oz. počivališča sredi vasi, kjer se utrujen popotnik, in teh tam ni tako malo, spočije v lipini senci, pri tem pa pridobi še nekaj informacij o znamenitostih kraja. Vsekakor pa noben popotnik, ki ga zanese pot v vinoroden okoliš Slovenskih goric, ne bo pri mizi dolgo posedal sam. Kmalu se mu bo pridružil še kakšen domačin, ki mu bo postregel ali pa z njim le poklepetal. Tako je bilo tudi med našim obiskom. Najprej je k nam prisedel Jože Čuš, ki je v teh krajih znan po zbiranju starin in vsega, kar ohranja kulturno izročilo. Povedal nam je, kako je pravzaprav nastala ideja o počivališču sredi vasi. Pred dvema letoma so v vasi namreč delali telefon in od gradbenih del je ostal prazen kolut, ki sta ga z Jožetom Krajncem pripeljala na prazen prostor med njunima domačijama, ki je last Krajnčevih, in odločili so se, da iz tega naredijo mizo, prav pod lipo. Tako so se začele porajati vedno nove zamisli, dodali so klopi, naredili so betonska tla, nasadili so rože, za vsakega obiskovalca pa je najpomembnejša lična s slamo krita informacijska tabla, ki jo je narisal vaščan Branko Mernik. Na pot skozi Ženik se podaja kar nekaj tujih in domačih go- Družabno srečanje ob otvoritvi počivališča sredi vasi je pod lipo privabilo čez sto ljudi, kjer so se od poznega popoldneva do ranih jutranjih ur veselili ob taktih vaškega ansambla Vinski bratje. Višina skupnih namenskih sredstev je ocenjena na okrog milijardo 366 milijonov tolarjev stov, velikokrat pridejo prav peš ali s kolesi, tako da se radi ustavijo in posedijo. Skozi vas namreč potekajo vinska cesta, pomurska turistična pot, učna šolska pot, obiskovalci mlina na veter pa se odpravijo skozi Ženik do Blaguškega jezera. V bližini je kar nekaj znamenitosti - črna kuhinja pri Kocuvanovih, neolitska naselbina, kmečki turizem pri Novakovih, ohranjeni so še trije leseni studenci, imajo pa tudi do- nilo, kot poudarja naš sogovornik: »Naši ljudje so zelo družabni, še vedno vemo gojiti, kot že vse generacije doslej, tesne medsebojne odnose.« Vsako leto imajo v pustnem času »vedro«, ko se zbere cela vas, zdaj pa bodo imeli družabno srečanje tudi poleti. V vasi so zelo ponosni, da imajo 13 glasbenikov in dva ansambla. Na turistični kmetiji Novak sta Alojz in Damjan Novak, znana harmonikarja, ki ima- Svetniki v Puconcih so si zmanjšali sejnine Proračunski prihodki so sedaj 998 milijonov Janita Kolmanič v. d. direktorica Podjetja za trženje turizma adnja seja občinskega sveta je potekala v nekoliko dramatičnem razpoloženju, saj je bilo zaradi določenih nesoglasij s prejšnje __ seje pri zapisniku dvignjenega veliko prahu, predvsem pri obravnavi problematike spreminjanja sklepov. Sicer pa so bile predštale poglavitne točke seje rebalans proračuna za leto 200 (v prvem branju), sklep o ustanovitvi Podjetja za trženje turizma in poročilo o Z škodi po ocenjeni suši. V proračunu, kije veljal doslej, so znašali prihodki 930 milijonov tolarjev, ta številka pa se je po novem nekoliko dvignila, in sicer na 998 milijonov, odhodki pa zdaj znašajo milijardo 74 milijonov tolarjev. Bojazni o proračunskem primanjkljaju ni, saj obstaja še presežek iz preteklih let. Sicer pa je prišlo do dviga proračuna predvsem zaradi nekaterih dodatnih stroškov novih naložb občine, kot denimo pri Španovi domačiji. Svetniki so soglasno potrdili tudi sklep o ustanovitvi Podjetja za trženje turizma. Občina Puconci ima namreč ambicije po uveljavitvi v turizmu, vendar se sama posebej s tem ne more ukvarjati. Začasna v. d. direktorica podjetja bo v zadnjem času v občini vse bolj navzoča Janita Kolmanič, katere podjetje Biro Rija bo tudi enotretjinski lastnik Podjetja za trženje turizma, preostali dve tretjini pa bosta pripadali občini, s čimer bo imela leta večinsko lastništvo in glavno besedo pri upravljanju. Pomembna točka je bilo tudi poročilo o ocenjeni škodi zaradi suše, kjer je bil predstavljen problem poravnave, predvsem zaradi tega, ker zahtevajo odškodnino od občine tudi lovci zaradi škode, ki jo je naredila divjad. Sicer pa je tričlanska občinska komisija ocenila nekoliko večjo škodo kot pred njo kmetijska svetovalna služba in ugotovila, da je na 5130 hektarjih za 255 milijonov tolarjev škode. Župan Ludvik Novak pa je energično odbil tezo, da bi občina izplačevala odškodnino lovcem, ker to ni njena pristoj- nost. Lovske družine morajo na občini le prijaviti škodo zaradi divjadi na popolnoma enak način kot škodo zaradi suše, občina pa bo to posredovala državnim organom, ki so pristojni za odškodnine. »Da se ne bo zgodilo enako kot pred leti, ko smo imeli 60-od-stotno povrnitev škode za točo in 70-odstotno za sušo, se pravi 130-odstotno povrnitev - kot Miloševič na volitvah,« je v svojem slogu dodal župan. TOMO KOLES ■ /hav Radio Murski val 94,6 Mhz Nedelja, 13. avgusta, ob 10.30 V NEDELJSKI KUHINJI bosta kuhala igralec Ludvik Bagari, ki se je pravkar vrnil iz Hollywooda, in njegova gostiteljica Vida Toš ta družinski ansambel, vaščanom večkrat zaigrajo tudi Vinski bratje, iz vasi pa sta tudi dva člana rok skupine Dežurni krivci. Vaščani tako želijo s svojo precejšnjo mero dobre volje in pristnega vaškega humorja privabiti medse čim več turistov, ki bi jim ponujali tudi svoje izdelke, saj so prepričani, da se bodo ob slabem stanju, ki je v kmetijstvu, kmalu morali znajti drugače. DARJA TIBAOT ■ bčine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana so dobile iz Lendave predlog, da bi s posebnim odlokom ustanovile skupen Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad. Pravzaprav gre v prvi vrsti za pobudo, da bi združili razvojni in stanovanjski sklad, ki sedaj delujeta kot ločeni pravni osebi, imata pa marsikaj skupnega. Osnovni namen združenega javnega sklada je spodbujanje razvoja na območjih občin ustanoviteljic - zagotavljanje posojil oz. poroštev ter druge oblike pomoči - ter skupno gospodarjenje s stanovanji, ki so last ustanoviteljic. Okvirni podatki kažejo, da bi znašala skupna namenska sredstva združenega sklada (kot uradno ime je predlagano Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik) 1.366.224.340,00 tolarjev. Največji delež »pride« na lendavsko občino, in sicer 48,87 odstotka (667.661.733,00 SIT), zato so Lendavčani mnenja, da bi moral biti predsednik nadzornega sveta iz njihove občine, to pa pomeni konkretno njihov župan, saj naj bi bili člani nadzornega sveta le župani občin ustanoviteljic. Prav tako naj bi lendavskemu občinskemu svetu šla pravica imenovanja in razreševanja predsednika uprave (sicer po predhodnem mnenju nadzornega sveta). Ravno pri teh dveh določilih pa se bodo najbolj lomila kopja ob obravnavanju odloka o ustanovitvi omenjenega skupnega razvojnega sklada. Tako so v Turnišču že rekli, da bi se na najodgovornejših funkcijah menjavali predstavniki vseh občin ustanoviteljic, poleg tega pa naj ne bi bilo nujno, da bi bili lahko člani nadzornega sveta samo župani. J. GRAJ ■ VESTNIK NA INTERNETU Razpoloženje ljubiteljev starih vozil, med katerimi je tudi redovnica, je že na začetku kazalo na prijetno preživet dan. Prleško srečanje postalo mednarodno Ljubitelji starih vozil smo prleško srečanje ljubiteljev starih vozil in tehnike, ki ga vsako leto organizira Prleško društvo Janez Puh, je bilo letos še posebno uspešno, saj se je srečanja udeležil tudi angleški ambasador v Sloveniji David Lloyd, velik ljubitelj oldti-merjev, hkrati pa je šlo tudi za prvo tovrstno mednarodno srečanje s Hrvaško. 0 Krožna vožnja (73 km) je namreč vključevala del poti po hrvaški strani, kjer so imeli postanke oz. »kontrolne točke za telo in dušo« v Murskem Središču, Sv. Martinu na Muri, Vučkovcu in Stri govi. Dobrih pet ur pozneje se je več kot dvesto udeležencev vrnilo na startno mesto pri gostilni Vršič na Podgradju pri Ljutomeru in prav vsi so zatrjevali, da so bili povsod deležni izredno dobrega in zanimivega sprejema, ki je vsem zadosten dokaz, da si želita tovrstnih mednarodnih srečanj obe strani tudi prihodnja leta. Po končani vožnji starih vozil so podelili pokale najbolj zanimivim udeležencem, pripravili pa so tudi poseben protokol za angleškega veleposlanika, ki so mu predali čestitko ob stotem rojstnem dnevu britanske kraljice, na katero so se podpisali vsi udeleženci srečanja. D. TIBAOT ■ 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 10. avgust 2000, fESTNIK Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 1.8. 2000 do 8. 08. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 25.7.00 8.8.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.599,81 13.547,12 -0,39 Intereuropa Koper 2.425,15 2.436,50 0,47 Krka, tovarna zdravil. Novo mesto 25.106,41 26.293,90 4,73 Lek, razred A 31.329,42 32.522,76 3,81 Luka Koper 2.901,08 2.900,16 -0,03 Mercator, poslovni center 12.754,62 12.855,83 0,79 Petrol Ljubljana 19.820,35 20.403,41 2,94 Pivovarna Laško 4.399,44 4.517,93 2,69 Pivovarna Union 40.078,38 41.919,32 4,59 Radenska 2.102,29 2.121,56 0,92 Sava 15.777,86 15.922,56 0,92 Zdravilišče Moravske Toplice 1.101,07 1.100,10 -0,09 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.606,08 2.603,79 -0,09 Gorenje Velenje 2.060,06 2.161,62 4,93 Helios Domžale 34.000,00 34.894,48 2,63 Kerna Puconci 3.000,00 2.723,00 -9,23 Tovorna sladkorja Ormož 3.310,00 3.310,00 0,00 obveznice na prostem trgu Si.Odškodninski sklad 2.izdaja 74,03 76,12 2,82 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 87,78 88,74 1,09 NFD 1 77,12 78,43 1,70 ZVON 1 59,01 59,27 0,44 POMURSKA INV.DRUZBA 1 98,41 99,21 0,81 ZLATA MONETA 1 59,90 58,56 -2,24 POKOJNINSKI BON 43,78 44,02 0,55 ATENA 3 39,90 40,74 2,11 INFOND ZLAT 43,84 45,53 3,85 KMEČKA DRUŽBA 44,73 45,92 2,66 POMURSKA INV.DRUZBA 2 31,24 31,86 1,98 Slovenski borzni indeks SBI20 1.668,34 1.702,30 2,04 Borzni indeks obveznic BIO 106,33 106,59 0,24 Indeks delnic PlD-ovPIX 1.237,29 1.264,45 2,20 Regionalni ponos Zgražanje in zaskrbljenost pismenih Kulturna, politična in predvsem gospodarska neorganiziranost onos posameznika in posameznice, da pripada nekemu narodu ter da je iz neke določene regije, se kaže na več načinov in je pomemben del razvoja naroda, regije in posameznika. Osebno poudarjam, da sem Slovenec takrat, ko se pogovarjam s tujci, in da sem Prekmurec še posebej, ko pridem v Ljubljano. Kot Slovenec rad poudarjam, da sem del naroda, ki se je ohranil predvsem zaradi jezika, kot Prekmurec pa, da sem iz regije, v kateri nam je prvi »tuji jezik« ravno slovenščina. Poleg bogate kulturne in pomanjkljive vojaške tradicije pa sem ponosen tudi na slovensko ekonomsko »zgodbo o uspehu«. Slovenija je namreč gospodarsko najuspešnejša med državami kandidatkami za članstvo v EU. Farmacija ponovno v ospredju Na Ljubljanski borzi so se v teh dneh delniški tečaji kljub slabšim dnevnim prometom rahlo zvišali petih preteklih dneh je bilo sklenjeno za 1.84 milijarde tolarjev poslov, kot običajno pa je bilo svežnjev za 544 milijonov tolarjev, to pa je le 30 %. Delniški indeksi so porasli na obeh pomembnejših trgih za več kot dva odstotka, tako je indeks SBI 20 prebil nivo 1.700 točk, v torek je bil vreden 1.702 točki, indeks PIXje porasel na 1.264 točk. Porast tečajev je najbolj povzročila govorica o zelo ugodnih polletnih rezultatih v farmacevtskih družbah. V kotaciji A so bile v zadnjih dneh najprometnejše delnice Krke, njihov enotni tečaj se je glede na raven preteklega torka zvišal za 4,7 odstotka in je znašal v torek ob koncu trgovanja 26.293 tolarjev. Podobno rast, vendar ob manjšem prometu, je beležila delnica Leka, njen tečaj se je oblikoval pri 35.522 tolarjih. Solidno podražitev so beležile še delnice Petrola (+ 2,9%), Pivovarne Union (+ 4,6%) in Laškega (+ 2,7%). Po tednu, ko je bil opazen učinek povezan z družbo Simobil, so kotirajoče delnice lastnikov na trgu ohranile oziroma celo povišale svoje vrednosti. Delnica Interevrope je vredna 2.436 in delnica Istrabenza 2.736 tolarjev, z delnico Medaljona se je trgovalo za manj kot 1.300 tolarjev, z delnico Kmečke družbe pa za okrog 46 tolarjev. Hkrati s tem se je povečalo povpraševanje na neorganiziranem trgu po delnicah Telekoma, kjer so odkupne cene okrog 36-37.000 tolarjev. Na prostem trguje bila najbolj zanimiva novica o kranjski Savi, ki je kupovala Colorjeve delnice, kupila naj bi 32.827 delnic, tako jih ima Sava zdaj že 10 %. Tako kot na rednem trgu, je bilo tudi na prostem trgu realiziranega malo prometa, dražile so se delnice Gorenja (+ 4,9%) na 2.160 tolarjev, dražje so še delnice Heliosa in Cinkarne Celje. Trg pooblaščenih družb se je ob splošnem optimizmu najbolj pozitivno odzival z delnicami polpraznih skladov. Večjo rast je beležila delnica Kompasovega sklada 1, vzrok je v prevzemu družbe Elektona-bava, ki jo je prevzela francoska družba Rexel S. A., za katero jih kupujejo pri BPH Publikumu. Med prometnimi delnicami so v rdečih številkah le delnice Zlate monete L V sredo je steklo trgovanje z delnicami družbe Alpetour - potovalna agencija iz Kranja. Posredniki so bili zanje pripravljeni odšteti 1.000 tolarjev, vendar prodajalcev ni bilo. Borzni posrednik IGOR LEBAR ■ Odločajo ljudje v določenem okolju Veliko manj pa sem ponosen na »pomursko« zgodbo o gospodarski uspešnosti, saj gre namreč v celoti za zgodbo o gospodarski nerazvitosti in torej nikakor ni del mojega »regionalnega« ponosa. Zgodbo o regionalni gospodarski neuspešnosti potem običajno kompenziram s povestmi o dobri hrani, običajih in dobrih ljudeh, ki izhajamo iz teh odročnih krajev. Tolažba pač. Kljub temu pa sem še vedno prepričan, da lahko o tem, kaj najbolj potrebujejo, da bi jim šlo bolje, s pomočjo orodij neposredne demokracije in zakonitosti trga, na večini področij najbolje odločajo ljudje, ki živijo v določenem okolju, sami. Zato tudi verjamem v decentralizacijo odločanja in v policentrični regionalni razvoj v Sloveniji. Vendar za odločanje o lastnem razvoju regija potrebuje določeno kulturno, administrativno in predvsem gospodarsko osnovo. Ko govorimo o dveh podre-gijah, Prekmurju in Prlekiji, ki tvorita statistično regijo Pomurje, so skupne upravljalske ustanove na obeh bregovih Mure v prihodnosti nuja, gospodarska soodvisnost pa je že dolgo časa dejstvo. Zaradi pomanjkanja skupnih upravljalskih inštitucij na regionalni - ah vsaj podregio-nalni - ravni je regija napram drugim centrom, ne samo v Sloveniji, marveč tudi prek meje, šibka politično in zato tudi gospodarsko. Vzrok za propadanje pomurskega gospodarstva je v soodvisnosti z inštitucionalno -kulturno; politično in predvsem Gaber drugič za 270 milijonov Na prvi javni dražbi konec julija je bilo prodano od premoženja stečajnega dolžnika Karel Gaber, s. p.. Trgovina z rezervnimi deli Avto Dixi Serdica le zasebno premoženje, zato je predlagal stečajni upravitelj Milorad Vidovič stečajnemu senatu znižanje izklicne cene za poslovno premoženje na drugi dražbi (le) za dvajset odstotkov. S predlaganim znižanjem se strinja tudi Cerkev, ki v paketu s poslovnim premoženjem -zemlja, poslovna stavba z opremo in avtopoligon - prodaja tudi hektar in pol svoje zemlje. Nova izklicna cena za Gabrovo premoženje bo tako 270 milijonov tolarjev. Če se sodo RASI FANTJE V FOtiri^ še bALOE Z JiOTiH STRANJ Jo J)o ¥0l_iTEV SENČI N TAKo roCEAl XoT ?Fi AfAUlH1. gospodarsko - neorganiziranostjo na regionalni ravni. Propadanje Pomurske založbe je v javnosti še posebno odmevno predvsem zato, ker o tem v medijih objavljajo svoje zgražanje in zaskrbljenost tisti, ki so pri nas najbolj pismeni in jim je to podjetje v določeni meri tudi dajalo kruh; torej pisatelji, pesniki in drugi kulturni delavci. Pesnik in pisatelj Feri Lainšček je v zadnji številki Vestnika podal svojo - kot kulturni delavec - nedvomno iskreno zaskrbljenost nad morebitnim propadom založbe, je pa v isti sapi - kot uspešen podjetnik - dodal misel, da bo njegovo podjetje Franz Franz moralo sedaj delno zapolniti prazni prostor, ki ga bo PZ zapustila na področju založništva. V ekonomiji gre karavana pač dalje; podjetja propadajo, ko llllllfi so ekonomsko neučinkovita in neuspešna, ekonomsko produktivnejša in bolj fleksibilna podjetja pa pridejo na njihovo mesto. »Pomurske« prevzeli »ljubljanski« pidi Potem ko smo Pomurci svoje certifikate vložili v »pomurske« pide, ki so jih prevzeli »Ijubljan- ski« pidi, le-ti pa so potem postali večinski lastniki pomurskega gospodarstva, je regija na dokaj ciničen način postala del - slovenskega - globalnega gospodarstva. Šel je Potrošnik, Pomurska banka je postala zgolj filiala Ljubljanske banke, je mar sedaj na vrsti še Zavarovalnica Triglav? Zaradi takšnega regionalnega razvoja v Sloveniji dolgo ne bomo mogli govoriti o policentrično naravnani regionalni politiki. Izgubljanje vpliva regionalnih nosilcev gospodarskega razvoja in torej pomanjkanje »endogene« čvrstosti podjetij iz regije je namreč razlog za inštitucionalno nepovezanost in centralizacijo tudi pri vodenju in upravljanju kulturnih in izobraževalnih ustanov povsod v Sloveniji. Poudarjanje soodvisnosti kulture in gospodarstva je v razvitem svetu znak inovativnosti in duhovne zrelosti nekega naroda in gospodarstva. Kultura pa je doma v izkoriščanju bogastva regionalnih in ne »nacionalnih« raznolikosti. Da bi le-te lahko vedno znova prišle do izraza, je zavedanje pomena regionalnega gospodarstva neprecenljivo. ANDREJ HORVAT, foto: KG ■ Javna dela Lani manj programov in udeležencev o podatkih murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje je bilo lani v javna dela vključenih 1196 oseb ali 108 več, kot so načrtovali, in 143 manj kot leto prej. Po noveli zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so postala javna dela s prvim januarjem oblika delovnega razmerja. Vključeni vanje so z izvajalcem sklenili posebno pogodbo in si pridobili pravico do plače v višini izhodiščne plače tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe za delo, ki so ga opravljali. Zaradi tega so na Zavodu pričakovali, da bo med izvajalci javnih del upadlo zanimanje zanje, to pa se ni zgodilo. Nasprotno. Zaradi izkoriščenosti načrtovanih sredstev se je razpis za javna dela, sicer razpisan do novembra, končal že v avgustu, in to prvič po osmih letih. Lanfje bilo v Pomurju 356 programov javnih del (leto prej 382), 148 v upravni enoti Murska Sobota, 67 v Ljutomeru, 75 v Lendavi in 66 v Gornji Radgoni. Med udeleženci javnih del so prevladovale osebe brez izobrazbe in take, ki so dlje časa iskale zaposlitev. Slaba tretjina jih je bila stara med trideset in štirideset let, sledijo pa stari nad štirideset let; več kot šestdeset odstotkov je bilo moških. MHi «!■, 10. avgust 2000 GOSPODARSTVO & RAZNO Sanacija ribnika v Petišovcih prerasla v divje koriščenje gramoza na dveh hektarjih zemlje Terme 3 Kopali po naročilu občine Tudi na zemlji Urbarialne skupnosti Petišovci Nadaljevanje s 1. strani: Začeli so z urejanjem brežin, kakor so jim naročili ribiči, od-- večni gramoz pa so najprej odlagati v eno od sosednjih jam, potem pa so po naročilu občine z njim začeli utrjevati vaške poti. Svoje potrebe po gramozu so tako prijavile krajevne skupnosti Petišovci, Čentiba, Dolina, Ga-berje, Gornji in Dolnji Lakoš, z njim pa so utrdili tudi kolesarsko stezo in še kaj. Gramoz je bil zastonj, storitve izkopa, nalaganja, odvoza in planiranja pa so izvajalcu plačevale krajevne skupnosti, ki naj bi denar za to dobile od občine, urejanje brežin ribnika pa je plačevala Ribiška družina Lendava. Po gramoz pa so prihajali tudi tovornjaki Cestnega podjetja Murska Sobota. Po dogovoru z občino je šlo pri tem poslu za zamenjavo. Cestno podjetje Murska Sobota je svoj gramoz vgra- dilo v cesto na Kapci, v zameno pa so ga jemali v Petišovcih in ga vozili na gradbišče na Hotizo, kjer obnavljajo odsek državne ceste. Kopljejo na tuji zemlji Poliester ostaja - še enkrat članku z naslovom Poliester ostaja, ki je bil objavljen v Vestniku 3. avgusta 2000, sem omenjen tudi podpisani. Ker pa nekatere navedbe v zvezi z mano niso točne, zahtevam objavo tega popravka v naslednji številki Vestnika. Navedba, da sem zagovarjal ukinitev programa za izdelovanje izdelkov iz poliestra, je laž, ki jo v zadnjih mesecih vztrajno ponavlja direktor, katere namen je le. po moji oceni, poskus moje osebne diskreditacije sedaj tudi pri širši javnosti, ker mu to isto očitno ni uspelo pri naših institucionalnih lastnikih in nekaterih članih nadzornega sveta ter zaposlenih. Razlogi za mojo nepreklicno odpoved z delovnega mesta so mnogo širši in globlji, javnosti pa jih bom podrobneje pojasnil v kratkem, če bom ocenil, daje to potrebno. Sicer pa iz podjetja iz enakih ali podobnih razlogov odhaja tudi vodja fmančno-računovodske službe in ne, kot navajate v članku, računovodkinja. Pomočnik direktorja, BORIS BARAČ, dipl. ekon. ■ Sanacija ribnika v Petišovcih se je tako spremenila v koriščenje gramoza, ne da bi imela občina za to lokacijsko dovoljenje in dovoljenje za izkoriščanje po rudarskem zakonu. V dobrega pol leta so na črno izkopali in odpeljali na stotine kubičnih metrov gramoza - in to ne le z občinske zemlje. Stroji so se globoko zarili tudi v zemljo, ki je v lasti Urbarialne skupnosti Petišovci, čeprav najemna pogodba med skupnostjo in občino koriščenja gramoza ne dovoljuje. Zaradi divjega koriščenja gramoza se je površina prvotnega ribnika razširila na okoli dva hektarja zemlje, po nekaterih izjavah pa naj bi na določenih mestih kopali tudi do štiri metre DPMB in Miroslav globoko. Nastala je veriga treh jam in največja med njimi je na zemlji, ki je v lasti urbarialcev. Ko jim je bilo dovolj, so se zganili Občinska uprava je na dopustu, zato tam pojasnil o divjem kopanju gramoza pri dveh najbolj odgovornih, Štefanu Kasašu in županu Jožefu Koconu, ni bilo mogoče dobiti. Inšpekciji za okolje in prostor primer ni znan, a se ga bodo sedaj še sami lotili, v arhivu pa imajo odločbo prejšnjega inšpektorja, kije odredil sanacijo ribnika. Odgovorna oseba z Upravne enote Lendava je izjavila, da v zvezi s koriščenjem gramoza niso izdali nobenega dovoljenja, saj niso prejeli nobene vloge. Predsednik Urbarialne skupnosti Petišovci Štefan Gajži je sklical upravni odbor, na katerem so se dogovorili, kako bodo ukrepali zaradi posega na njihovo zemljo. O tem, kaj so se zmenili, bo poročal za naslednjo številko Vestnika. (Članek je šel v objavo dan pred sejo odbora.) Predsednik krajevne skupnosti Petišovci Geza Gomboš je odgovorne opozarjal na divje koriščenje gramoza, za ukrepanje v tem primeru pa, po njegovem, krajevna skupnost ni pristojna. Krajani Petišovec so poklicali novinarsko hišo. Občestvo se je zganilo, ko se jim je zazdelo, daje občina z nezakonitim koriščenjem gramoza že presegla meje dopustnega in ko so uvideli, da se občinski pohlep po brezplačnem gramozu ne bo ustavil na sedanjih mejah. MHi Polje setve in žetve mladih aj za vas ne obstajata samo Vestnik in Murski val, če hočete kaj izvedeti podrobneje o določenem vprašanju Prekmurja ali Po-murja; prav tako naj ne bo Večer ali Delo edini vaš informator o novicah v Sloveniji in po svetu ... Miroslavu na pot lahko zapišem, da vidim v njem predvsem možnost za drugo plat novic in informacij. Vidim možnost dajanja mnenja, je v svojem prispevku med drugim zapi- sal Matej Erjavec. Super je to, res. Prebija se monotonost tega prostora, z listom Miroslav, četrtletnikom, ki ima podnaslov List pajdašof rej-či i resnice in ki ga izdaja Društvo prijateljev mladine Beltinci. Zgodilo se je, kar sem mislila, da skorajda ni več mogoče. V času prevladujoče apatičnosti, nezainteresiranosti, apolitičnosti, individualizma med mladimi seje našla skupina, ki ji ni vseeno. Kako razmišljajo? Zgrešeno vprašanje. Pomembno je, da so se zbrali ob ideji in z listom ponudili prostor in možnost soočenja različnih mnenj. Najslabše, kar se jim lahko zgodi, pa je, da bi ostali nezaznavni, spregledani, da se nihče ne bi zmenil zanje, spotaknil obnje in jim dal možnost, da bi izostrili in zloščili svoj mladostniški pogled. »Tisoč milj dolga pot se začne s prvim korakom! Tako se tudi sam opogumljam,« je v uvodnem članku zapisal glavni in odgovorni urednik lista Robert Kuzma. Zavedanje možnosti, ali živost ali umik, je v ustvarjalcih di iz Beltinec, Lipovec, Lipe, Ižakovec ... »Zaželeli smo si več ustvarjalnosti; poleg tega da bi nekaj radi naredili zase, smo želeli to ponuditi še drugim,« je povedal sogovornik. So za združevanje ljudi, ne glede na starost, lista in prihodnost Miroslava podvržena temu ritmu. Zato je potrebno besedno opogumljanje in skozi program dela DPMB hranjenje članov društva. Bojan Kavaš priznava, da društvo ni le polje setve, ampak tudi žetve. Tam, kjer dajejo, tudi dobivajo. Okoli dvajset jih je bilo, ki so začeli, in to pred dobrimi tremi leti. Bili so dijaki, študentje, mla- z namenom, da se nekaj naredi za mlade, domači kraj in pokrajino. So za oživitev kulturnega in ustvarjalnega življenja. »Na začetku smo bili idealisti, kako se vse da, pa smo potem prišli na realna tla,« je povedal predsednik. Kakšen od koncertov se jim finančno ni izšel, zato pa so se toliko bolj usmerili v druge oblike delovanja, ki so mladim po meri. Že tretje leto zapored bodo v avgustu, v tednu občinskega praznika, organizirali otroške in mladinske delavnice različnih vsebin, nekaj mladih prostovoljcev pa je z otroki iz socialno šibkih družin že tudi odpotovalo na letovanje v Ankaran. Letovanje otrok sta orno- gočili župnijska Karitas in občina Beltinci. DPMB pa ima letos za sabo že tudi srečanje in ekskurzijo z mladimi Slovenci iz Argentine in Kanade, tečaj tujih jezikov, na koledarju prireditev za to poletje pa je še organizacija koncerta. Raznovrstne in številne so njihove vsebine -spoznate jih in doživite, če ste zraven. MHi Vaba, ki je prijela ribližno mesec dni bo minilo, ko so v Moravskih Toplicah uspeli z že za junij napovedano otvoritvijo bazenskega kompleksa Terme 3000. Za zdaj niti ni toliko po- membno, ali je omenjeni kompleks že pokazal učinek pri povečanju števila gostov in tudi dnevnih kopalcev, od katerih je predvsem odvisno vračanje vloženega kapitala. Toda glede na finančno konstrukcijo naložbe bo pričakovan finančni učinek v predvidenem roku verjetno dosežen. V moravski zgodbi pa kljub vsemu ni malo takih, ki zmajujejo z glavami in izražajo dvome o pravkar končanem projektu. Enim ni všeč cena, drugi ga obkladajo z megalomanijo. Čeprav po drugi strani ni malo takih, ki ob vprašanju, kje je razvojna priložnost pokrajine, fantazirajo o novih in novih toplicah. Hkrati gledamo na naložbo preveč ozko, čeprav gre za največjo naložbo v pokrajini. Prepričan sem, da bi jo bilo potrebno dimenzionirati širše in jo tudi podrobneje analizirati. V tej zgodbi se je namreč pokazalo, da pokrajina le ni tako brezperspektivna, kot to ves čas poudarjamo. Res je, daje kapitalsko izžeta, vendar primer naložbe Moravskih Toplic le kaže, da imamo nekaj resursov, ki so naložbeno zanimivi za priliv kapitala iz osrednje Slovenije v pokrajino. Čeprav so sodelovali v dokapitalizaciji toplic lastniki iz pokrajine, le ne gre prezreti novega vlagatelja Save, ki ga je projekt pritegnil in se je odločil za vlaganje. Ob tem ne kaže prezreti še enega dejstva, namreč človeškega dejavnika. Če se ozremo v preteklost, seje potrebno spomniti časa, ko so se Moravske Toplice izvile iz objema Radenske in se osamosvojile. Takrat je bilo veliko vsaj medijsko izraženih dvomov na račun sedanjega direktorja. Posledično se je moral v takratni krizi in . reševanju zdravilišča pred propadom zateči k iskanju kapitala za sanacijo zunaj pokrajine, to pa mu je tudi uspelo. Nesporno pa ga je takratna uspešna sanacija povsem drugače pozicio-nirala in ga na neki način »prisilila«, da se je otresel lokalnih okvirov. Po takratni uspešni sanaciji toplice beležijo stalno rast, ki je pri naložbah predvsem odvisna od lastnega kapitala in uspešnega kanaliziranja svežega kapitala iz razvitejših predelov v pokrajino, četudi so bile, gledano širše, nekatere naložbe začete tudi s »spornimi« partnerji - npr. ljubljansko Electo. Vsega tega pa verjetno ne bi bilo, če bi toplice ostale •znotraj sistema Radenske, kajti tu bi bile verjetno usojene na delovanje znotraj lokalnega okvira in verjetno tudi razvojni koraki ne bi bili tako veliki. Moravska zgodba kaže, da pokrajina le ni tako brez razvojnih možnosti, kljub kapitalski izčrpanosti, le v glavah je potrebno preseči miselni vzorec samozadostnosti in samopomi-lovanja. Po drugi strani pa bi bil že čas, da dobi nekaj več možnosti »zatiran« človeški potencial, ki premore dovolj idej, kako izkoristiti razvojne resurse, po katerih smo, kot nam že nekaj časa dokazujejo, med prvimi petimi v državi. jv« T Javne razprave v občini Ljutomer torek je bila v občinskih prostorih javna razprava o razgrnitvi dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, tokrat za območje KS Ljutomer, v prihodnje pa bodo potekale še razprave v preostalih krajevnih skupnostih. Javna razgrnitev je trajala en mesec, do 7. avgusta, in do takrat je prispelo 55 vlog oz. pobud za spremembo plana, od katerih pa vse niso pozitivno rešene. Kljub majhnemu številu udeležencev razprave so le-ti med drugim dovolj učinkovito ugotavljali problematiko cestne in železniške obvoznice oz. predora skozi Kamenščak. Bili so mnenja, da stvari še niso dovolj dodelane, saj so sedanji predlogi za mesto Ljutomer vse prej kot ugodni. Na njihova vprašanja in pomisleke je odgovarjal predstavnik podjetja Umarh s Ptuja, ki za občino pripravlja vso potrebno dokumentacijo za spremembo plana. DTi Novo ličilo znamke GSM Prenosni telefonski aparat GSM je vedno bolj priljubljen. Kadar se odločamo za nakup, imamo na voljo številne modele, različne po kakovosti in tehnološki izpopolnjenosti posameznih aparatov. Toda z vidika osnovne namembnosti si s tem ne bomo belili glave, razen seveda v primeru, ko bi bil morebiti zaradi določenih pomanjkljivosti moten pretok želenih informacij. Našo odločitev za nakup je namreč spodbudila potreba po dodatnem komunikacijskem pripomočku. Prav iz teh razlogov postaja prenosni telefonski aparat nepogrešljiv. Zagotovljena je možnost hitre vzpostavitve želenih stikov, kar je bilo poprej prek vseh tajnic, telefonskih operaterjev in drugih posrednikov zagotovo precej težje. Prav tako pa se lahko veliko bolj sproščeno gibljemo in brezskrbno zadovoljujemo vse svoje najnujneše potrebe, čeprav čakamo pomemben telefonski klic. Pa ne bom naštevala še vseh drugih prednosti, saj jih skoraj vsi že kar solidno poznamo. Nekateri pa si vendarle prenosni telefonski aparat GSM privoščijo zgolj zaradi potešitve svojih narcisoidnih potreb. Zanje namreč največ šteje zunanji videz pomembnosti in socialnega uspeha. Lahko bi celo rekli, da se na tak način potuhnejo pod nekakšno masko in pred drugimi zameglijo vse tisto, kar se zanjo resnično skriva. Z neprestanim zvonjenjem, glasnim govorjenjem v telefonski aparat ter s posebnimi znaki gibanja opozarjajo nase in na svojo veliko samozavest, ki pa največkrat ni nič drugačna od tiste, kije zrasla v človeku, omamljenem od pijanosti. S tem pa postaja aparat GSM le še novo ličilo v toaletni torbici, s katerim se »polepšajo«, preden stopijo v javnost. Pod kakšno krinko ste se vi odločili ali pa se še odločate za nakup GSM-a, je seveda vaša stvar. Ker pa že tako ponekod nastaja zmeda zaradi premočnih »elektromagnetnih valov« iz anten aparatov, upam, da bo vaš namen pravi! NINA GRAJ ■ 8 (IZ)BRANO 10. avgust 2000, fBTIK Razglasitve najterase na Cankovi se je kot gost udeležil tudi prvak SNS Zmago Jelinčič. Čeprav seje zadržal le kratek čas, ga je ob pitju, ne vemo točno česa, ker mu v kozarec nismo gledali, na ustnici pičila osa. Auuuuuu! Na žalost nismo mogli ugotoviti, od kod je osa priletela. Najverjetneje je bila iz razdraženega avstrijskega osirja, ker je meja z Avstrijo zelo blizu. *** Osrednji verski tednik Družina in mariborska škofija sta pred dobrim mesecem namenila dokajšnjo pozornost duhovnikom jubilantom -s portreti in čestitkami. Izostala sta le prekmurska jubilanta, ki letos praznujeta 65 let mašniškega posvečenja, Ivan Cam- plin in Janez Gregora. Da so ju spregledali, je nekoliko čudno, saj sta oba končala bogoslovne študije prav v Mariboru. Tako se ni mogoče izgovarjati, da ju ni v evidenci. Na tem mestu jima mi čestitamo! *** Pesnik in pisatelj Feri Lainščekje podal svojo -kot kulturni delavec - nedvomno iskreno zaskrbljenost nad morebitnim propadom založbe, je pa v isti sapi -kot podjetnik -dodal misel, da bo moralo njego- vo podjetje Franz Franz sedaj delno zapolniti prostor, ki ga bo PZ zapustila na področju založništva. V ekonomiji gre karavana pač dalje; podjetja pro padajo, ko so ekonomsko neučinkovita in neuspešna, ekonomsko produktivnejša in fleksibilnejša podjetja pa pridejo na njihovo mesto. *** Jože Kocon je presegel pristojnosti s tem. ko je v letu 1999 prevzel obveznosti za investicijo KD Lendava v znesku za 97,4 milijona tolarjev nad zneskom, dovoljenim z veljavnim proračunom. Izvedena dela in s tem prevzete obveznosti znašajo 250,4 milijona tolarjev. medtem ko je proračun dovoljeval 153 milijonov tolarjev. Prekoračitev znaša 64 odstotkov. Občinska uprava v poslovnih knjigah pa ni pravilno evidentirala izvedenih del v omenjenem znesku. Božo Kuharič: Kadri so vsepovsod v tovarni, vendar ni nujno, da prihajajo ti kadri zgolj iz tovarne. Menim, da se mora Mura tudi na tem področju od *** preti in krepiti kadrovske pozicije tudi s kadri od zunaj. eprav smo pred kratkim v Vestniku optimistično napovedali skorajšnjo gra- dnjo murskega mostu med Vučjo vasjo in Beltinci (in prvi objavili Stajnkov križ v Babincih so postavili 1938. leta kot oddolžitev za ozdravitev. Lastnik Stajnko in njegov sosed Bežan sta namreč zaradi naporov po končani prvi svetovni vojni hudo zbolela in po ozdravitvi sta postavila križ, ki so ga pred kratkim že petič obnovili. Ob tej priložnosti so se vaščani zbrali na blagoslovitvi križa, potem pa je bila bogata pogostitev, kajti pri Stajnkovih (zdaj Severjevih) so praznovali tudi sedemdeseti rojstni dan babice Marije Stajnko. DT ■ posnetek makete!), po katerem bo tekla avtocesta, pa, kot zdaj kaže, delavci in stroji še ne bodo prišli v kratkem na veliko prle-ško-prekmursko gradbišče. Na odločitev razpisne komisije DARS-a, ki je izbrala projekt Brod 3 in najugodnejšega ponudnika G1Z Gradis Ljubljana, seje pritožilo podjetje Gradis Nizke gradnje Maribor. Pritožbo so medtem že obravnavali in uprava DARS-a je ugotovila in sklenila, daje neutemeljena. Mariborski Gradis, ki seveda prav tako vidi v gradnji 833 metrov dolgega mostu velik posel in reference, pa tudi s to odločitvijo ni zadovoljen, zato se je vnovič pritožil, in sicer na državno revizijsko komisijo, katere odločitev bo, upajmo, dokončna. To naj bi se zgodilo v dveh tednih. Seveda ne navijamo ne za Ljubljano ne za Maribor, ampak za to, da pride čimprej do gradnje mostu, kajti leto 2003, ko naj bi ga dogradili, se naglo bliža. Spomnimo naj še, daje GIZ Gradis Ljubljana pripravljen zgraditi most po idejni zasnovi Brod 3 mariborske projektne organizacije Ponting za 2.694.080.080 slovenskih tolarjev. Š. S. ■ Gasilsko društvo Mota je v želji, da bi občane strokovno in tudi psihično pripravili za reševanje na vodi in iz vode, organiziralo v nedeljo spust po Muri. Startali so ob deveti pri petanjskem mostu, na cilj k obrežju Mure na Moti pa so prispeli ob 13. uri, torej po štiri urah, vendar so pluli le tri ure, kajti za eno uro so pristali pri Otoku ljubezni pri Ižakovcih. Pluli so sicer na šestih velikih gumijastih in enem malem čolnu. Najmlajša udeleženka je bila komajda šestletna Irena Magdič, najstarejši potnik pa je bil 78-letni Stanko Prelog. Tudi med ženskimi potnicami seje našla »korenina«: 75-letna Marija Škerget. To je bil že tretji zapovrstni spust po Muri, vseh pogumnežev pa je bilo 76. Žal pa med njimi ni bilo dolgoletnega gasilskega predsednika Franca Roškarja, saj je nedolgo od tega umrl. Spust je bil pod strokovnim vodstvom predstavnikov PGD Ljutomer. - Foto: Š. S. Rušijo še nezgrajeni most DTi n m1 Štrki odnesli Orfeja I tuj in 31. festival narodnozabavne glasbe mi-I nuli petek sta bila kraj srečnega dogodka za ——I ansambel ŠTRK. Dosegli so svoj največji uspeh v šestletnem delovanju: Milan, Štefan, Damjan in Zmago ter odlična pevka Vika so si priigrali in pripeli ZLATEGA ORFEJA in dobili posebno nagrado za trikrat osvojeno zlato priznanje. Pevka Vika Kolarič, ki v ansamblu poje že tretje leto, je dobila tudi Korenovo plaketo za odlično vokalno izvedbo valčka. Letošnji izjemen uspeh so dosegli z dvema skladbama, polko in valčkom, Edvina Flise-rja, besedili zanju sta napisali Metka Ravnjak Jauk in Marija Žveplah Ozvatič, aranžmaja pa sta delo Vinka Štrucla in Smiljana Grejfa. Uspehi štrkovcev se tako nadaljujejo - po petih letih, odkar se udeležujejo najmočnejšega festivala te vrste v državi, so se vrnili domov z največ in najžlahtnejšimi priznanji. Uspeha se veselijo in jim je predvs'em ustvarjalna spodbuda. Obe skladbi so že posneli in pripravili za tretjo kaseto, ki bo izšla do božiča. Čaka jih veliko nastopov, ob vsej ustvarjalni vnemi, ki vlada v ansamblu, pa lahko v c Gasilsko slavje v Prosečki vasi omemben mejnik v razvoju gasilstva - 70. obletnico - so s slovesnostjo pred svojim domom zaznamovali gasilci iz Prosečke vasi v občini Puconci. Na pobudo naprednih krajanov je bilo društvo ustanovljeno 30. decembra 1930, ko je od takratnega vaškega odbora tudi prevzelo samotlačno brizgalno, pozneje pa so se v opremi in strokovno tamkajšnji gasilci nenehno izpopolnjevali. Med pomembne mejnike v razvoju gasilstva vsekakor sodi leto 1970, ko so s pomočjo prostovoljnih prispevkov občanov ter sponzorjev kupili prvo motorno brizgalno, istega leta pa so pristopili še h gradnji gasilskega doma. Leta 1983 so prosečki gasilci razvili še svoj društveni prapor, dve leti zatem so organizirali tečaj za izprašane gasilce, dogradili prizidek h gasilskemu domu ter kupili električno sireno. Eden največjih mejnikov v razvoju gasilstva pa je bilo leto 1988, ko so začeli in uspešno izpeljali veliko akcijo - zbiranje sredstev za nakup 800-litrske motorne brizgalne znamke Rosenbauer, orodnega vozila ter prikolice za brizgalno. Na slovesnosti sta o pomenu organiziranosti gasilstva v tem kraju na Goričkem spregovorila puconski podžupan Ernest Nemec ter predsednik GZ Puconci Štefan Sočič. Društvo je najzaslužnejšim posameznikom podelilo pohvale, za dolgoletno službovanje v gasilskih vrstah tudi priznanja in medalje. Gasilska zveza Puconci pa je podelila občinska priznanja III. stopnje, ki so jih prejeli Rudolf Žekš, Olga Kuplen, Branko Fujs, Štefan Krpič, Jože Temlin st. ter Franc Petrijan. Priznanje Gasilske zveze Slovenije - gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli Albin Bagari, Jože Temlin ml., Janez Kuplen ml. in Marija Benko; gasilsko plamenico I. stopnje pa Arpad Benko in Janez Kuplen st. Značko oziroma plaketo gasilskega veterana pa so podelili najstarejšima gasilcema v Prosečki vasi - Jožetu Fujsu ter Štefanu Kuplenu. Gasilsko plamenico III. stopnje je GZ Slovenije ob jubileju podelila tudi PGD Prosečka vas. GEZA GRABAR ■ Telefon v občini Sv. Jurij ob Ščavnici V občini je priključilo podjetje Telekom pred kratkim na brezžični radijski sistem (MGW) približno šestdeset novih naročnikov, prej pa jih je bilo že nekaj več kot sto. V ta namen so morali postaviti dva nova 24 metrov visoka stolpa v Rožičkem Vrhu in Sovjaku. Sistem je primeren za odročne kraje oz. posamez ne domačije, kjer je zaradi hribov in nestrnjenega naselja namestitev zemeljskih priključkov precej otežena. USIH,10. avgust 2000 (IZ)BRANO Na Goričkem in v Porabju ne pomnijo tako dolgega sušnega obdobja Je/ni kriva letalska proga? Anketa Nekateri napovedujejo sedem sušnih let - Kaj bi bilo, če bi ljudje ravnali z vremenom? Z nano je, da imajo lahko letala precejšnje probleme z vremenom. Od dogajanja oz. stanja v ozračju je na primer odvisno, ali bo neko potniško letalo sploh poletelo, ne da bi bila ogrožena var- nost potnikov in posadke. Pri vzletu in pristanku sta največkrat problem megla ali nizka oblačnost, to pa v večini primerov ne velja za mednarodna letališča, na katerih rešujejo ta problem s sodobnimi navigacijskimi napravami. Vseeno pa lahko pride tudi tam do kritičnih vrednosti horizontalne vidnosti, ki so med 180 in 1200 metri za sodobno opremljena letala, ob pogoju, da baza oblakov ni nižja od 100 do 170 metrov. Če ti pogoji niso izpolnjeni, letališče zaprejo. In tudi med poletom je zelo pomembna dobra vidljivost. V kopastih Dončečevi iz Verice (pred svojim vodnjakom) so slišali, da se nam obeta sedem sušnih let. kumulusnih oblakih znaša vidljivost le od 10 do 80 metrov, v močnejšem dežju ne presega 500, ob sneženju pa 200 metrov. Med poletom lahko ogrožajo letala tudi toča, veter in hud mraz, ki povzroči zaledenitev. Vse to pa štejejo med vzroke za letalske nesreče. »Ne bi vedel« Kaj pa vpliv letal na vreme? Ali lahko spremenijo določen vremenski pojav,"tako da na primer »preženejo« dežne oblake? Slišati je, da naj bi bila ravno zračna letalska proga (koridor), ki poteka nad Prekmurjem, kriva za sušo, ki v zadnjih letih vedno bolj ogroža predvsem večji del Goričkega in Porabja. Tako dolgega obdobja brez dežja, ki bi namočil izsušeno zemljo, nihče ne pomni. Ali je torej zračni koridor res kriyec? Ko smo te dni poklicali Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije in povprašali, ali bi znale držati govorice o krivdi letalske proge za sušo v Prekmurju, nam je bilo rečeno, da kaj takega »ne bi vedel«.... »in če bi bilo to res, potem bi morala biti največja suša okrog Brnika, še večja pa na primer okrog Miinchna«. Tudi na vprašanje, ali zaradi prevelikega vpliva na vremenske pojave ne »selijo« po določenem času letalskih koridorjev - tudi to je namreč mogoče slišati v javnosti smo prav tako dobili odgovor, da »ne bi vedel«. Ljudje govorijo... Ljudje na terenu pa so skoraj prepričani, da so za sušno obdobje kriva letala, ker s svojim hrupom (zvokom) razženejo dežne oblake. »Stara sem že dvainsedemdeset let, pa ne pomnim, da bi bila Shema letalskih koridorjev nad Pomurjem kdaj tako dolgo takšna suša, tako da na primer še nisem odkupila niti ene gobe, kar se mi je zgodilo prvič v štiridesetih letih, od kar se ukvarjam z odkupom gob,« nam je povedala Zlatica Bagari iz Vi-donec in menila, da bi utegnilo res biti to, kar govorijo ljudje o letalskem koridorju. »Večkrat se je že zgodilo, da so se bližali iz babjega kota temni oblaki, ki bi prinesli najbrž dež, potem pa sem zagledala letalo. Ta neprestano preletavajo sem ter tja nad našo hišo in čez čas se je oblak razkadil, tako da ni deževalo ali pa je padlo le nekaj kapelj. Posode, v katerih zbiram deževnico, so zato večinoma prazne. Še sreča, da imamo tudi večji bazen za zbiranje deževnice, tako da jo imamo še od lani. Na Gornjem Seniku v Porabju smo srečali na cesti 68-letnega Ferenca Bajzeka, ki prav tako ne pomni tako dolgega sušnega obdobja. Po njegovem ravna z vremenom Bog, a če bi bilo to prepuščeno ljudem, bi bilo še veliko slabše. »Ko bi eni želeli, naj dežuje, bi drugi rekli, da ne sme, ker bodo oni pokrivali hišo... in tako nikoli ne bi bilo prav za vse.« Sicer pa se tudi njemu zdi, daje vse slabše od takrat, ko so začela preletavati tamkajšnje območje letala. »Pred leti smo na Gornjem Seniku zvonili, da bi pregnali Sukičevi iz Martinja so imeli letos v vodovodnih ceveh le nekajkrat dovolj vode, neprestano pa jo morajo voziti s cisterno iz Lova, mlake v grabi. oblake s točo. Mislim, da je to večkrat pomagalo. Slišal sem, da v Avstriji poskušajo preprečiti padanje toče z letali. Verjetno pa letala preženejo tudi dežne oblake. Še sreča, da imamo vodnjak, v katerem še ni zmanjkalo vode. Gladina v njem pa seje sicer znižala za okrog dva metra.« O tem, da bi bila letala kriva za sušo, pa niso nič slišali Dončečevi iz Verice v Porabju, pač pa jim je nekdo iz sosednjih Ritkaro- Ferenc Bajzek z Gornjega Senika: »Z vremenom ravna Bog, še slabše pa bi bilo, če bi to prepustil ljudem. No, v tem našem studencu je vedno dovolj vode.« vec dejal, da je sedaj na vrsti sedem sušnih let, ker daje bilo doslej sedem mokrih let. Gospodar Karči in drugi trije člani družine so nam povedali, da obdelujejo okrog šest hektarjev zemlje in da bo letina zelo slaba. Z dveh njiv so namlatili samo šest vreč pšenice, repo so morali sejati 2-krat, a kljub vsemu zelo slabo kaže, koruze bo tudi veliko manj, kot bi je moralo biti, otava pa je skoraj vsa zgorela zaradi suše. Prizadeto je tudi sadno drevje. Ob vrnitvi iz Porabja smo se ustavili še na Srebrnem bregu, pri Sukičevih v Martinju. Doma sta bili starejša in mlajša gospodinja Ana in Slavica. Kot sta nam povedali, obdelujejo veliko hektarjev zemlje - tudi od drugih, ki so po Avstriji, da ne bi raslo trnje. Tudi onidve sta slišali, daje za sušo kriv letalski koridor oziroma da se nam obeta sedem sušnih let. Če bo res tako, ne vedo, kaj bodo z njivami. Letos so morali koruzo in »burgolp« sejati 2-krat, pšenica je dala le polovični pridelek, krompir tudi slabo kaže, na otavo pa skoraj ne morejo računati, saj se je skoraj vsa posušila. Zato so že kupili nekaj sena v Ge-derovcih. Tri domačije imajo skupen vodovod, vendar so cevi največkrat prazne; za živino in zalivanje vrta pa vozijo vodo s cisterno iz mlake, kiji pravijo Lov. Na srečo je tam dobra »vretina«. In kaj zapisati ob koncu vsega tega? Čeravno v strokovnih krogih zanikajo, da bi letalski koridorji vplivali na vreme in tako tudi na sušo, so ljudje vseeno mnenja, da nekaj mora biti na tem. Sušna obdobja so namreč čedalje pogostejša. Morda pa je to res samo naključje. Bo čas pokazal kako in kaj? BESEDILO IN FOTO: J. GRAJ ■ Taksi, prosim! ežela ob Muri ni ravno raj za tiste, ki svoje storitve ponujajo tako, da ljudem s prevozom krajšajo razdaljo. Pomurci smo bili nekdaj res znani kot ljudje, ki svoje ravnine in vzpetine obhodimo peš, bodisi zaradi plitvejšega žepa ali same poti, ki je ponujala veliko zanimivih srečanj. Pa vendar danes to ni več razlog, da naš človek ne uporablja taksija, danes taksistom kruh odžirajo vse cenejši avtomobili in cenejše ponudbe drugih prevoznih podjetij. Tako predstavljajo velik del taksistovega dobička v Pomurju predvsem turisti, ki si zaželijo ogleda naših krajev. Kakorkoli že, v anketi nas ni zanimalo samo to, ali se da preživeti kot taksist, iskali smo tudi zgodbe, D ki so jih nekateri taksisti doživeli, jih povprašali po strankah in o kilometrih, ki so jih preživeli na cesti. Janez Vreča, G. Radgona: »Kot taksist sem začel pred dvema letoma predvsem zaradi tega, ker je sin končal gostinsko šolo in taksi služba bi bila lahko dobra dopolnitev, če bi odpirali kakšen lokal. Toda država mlademu človeku nič ne pomaga, še blokira ga, ko zahteva na kupe dokumentacij. Vozim s kombijem, ki lahko sprejme osem ljudi. Najpogostejše relacije, kijih opravljam, so turistične poti po Pomurju. Hotelski gostje, predvsem iz hotela Radin in Banovec, ki si želijo ogledati naše znamenitosti, me po telefonu pokličejo in dogovorimo se o relaciji, ki vključuje standardne turistične točke. Včasih zna biti vožnja zelo zanimiva, predvsem je odvisno od skupine ljudi, če so sproščeni in za zabavo, si privoščijo še kakšen dodaten kilometer. Po naročilu pa vozim tudi po drugih krajih Slovenije in celo po tujini.« Jože Ščap, M. Sobota: »V dvajsetih letih, kolikor že vozim taksi, se je veliko spremenilo. Danes ni več toliko strank kot pred časi, ko sem vozil tudi po Nizozemski, Nemčiji, Madžarski itd. Mislim, daje razlog v tem, da danes dobiš poceni avto, pa tudi razna podjetja, za katera sem opravljal največ dela, so zaposlila svoje šoferje. Sicer pa sem kot taksist v vseh teh letih doživel marsikaj. Najbolj za- nimivo je to, da mora taksist biti tudi človek za pogovor. Tako sem enkrat peljal v Maribor domačo stranko, s katero sva se zapletla v zanimiv pogovor. Ker je očitno potrebovala še več pogovora, sem jo moral zapeljati še do Gradca, tudi to je bilo premalo in sva nadaljevala pot do Munchena, od tam si je želela še naprej na sever, vendar sem potem svetoval, naj gre na vlak, saj bi jo vse skupaj predrago stalo.« Ida Vukajč, M. Sobota: »Taksi vozim že osemnajst let, za to delo sem se odločila, ko sem prišla domov iz tujine in nisem dobila službe. Najprej sem poskusila za krajše obdobje, potem pa mi je postalo tako všeč, da sem s prevozi kar nadaljevala. Ponavadi je ob petkih največ dela proti večeru, saj takrat pridejo domov ljudje iz tujine. Velikokrat sem že peljala domov koga, ki je bil malce vinjen, ker je pustil avto tam, kjer je bil, saj je to dosti varneje. Za prevoz se odločajo tudi ljudje, ki nimajo avtobusa do doma, nekajkrat sem peljala tudi mlade v disko. Ljudje se med vožnjo radi pogovarjajo z mano, tako tudi hitreje mine pot, vsekakor pa se glede tega prilagajam željam strankam.« Drago Petek, Ljutomer: »Taksi vozim tri mesece, taksist pa je bil že moj oče na Ptuju. Delo se mi zdi zelo zanimivo, saj se zelo rad pogovarjam s strankami in velikokrat se zgodijo tudi kakšne zanimive stvari. Ljudem sem na razpolago 24 ur na dan, zato tudi nimam veliko prostega časa. Sicer sem na takšen način dela že navajen, saj sem bil že prej šofer, zdaj pa je toliko bolje, saj delam zase in mi ni težko vstati sredi noči. Največkrat me kličejo čez konec tedna, da vozim mlade v disko in iz njega. Čez teden me kličejo predvsem starejši ljudje, da jih zapeljem v mesto ali k zdravniku, tudi v Rakičan, kajti povsod ni organiziranega avtobusnega prevoza. Čeprav so moje stranke zelo zadovoljne, da je taksi v Ljutomeru, se ljudje še niso dovolj navadili nanj, vendar pa opažam, da je vedno bolje.« CIRIL KOSEDNAR, DARJA TIBAOT FOTO: KATJA GERENČER ■ 1O INTERVJU 10. avgust 2000, VEM Božo Kuharič, glavni direktor Mure: Želimo postati larjev v več letih, v tej fazi pa smo dobili odobrenih le 44 milijonov tolarjev, to pa je zelo malo. Mura bo svoje projekte kljub temu izvajala, vendar verjetno v zmanjšanem obsegu. Kako ocenjujete poslovanje Mure v letošnjem prvem polletju? BOŽO KUHARIČ: Žal se nadaljujejo trendi iz zadnje četrtine lanskega leta, zato se načrti, ki 'smo si jih zadali s planskimi in razvojnimi cilji, v letošnjem prvem polletju niso uresničili. Položaj na tujih trgih se predvsem na področju ženskih programov še naprej zaostruje, izredno so zamujala naročila ob prehodu sezon, v tem obdobju pa smo družba, ki učinkovito obvladuje svetovni trg o številu zaposlenih sodi Mura še vedno prav v slovenski vrh. Potem ko so v devetdesetih letih propadli tako rekoč vsi veliki sistemi in večina velikih podjetij, se je Muri kljub delovno intenzivni proizvodnji uspelo obdržati in si utrditi prostor na tržišču. Skupaj z Murali-stom delniška družba še vedno zaposluje okoli 6 tisoč delavcev, vendar se bo v prihodnje število zaposlenih zmanjševalo. To bo posledica načrtne poslovne odločitve, saj se bo Mura lahko obdržala na zahtevnem svetovnem trgu le ob ustrezni organiziranosti. O viziji in strategiji razvoja družbe smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Božom Kuharičem, ki smo ga uvodoma povprašali, kako je Muri ob vseh dogajanjih uspelo, da se je ohranila v sedanjem obsegu. BOŽO KUHARIČ: Vzrokov za to je več. Eden je gotovo v tem, da se je Mura pravočasno odločila za izvoz. Med prvimi v Sloveniji in Jugoslaviji se je podala na tuja tržišča, si tam pridobivala tehnologijo in se naučila poslovnih manir, ki so v razvitem svetu normalne. Veliki premiki so nastali po nastanku slovenske države, ko smo izgubili jugoslovanski trg, kamor smo bili usmerjeni s 50 do 60 odstotki proizvodnih zmogljivosti. Namesto odpuščanja delavcev smo takrat šli v iskanje novih trgov, da smo zapolnili proizvodne zmogljivosti, izvozu smo namenili do 95 odstotkov proizvodnje in tako smo uspeli obdržati Muro v sedanjem obsegu. V podjetju smo se ves čas tudi zavedali, da smo na območju, ki je obmejno, kjer ni razvoja drugih industrij in odpiranja novih delovnih mest, zato smo vztrajali, da v maksimalni možni meri obdržimo število zaposlenih. Seveda so zdaj s tem povezane določene težave, saj smo močno odvisni od ekonomske politike, od inflacije in tečajne politike. Z izgubo jugoslovanskega trga v Muri torej ni prišlo do večjih pretresov? BOŽO KUHARIČ: Na srečo ne, saj smo v dveh, treh mesecih izpad uspeli nadomestiti na zunanjih trgih. Vendar smo se s tem podali v svetovni konkurenčni boj, kjer so zahteve bistveno drugačne kot na domačem trgu. Boriti se na svetovnih trgih, in to na modnem področju, kjer so kakovost, sestava kolekcij in cene bistveni elementi, ni bilo enostavno. Če bi država s svojo ekonomsko politiko spremljala razmere in nas podpirala, bi bilo premago- Vizija in razvojna strategija Lansko leto sta v Muri nastajala, letos pa sta bila sprejeta in potrjena dva pomembna dokumenta. BOŽO KUHARIČ: Prvi dokument je Temeljna razvojna politika podjetja Mura ali vizija delniške družbe do leta 2005, drugi dokument, ki je izvedbeni dokument vizije, pa je Razvojna strategija podjetja Mura. V temeljni razvojni politiki ocenjujemo, da so najpomembnejši razvojni faktorji družbe krepitev tržne usmerjenosti, večanje prodaje lastnih blagovnih znamk zunanjih firm in večanje dobička. Ob zmanjševanju zaposlenosti za okoli 200 delavcev letno želimo prodajo Murinih blagovnih znamk povečati na 20 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, rast naših zunanjih firm, ki so v tem trenutku štiri, prav tako na 20 odstotkov, kooperacijski posli pa bi predstavljali 60 odstotkov vseh proizvodnih zmogljivosti. V okviru kooperacijskih poslov se bomo še bolj navezali na strateške partnerje po vzoru že realiziranih projektov. Sodelovanje z največjimi in najuspešnejšimi svetovnimi konfekcijskimi firmami, kot so Boss, Escada in v zadnjem času UFM v Holandiji, bo temeljilo na skupnem tehnološkem razvoju, razvoju kolekcij, na skupnem razvoju proizvodnih funkcij, na računalniški povezavi, vzgoji kadrov, delitvi trgov za posamezne blagovne znamke ali kolekcije in podobno. V okviru drugega dokumenta, razvojne strategije, je nedvomno najpomembnejša marketinška strategija podjetja. Ta v glavnem opredeljuje razvoj in ponudbo izdelkov, pripravo prodajnih kolekcij, povečanje njihovega števila in krepitev kompatibilnosti izdelkov. Število kolekcij, število blagovnih znamk so zadeve, ki bodo morale v naslednjem letu ali dveh dobiti tudi nekatere nove usmeritve. V zadnjem času se na zunanjih razvitih trgih zelo močno pojavljajo tudi trgovske blagovne znamke, ki jim bo potrebno biti kos. Osebno menim, da bi lahko Mura z relativno veliko diplomacije te možnosti dobro izkoristila. Izkoristiti moramo vse možnosti, ki se ponujajo. V razvojni strategiji po pomembnosti ne zaostaja tudi kadrovska strategija, kjer namenjamo posebno skrb izkoriščanju strokovnega potenciala zaposle- smislu projekta učeče se podjetje. Za izobraževanje kadrov na vseh nivojih v Muri namenjamo letno okoli 100 milijonov tolarjev. Razen v upravi, kjer nas je še nekaj takšnih, ki smo na koncu kariere, ima danes Mura na vseh pozicijah, v vseh tovarnah, tudi v dislociranih, in seveda v marketingu, kompletno mlade ekipe. To je ogromen potencial, to je približno 200 ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ki bo v prihodnosti moral dati rezultate. Na osnovi obeh omenjenih dokumentov smo definirali temeljni cilj družbe. Želimo postati družba, ki učinkovito obvladuje svetovni trg na področju trženja oblačil, storitev in znanja. Pripravljate in usposabljate tudi kadre za upravo, kadre, ki vas bodo nasledili? BOŽO KUHARIČ: Ti kadri so povsod v tovarni, vendar ni BOŽO KUHARIČ: V Muri se zavedamo, da plače zaposlenih niso več takšne kot včasih. Tako kot zaostaja celotna tekstilna industrija, zaostajamo s plačami tudi pri nas, vendar so te še vedno nad kolektivno pogodbo in predpisi, ki urejajo to področje. To pa nas seveda ne zadovoljuje. Ob produktivnosti, ki jo dosegamo, in ob naprezanju naših delavcev bi moral biti njihov standard večji. nujno, da prihajajo zgolj iz tovarne. Menim, da se mora Mura tudi na tem področju odpreti in krepiti kadrovske pozicije tudi od zunaj. Zmanjševanje zaposlenih Zelo pomembna za razvoj delniške družbe je tudi dividendna politika. BOŽO KUHARIČ: Naša opredelitev je, da skrbimo za dolgoročni razvoj in obstoj družbe, zato se vsako leto dogovarjamo z delničarji, da ustvarjeni dobiček, ki sicer ni atraktiven, namenimo izključno za naložbe. V letošnjem prvem polletju smo za naložbe namenili 3 milijone mark, lanskoletne so dosegle višino 8 milijonov mark in letošnje bodo v podobni višini. Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je ta, da smo prej namenjali več skrbi tehnološkim posodobitvam, zdaj pa vlagamo več v marketing. V marketinškem smislu krepimo mrežo franšiznih trgovin, takšnim trgovinam v Pulju, Karlovcu in Bratislavi, ki smo jih odprli v prvem polletju, se bosta v drugem polletju pridružili še trgovini v Osijeku in Varšavi, za našo tovarniško trgovino, ki bo odprta tudi drugim kupcem. Ob tem namenjamo na marketinškem področju posebno skrb še iskanju in osvajanju novih tržišč, širjenju prodaje lastnih blagovnih znamk in ustanavljanju lastnih firm v tujini. V pripravi je še nekaj novih projektov, ki bodo zaživeli že jeseni. Omenjali ste zmanjševanje števila zaposlenih za okoli dvesto letno. To zmanjševanje zaradi naravne fluktuacije ne bo preveč boleče. Bolj skrbi, da ne bo novih zaposlitev. Kakšna bo usoda tekstilne šole v Murski Soboti? BOŽO KUHARIČ: Mi smo že vsa leta državo opozarjali, da z uničevanjem neke panoge uničuje tudi vso infrastrukturo, ki to panogo spremlja, in šolstvo je gotovo tisto, ki stagniranje industrije občuti na svoji koži. Kar zadeva zaposlovanje, pa moram reči, da Mura v tem trenutku ni zaprta za nove kadre, vendar za strokovne kadre, in samo v juliju je prišlo v tovarno deset pripravnikov. To so izključno šolani ljudje, z njimi pa se izboljšuje tudi kadrovska struktura podjetja. Izobraženim kadrom, elektronikom, ekonomistom, inženir- odprta, zaenkrat pa smo jih zaprli za zaposlovanje proizvodnih struktur. Nas pa zaradi te zapore skrbi staranje kolektiva, to pa je sociološki problem in zaradi njega prihaja še do drugih novih problemov. So možnosti, da se bodo v prihodnosti v Muri ponovno lahko zaposlovali proizvodni delavci? BOŽO KUHARIČ: To bo odvisno od ekonomske politike in od pomoči države tej panogi, ki je delovno intenzivna, izvozno usmerjena in povsod v Sloveniji praktično locirana na obrobju. Če bo imela država do tega vprašanja še naprej mačehovski odnos, potem bo prišlo do še radikalnejšega zmanjševanja zaposlenih in do prenosa proizvodnje v druge države, tako kot to že delajo v razvitem svetu. Težave iz prvega polletja se ne bi smele ponoviti Kaže, da se na tem področju vendarle začenja nekaj premikati, saj država letos tekstilcem namenja okoli 400 milijonov tolarjev pomoči. Bo Mura deležna te pomoči? BOŽO KUHARIČ: Tu gre za sofinanciranje programov prestrukturiranja tekstilne in oblačilne industrije v Sloveniji v letu 2000. Mura je prijavila na razpise osem projektov, v teh dneh smo dobili prve podatke o odobritvi sredstev, ki jih zdaj analiziramo, vendar smo razočarani. Vrednost naših projektov znaša nnmrai' cl/nroi H(\C\ mi 1 im tn. imeli težave tudi pri oskrbi s surovinami. Prehodi sezon postajajo glavni problem v tej proizvodnji in zdaj skušamo te zaostanke nadomestiti. Proizvodnja v juniju je bila s 14,3 milijona mark izvoza rekordna, v juliju je znašal izvoz 13 milijonov mark in tudi zdaj so vse zmogljivosti zasedene. Delamo vse sobote, dopuste v avgustu smo skrajšali na teden dni, saj je zdaj čas, da nadomestimo zaostanke iz prvega polletja. Sezona jesen-zima je v realizaciji in tudi akumulacija je bistveno močnejša. Za dobavo na tržišče imamo v tem trenutku pripravljenih za 5 milijonov mark izdelkov. Ruši pa se kompletno tržišče v vzhodnoevropskih državah, položaj na zahodu je, kar se tiče konkurenčnosti in pritiska na cene, konstantno zapleten, slovenski trg pa postaja pri modi vedno bolj svetovni trg, saj je na njem že vsa svetovna konkurenca. Med različnimi trgi v bistvu ni več razlike in to nas sili v revizijo trgov, zlasti vzhodnih, vendar se z njih ne bomo povsem umaknili, saj smo vanje že precej investirali. Zdaj že tečejo tudi priprave na prehod sezone. Za sezono pomlad-poletje sklepamo pogodbe za ženske kolekcije, medtem ko je moška konfekcija standardno zasedena, povpraševanje pa celo večje od naših možnosti. Pri ženskih kolekcijah iščemo nova tržišča in nove firme. Krepimo francoski trg, poskušamo na angleškem in v Beneluksu, saj ugotavljamo, da je tam še nekaj možnosti. 21. avgusta začnemo s prodajo lastnih blagovnih znamk v hiši, v drugi polovici septembra pa bomo že lahko ocenili prodajo za sezono pomlad-poletje 2001. Tpdi nove franšizne trgovine v tujini bi že morale dati rezultate. So na manjšo prodajo vaših kolekcij v pretekli sezoni vplivali novi modni trendi, novi materiali? Niste bili na to dovolj dobro pripravljeni? BOŽO KUHARIČ: Do problemov je prišlo predvsem pri ženski konfekciji. Na to smo bili pripravljeni, vendar ne dovolj. Prehod na tehnične tkanine je bil ob prehodu sezon problem vseh tekstilcev, saj pred letom tega nihče ni predvidel. V Muri so problemi prišli še bolj do izraza zato, ker so se s temi težavami srečevali tudi naši tuji partnerji. Upam pa, da se težave v takšnem obsegu ne bodo več ponovile. LUDVIK KOVAČ, fntn- NATAŠA .IllHNOVB film,10. avgust 2000 KULTURA Ali konec ne more biti tudi nov začetek? rav gotovo ob »črnem scenariju«, pisanem za Pomursko založbo, kot je to v eni prejšnjih številk zapisal zdaj menda že njen nekdanji urednik Milan Vincetič, nihče, ki mu je mar knjiga, posebno domača, ne more ostati ravnodušen. Z ustanovo, ki je tako dolgo in koristno delovala v naši pokrajini, se lahko poistovetiš že iz samega domačijskega ponosa, četudi nisi kakšen poseben bralec ali ljubitelj kulture, navsezadnje pa gre tudi za socialno stisko zaposlenih, odpustiti devetnajst ljudi ni tako malo, čeprav smo že vajeni tudi veliko hujših stvari. Ta založba je bila naša v takšnem in drugačnem smislu - kulturnem kot izdajateljica domoznanske literature in leposlovja domačih avtorjev in socialnem, ker je omogočala zaposlitev v regiji, kjer je to področje posebno problematično. V tem prispevku ne gre za iskanje vzrokov in krivcev, zakaj se je zgodilo, kar seje, niti ne za tožbe, žalostinke, apele. Kot je videti, je zadeva končana, scenarij realiziran po neki čisto drugi nerazumljivo-razumljivi logiki. Upati pa je vendarle, da zadeva ni še povsem končana oziroma da je tudi tukaj tako kot povsod, ko se nekaj konča, mogoč spet nov začetek. Morda iz nečesa, kar že obstaja, ali pa tudi iz nič. Takšne so tudi želje treh znanih kulturnikov, objavljene v anketi v prejšnji številki. Jože Vild, Karolina Kolmanič in Feri Lainšček so izrazili željom voljo po iskanju novih možnosti. Skoraj'zagotovo pa lahko rečemo, da se jim pridružuje še marsikdo. Če ni bilo mogoče obdržati starega, bo pa morebiti več volje, ustvariti novo. S prizadevanjem vseh, posameznikov in ustanov, kot so npr. Društvo slovenskih pisateljev, Pokrajinska in študijska knjižnica, Muzej, Galerija, in seveda tistih, ki želje lahko uresničujejo - to sta politika in gospodarstvo, zato bomo v prihodnji številki povprašali še njih. Kako lahko pomagajo, čemu se lahko nadejamo? Kot je že omenil Feri Lainšček, za pisatelje leposlovja ni tako težko najti založbe, verjetno pa bo veliko večji problem z že utečenimi in nadvse potrebnimi izdajami domoznanske literature. To za založbe zunaj Pomurja verjetno ne bo tako zanimivo; prav tako ne izdajanje prvencev, posebno če so lokalnega značaja. Vse to pravzaprav sili k ponovnemu rojstvu pomurskega založništva za domače potrebe. Mogoče vse skupaj ne zveni niti tako utopično. Se vedno se je končalo vse, kar se je začelo. , „ _ BEA BABOŠ LOGAR ■ Kulturne prireditve Polanskih dnevov Predstavitev pesmi tržaških Slovencev Pet gledaliških predstav predstavitvi tržaških Slovencev na Polanskih dnevih obiskovalci niso spoznali le njihovih ljudskih običajev in kulinarike, ampak tudi pesmi najbolj znanih zamejskih pesnikov s tega območja, ki so jih sami recitirali. Prekmurje so obiskali Slovenci iz občine Dolina, ki je ena od šestih občin v Tržaški pokrajini tik ob slovenski meji. V uvodu je Vesna Guštin Grilanc predstavila značilnosti, ljudske običaje in kulinariko teh krajev ter svojo knjigo z naslovom Je več dnevou ku klobas. V njej so v besedi in sliki predstavljeni recepti tržaške podeželske kuhinje in opisane nekdanje prehranske navade. Seveda so obiskovalci lahko pršut in značilno vino teran tudi sami poskusili ob poslušanju poezije, ki je opevala predvsem njihovo pokrajino pri Trstu v Italiji. Povedala je še, daje v občini Dolina 6000 prebivalcev in kar 70 odstotkov Svojo kulturo in kulinariko so predstavili tudi tržaški Slovenci. avtohtonega slovenskega prebivalstva..V občini deluje osem slovenskih kulturnih društev, od katerih štiri delujejo že več kot sto let. Iz občine, kjer je 25 vasi in zaselkov, se je predstavilo pet pesnikov, in sicer Aleksij Pregare, Irena Žerjal, Marij Čuk, Danica Tuljak in Boris Pangerc, ki je tudi župan občine Dolina. Gostje s tržaškega so predstavili tudi značilno narodno nošo tega območja. V torkovi predstavitvi občine Litija so predstavili srednjeveško podobo te občine z značilnimi grajskimi oblačili in plesanjem srednjeveških menuetov ob igranju na kitaro in prepevanju ljudskih pesmi. Prikazali so tudi vaške običaje z vaškimi klepetuljami in streženjem pijače na ilirski način, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi značilno pecivo š tega območja in vina. Poleg nastopa Pihalne godbe iz Neusidla v Avstriji so na Polanskih dnevih nastopili med drugimi še velikopolanska folklorna skupina, Andi Sobočan na cimbalah, skupina Soulfingers, Slavko Avsenik in Trio Gušt z dalmatinsko glasbo. V tednu dni pa so uprizorili tudi pet gledaliških predstav. V predstavi Od boga poslan je v zadnjem času precej popularen igralec Matjaž Javšnik (med drugim je igral punkerja v nadaljevanki Dober dan) prikazal trnovo pot grobarja Jožeta v iskanju ljubezni, v gledališki predstavi Sex, drugs, rock-nroll pa je skupaj z igralcem Valterjem Draganom uprizoril besedilo zvezdnika newyorške artistične scene Eriča Bogosia-na. Milivoj M. Roš je zaigral monodramo Tretji plan, Gledališče Torpedo pa predstavi Življenje profesorjev in Pogreb. Kresnik 2000 - finalisti Dušan Merc: Slepi potnik aslov romana Dušana Merca, pisatelja srednje generacije, gre razumeti v vsaj dveh pomenih, v prvem osnovnem, kakor ga razumemo že vedno, v drugem pa kot prispodobo - človek je lahko slepi potnik tudi v življenju nasploh, neznan, izničen, majhen, nikomur potreben na tej ladji, ki se imenuje Zemlja in potuje skozi vesolje svojemu koncu naproti. Takšen slepi potnik je zagonetni junak romana Urban Franc, človek z več življenjskimi potmi in več značaji. Je sin več očetov, zavržen od matere, mornar in legionar, morilec in posiljevalec, potem pa spet pohlevni in nevidni stanovalec v kletnih prostorih hiše v Župančičevi v Ljubljani, odrski delavec v bližnji Operi. Njegov čas je nekakšen konec časov, zbegano gomazenje v pričakovanju kataklizme, o kateri prihajajo poročila z dveh strani: zvezdarne na Golovcu in ciganke Zore, h kateri hodi samotnež, da bi zvedel o preteklosti in prihodnosti. Mati Cvetka, ki jo spet sreča šele čez dvajset let, mu ne more ali noče povedati, kdo je njegov oče, poleg tega ga tudi sovraži, ker se je z rojstvom vsilil v njeno življenje. Nič ne bo iz njega, mu je prerokovala in ostala pri tem. Urban Franc pa ima vendarle svoje sanje, rad bi napisal scenarij ali libreto za opero o Žigi Herbersteinu in njegovem davnem potovanju po Rusiji. Tako bi se rešil zakulisja in kleti. V njegovem življenju pa so zelo pomembne, lahko bi rekli najpomembnejše ženske. Te si je treba kar naprej želeti, si misli, ko gleda njihove noge, kako hodijo mimo njegove kletne sobe. Svetlana, njena hči Kristina, knjižničarka Mirjam, ženske v neki poblazneli in nevarni sekti - vsa ta telesa hoče imeti in jih tudi deliti z drugimi, ker to je namen tega končnega časa, ljudje se parijo, lazijo Idrug po drugem kot ščurki. Bog pa je daleč in sploh ni malenkosten, kot mu razlaga župnik Ilc, ni mu za te naše majhnosti, že naprej nam odpušča vse, kar prizadenemo drug drugemu na tej zemlji. In hudega si delajo res veliko, sovražijo se, posiljujejo, vraževerni iščejo Boga v različnih sektah, trepetajo pred koncem sveta, dobesedno takšni, kot je bilo o njih že davno tega zapisano:... Bogu sovražni, nasilniki, ošabneži, bahači, izmišljevalo hudobij, staršem nepokorni, brez pameti, brez zvestobe, brez ^ubezni, brez usmiljenja. Pisatelj nam kaže mračen svet, grozljiv v izkrivljenem ogledalu. Vse je znano, pa vendarle vse drugačno, kot hude sanje. | Roman je obsežen in zapleten, ni prikazan le avtorjev pogled na svet, ampak tudi obsežno znanje - in nekakšno soznanje in trud zahtevata tudi od bralca, da se znajde med vsemi osebami, časi in pripovednimi perspektivami. So namreč knjige, iz katerih se lahko kaj naučimo počasi in sproti, pa tudi take, za J. GABOR ■ Slikarji odšli, dela ostala - navdihnil jih je svet ob Muri H Lipovsko društvo za napredek umetnosti Aquila je letos že osmič gostilo deset slikarjev. Šlo je namreč za mednarodno slikarsko kolonijo Lipovci 2000. Letošnja enotedenska kolonija je gostila slikarje Tiborja Budahazija, Suzano Kiraly Moss, Goceja Kalidžinskega, Lucijo Močnik, Ano Canjko, Jerco Šentej, Igorja Banfija, Petra Vernika, Robija Černelča in Izidorja Horvata - Izaka, sicer idejnega vodje lipovske mednarodne kolonije. Slikarji so za svoje »izdelke« uporabljali različne motive, in sicer po lastni izbiri, saj so slikali na platno, lepenko, olje in akril. Umetniki so upodobili različne motive iz Lipovec in bližnje okolice. Ustvarili so 45 različnih barvnih slik. Kolonijo so sprejeli tudi krajani Lipovec, saj so bili slikarji nastanjeni po vsej vasi in uživali gostoljubje domačinov. Nekateri so prijeli celo za slikarski čopič. Prav gotovo je bil zanimiv družabni večer slikarjev in domačinov z glasbenim vložkom skupine Orlek. Umetniške slike bodo septembra krasile enega od pomurskih razstavnih prostorov, kjer bo na ogled 18 slik iz lipovske kolonije. - Besedilo in foto: JOŽE ŽERDIN katere se moramo že nekaj naučiti, da jih bomo lahko brali. In kaj naj rečemo ob koncu, ko smo prebrali letošnjo bero najboljših slovenskih romanov? Hud in izkrivljen je ta naš svet, preplavljen s spolnostjo in nasiljem skoraj čez vsako mero. Branje postaja zahtevno opravilo, zato se človeku kar stoži po tistih časih, ko je stari Močilar v lipovi senci pripovedoval, kako so imeli ljudje to in ono reč med sabo in je nastajal tudi prvi vseh kresnikov - Deseti brat Josipa Jurčiča. Prebrati gaje lepo še zdaj. V lipovi ali kakšni drugi senci, brez vsake tesnobe in strahu, da se karkoli ne bi dobro končalo. BEA BABOŠ LOGAR ■ Vilko Novak: Spomini na dr. Avgusta Pavla I. V začetku tega leta je minilo že 54 let, k j Sombotelu za nas, ki nismo vedeli za nje zen, nepričakovano umrl dr. Avgust Pavel. VTedanjih razmerah pošta med sosednjima no obratovala in tako mi je sredi let Narx tu M. Horvatu poslal listek, zadnje sporočilo. »Nam di me za slugo na sobočki 8imna^ tesnem besede, namenjene mi po šes‘naJ , ovo naVe-prijateljstvu in dopisovanju, dokazuj Jl J nepozna. zanost na slovensko domovino, o e _ nj. vanje razmer v njej, kjer nisem P moge| niti Na ta zadnji krik po domovini m ker yem odgovoriti. Pišem pa te kratke sporni a pav)a že iz izkušnje, kako malo poznajo ime: S|oveniji. nrekmurski izobraženci, kaj šele d B Pa vendar je bil Pavel prvi resnični znanstvenik iz naše pokrajine in njen prvi resnični pesnik, čeprav v tujem jeziku. Večkrat me je kdo vprašal: Zakaj pa ne piše pesmi v slovenščini? Odgovor bi bil: Zakaj pa ti ne pišeš v francoščini ali kakem drugem jeziku? »Sin dveh domovin« se imenuje neka knjiga o njem, čemur ugovarjam, ker vem, da bi taki oznaki ugovarjal tudi Pavelsam. To bi mogel biti le, ko bi bil eden od staršev drugačne narodnosti kot drugi, toda oba sta bila Slovenca. Tudi sam se je čutil Slovenca, kot državljan pa je bil seve Madžar. To ni bil edini primer v pripad-nbsti tedanje naše pokrajine med Muro in Rabo madžarski državi, kjer so bile vse šole večino časa madžarske, posebno zadnjih petdeset let. Zato seje mnogo naših šolanih ljudi pomadžarilo, to pa se pri Avgu- stu Pavlu ni zgodilo, čeprav je obiskoval gimnazijo v Monoštru in je na univerzi v Budimpešti študiral kot glavna predmeta madžarščino in latinščino, slovansko jezikoslovje pa mu je bilo formalno sicer stranski predmet, ker ga v šolah ali drugje - razen na univerzi - ni mogel uporabiti. Znal pa je popolnoma srbohrvaščino, ruščino in poljščino. Narodi! seje na Cankovi istega 1886. leta kot naši prvi strokovno izobraženi umetnostni zgodovinarji: Izidor Cankar, Vojeslav Mole in France Stele, s katerim sta bila prijatelja. Kot oni, je bil tudi Pavel dejaven na več področjih. Moji spomini nanj segajo v leto 1921 ali 1922, ko je kot vojni invalid uporaljal še palico in je prišel poleti v Bogojino. Tu me je videl pri branju neke mladinske knjige (Trošt) in me vprašal: »Je lepo?« Še starejši pa je moj spomin na njegovo madžarsko knjigo, izdano v letu mojega rojstva, ki je stalno ležala na ujčevem pisalniku, na njej pa obtežilnik v obliki granate na kovinski plošči, kakršni so bili v prvi vojni v navadi. Napisal jo je še kot študent pri prof. Oszkarju Asbbthu: A vashidegkuti szloven (vend) nyelvjaras hangtana - Glasoslovje cankovskega slovenskega narečja, izdala pa jo je Madžarska akademija znanosti. Včasih je kje zmotno zapisano, da je bila to njegova doktorska disertacija. Iz te knjige sem na novo prevedel njen Uvod (prvič Iv. Sobočan v Slovanu 1911) za svoj zbornik Slovenska krajina, 1935. Ko sem 1928. v Ljubljani maturiral, meje poiskal moj nekdanji profesor v Soboti, Janez Sever, ki je stanoval pri Pavlovih sorodnicah, ki so mu dale posebni odtis Pavlove madžarske razprave: Nyilttuzhelyii konyhak a hazai szlovenoknal iz 1927. Dal mi gaje, češ: Vi bi to prevedli in bomo objavili v kaki naši reviji. Delo ni bilo lahko, ker moja ljudskošolska madžarščina ni zadostovala za prevajanje jezikoslovnih in narodopisnih izrazov. Pomagal sem si s povpraševanjem pri domačih, ki so bolje obvladali madžarščino. Še sedaj imam ta prevod, pisan z jeklenim peresom na velike pole - in Severjev tipkopis mojega rokopisa. Moj nekdanji profesor seje izredno zanimal za vse, kar je bilo v zvezi s Prekmurjem, in je tudi sam pisal v časnike in koledarje. Ob njegovi smrti (V Clevelandu 94-leten) sem napisal o njem spominski članek za Stopinje letnik 1992, toda tega pomembnega posredovanja nisem omenil. Pred leti sem našel pismo, v katerem mi je Sever obširno popisal, daje nesel prevod pokazat profesorjema Nahtigalu in Ramovšu, ki sta mu svetovala, da ga pokaže uredniku Etnologa N. Zupaniču. Tu gaje dobil v roke njegov asistent Stanko Vurnik, ki me je naprosil za posredovanje in klišeje ilustracij, ki so bile objavljene v izvirniku. (SE NADALJUJE) AKCIJE 10. avgust 2000, WHI Spet smo podelili zlatnik zvestobe Navezana na Vestnik Starost 86 let sploh ni breme e da bi se posebej najavil, sem se v Vanči vasi zapeljal na dvorišče domačije številka 25, da z obiskom presenetim Ano Videtič, toda ni je bilo doma. Potem pa se je pojavil N zet in povedal, da je odšla k frizerki na Tišino. Ana Videtič v družbi s podjetno vnukinjo pred njeno cvetličarno Korina na Tišini. - Foto: Š. S. »Toliko boljše, bo potem na posnetku z novo pričesko,« sem dejal in že sva se zapeljala. Našla sva jo v cvetličarni Korina, ki jo vodi vnukinja Jelisava. Seveda je imela že novo frizuro. Zelo urejena je ta 86-letna gospa,' ki se je nekoč pisala Žilavec, po poroki z vdovcem Jožetom Videtičem, nekdanjim direktorjem Jekla Ruše, pa je prevzela njegov priimek. Še več: bila je tudi dobra Stari in mladi Kako je v domu onemoglih? se je podil z rolarkami po domačem (kmečkem) dvorišču, babica pa je sedela na podstenju luščila fižol. Pridrvel je do nje, »zabrenzal« in - padel ter se malo udaril. Za nekaj časa ga je minila volja do nadaljnjega dirkanja in je sedel ob stari mami. V »Poslušaj, vnukec: ko sem bila jaz tvojih let, smo imeli ,cimprano' hišo, po dvorišču pa se je prašilo. Otroci smo se vozili s ,teligami’, fantje so se igrali z žogo in cunj ali pa iz kravje dlake, deklice pa smo se .špilale’ z lutkami, ki smo si jih naredile iz starega blaga. Le pri re-dkokateri hiši je bil, biciklin’, pa še tisti je bil običajno moški s ^tango’, zato so se otroci z njim težko zapeljali po domačem dvorišču ...« - Zakaj mi to pripoveduješ, babica? »Zato, da boš vedel, kako je bilo nekoč, in se skušal zavesti, da vam, otrokom, zdaj damo vse, gamo da bi bili pridni. Mi boš pomagal pri luščenju graha?« »Ne. Nimam časa. Nič več me ne boli, spet se bom rolar.« Vnukec je oddrvel na ulico. Babica je zamahnila z rokami in zamrmrala: »Čim več imajo otroci, tem manj pridni so.« Na podstenje je prišel babičin mož, vnukov dedek, in jo ogovoril: »Čuj, stara, kaj pa se spet kregaš?« »Spet ne slišiš dobro; le z vnukom sem se pogovarjala.« Dedek se je vrnil v hišo in starka je ostala sama na podstenju - s svojim fižolom. mati trem otrokom. Poklicno pa se je ukvarjala s kuho in peko. Nazadnje, preden se je pred 30 leti upokojila, je bila v službi pri pripravi hrane v soboški Zvezdi. Tudi zdaj, ko živi sama v svoji hiši, rada kaj .skuha in jpeče, ta pa pomeni, da ne živi od enostavne hrane kot marsikdo drug, ki je sam in pravi, da se za enega ne splača kuhati. Je pa tudi res, da Ana ni sama, saj je tik ob njeni hiši hiša hčerkine STARI IN MLADI - Posnetek je s folklorne prireditve v Črenšovcih. Marija Kolenko in Katarina Hozjan predeta in njuno (za sedanji čas nenavadno) delo je pritegnilo tale dva mlada navihanca. Dokaz, da »deca« tu in tam le pokukajo, kaj neki počnejo babice in dedki. - Foto: J. Ž. Še in še bi lahko nizal vsebine medgeneracijskih pogovorov. Stari so se navadili na vse te sodobne motorizacije, bele in zabavne tehnike, računalnike ... in tudi sprejeli resničnost, da se vnuki in vnukinje ne morejo več igrati kot nekoč oni (sedaj dedki in babice)... Tudi jim je postalo nekako že samoumevno, da sedaj otroci ne vikajo ne staršev ne niih (dedkov in babic); družine, a živijo seveda v ločenih gospodinjstvih. »Naj se malo pohvalim,« je rekla Ana, »ne le da rada prebiram domači tednik, ampak sem bila na mnogih Vestnikovih izletih. Sploh rada potujem, saj se udeležujem romanj in upokojenskih izletov. Tudi na srečanja upokojencev rada pridem. No, zdaj se dam zapeljati z avtom, pred petimi leti pa sem se še vozila s kolesom. Tudi k maši na Tišino.« Taka je torej Ana Videtič. Zlatnik, ki sem ji ga izročil, seveda ni ne vem kako bogastvo, ampak bolj simbolično darilo za večdesetletno zvestobo Vestniku. Š. S.l je tako - sprijazniti z odnosom do njih, starih ljudi, četudi jih (vnuke) skušajo .cartati', jim kupujejo to in ono, samo da bi si pridobili njihovo naklonjenost in da bi jih ubogali. Mar je vnukec ravnal prav, ko je odrvel, ne da bi oluščil (babici v veselje) vsak en strok fižola? Ne! * * * Dobro pa je, da so tudi boljši zgledi. Tako je seveda tam, kjer stare ljudi spoštujejo najprej njihovo otroci, potem pa tudi vnuki in vnukinje. Zdi pa se, da je takih dobrih odnosov veliko manj in da so starejši mlajšim v breme, razen seveda tam, kjer imajo stari dobre nemške ali francoske ,penzije’, ki jih seveda ne porabijo zase, ampak prejemke dajo otrokom, vnukom ... Tam jim (starim) posvečajo kar veliko skrb, kajti želijo si (predvsem zaradi gmotnih koristi), da bi bili zdravi in bi dolgo živeli. Tam, Lastnika gostilne Ajda, Jože in Ivanka, ki sta prejela priznanje, sta priznala, da jima veliko pomagajo tudi njuni otroci Aljoša, Dominik in Urška. Pohvalila pa sta tudi preostalo zaposleno osebje, s katerim se dobro razumejo. »Hajdi« na teraso k Ajdi! estnikova akcija Gostišče osvežišče, v okviru katere so naši bralci izbirali najlepšo in najprijaznejšo teraso, je dobila svoj epilog. V zadnjem krogu, kjer so izmed 39 predlaganih gostišč v finale prišla štira, so bralci največ glasov prisodili gostilni Ajda s Cankove, ki je »premagala« restavracijo Zvezda iz M. Sobote, Restavracijo M iz G. Radgone in Gostišče Stari hrast iz Radomerja. V Na lični terasi v gostilni Ajda se je zbralo minuli petek na razglasitvi rezultatov kar nekaj gostov, ki so ob hišnih specialitetah in glasbi lahko spremljali podelitev priznanj, ki jih je vsem štirim finalistom podelila direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko. Tukaj smo se imeli priložnost pogovoriti tudi z gostiteljico Ivanko Bagola, ki je skupaj z možem Jožetom prejela prvo nagrado. a SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. •BRAMAD pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke kmečko starostno pokojnino ali pa morda le socialno pomoč, pa so številni otroci (tudi vnuki) celo ve seli, ko se »stari« ali »stara« (tako ju neolikano ogovarjajo) odloči za »dom onemoglih«, saj se jih tako »rešijo«. Pa počutje »odpisanih«? Različno - slabo in dobro: »Vse sem jim dala, zdaj pa moram hirati v Juckoj’ (tuji) hiši.« (Ana) »Šele sedaj čutim, da je staremu človeku lahko na jesen življenja tudi - dobro.« (Marko) Kot pravi, so ob gradnji gostilne, ki sedaj deluje že tri leta, prostore urejali s trenutnim navdihom in tako je nastala tudi terasa. Vedno znova kakšne nove ideje, ki bi olepšale tisti del gostilne, ki gosta najprej pritegne, so bile dane od vseh članov družine. Zelenje, pano v obliki krušne peči, prostorček za otroško igro itd., so značilnosti, ki jo krasijo. Terasa pa ne vstopa v ospredje samo s Srečni izžrebanci, pošiljatelji kuponov za NAJTERASO 2000: 1. Katica Vučko, D. Bistrica (komplet kozarcev + Vestnikova majica) 2. Darja Vučko, D. Bistrica (brisača Ore + Vestnikova majica) 3. Franc Knaus, Nuskova (brisača Radenske + Vestnikova majica ) 4. Anica Kramberger, G. Radgona (dežnik Radenske + Vestnikova majica) 5. Danica Miholič, Brezovci (5 celodnevnih vstopnic za Terme Radenci + Vestnikova majica) Nagrajenci lahko prevzamete nagrade v naročniški službi VESTNIKA, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, vsak dan med 8.00 in 14.00. Na kratko Na kratko Negova Planinsko društvo Gbrnja Radgona je organiziralo nočni pohod iz Gornje Radgone v 12 kilometrov oddaljeno Negovo. Na pot je krenilo kar 105 ljubiteljev narave (in peš hoje) z različnih krajev Pomurja, nekaj pa jih je bilo tudi s Hrvaškega. Na cilju so jih lepo sprejeli domačini in gostje, ki so se udeležili negovskih vaških iger na grajskem dvorišču. (F. KI.) /H4V Radio Murski val 94,6 Mhz Nedelja, 13. avgusta, od 13.30 FORMULA 1 NA VALOVIH MURSKEGA VALA Oglašanje predstavnika Radenske Slavka Ficka v živo s Hungariaringa svojo urejenostjo, ampak tudi praktičnostjo, saj je stopnišče urejeno tako, da imajo dostop v vse prostore gostilne tudi invalidi. Sama akcija, ki jih je okitila z naslovom Naj terase, pa pomeni za njih še dodaten izziv pri nadaljnjem urejanju lokala in gostinski ponudbi. Na končni prireditvi je bilo tudi nekaj takšnih, ki so na naše uredništvo poslali dopisnice in glasovali prav za prvonagrajeno teraso. Jožefa Kuzma s Cankove p®avi, da je dala svoj glas za Ajdino teraso zaradi urejenosti, lepih rož, razpoloženja, in ker gre konec koncev za sovaščane. C. KOSEDNAR, foto: NJ ■ Puconci Na OŠ Puconci je potekal četrti tabor Življenje na podeželju, udeležilo pa se ga je 13 šolarjev iz Slovenije in Madžarske. Udeleženci so se seznanili z življenjem in delom na kmetiji, obiskali so sadjarja in spoznavali kulturno-zgodovinske znamenitosti Prekmurja. Imeli so tudi ekološki dan. Zanimivo je bilo delo v delavnicah, saj so spoznavali in nabirali zdravilna zelišča ter pripravljali čaje in zeliščne namaze. (J. Ko.) Moščanci Središče kraja se počasi spreminja in začenja kazati novo podobo. V projektu, ki ga izvaja Biro Rija, nastaja prva vaška tržnica na Goričkem. Zamisel spada v pilotni projekt širše akcije CRPOV. Pritegniti želijo či-mveč krajanov iz celotne KS, da bi ponudili: sadje, domače kulinarične posebnosti in izdelke domače obrti. Glede na to, da so Moščanci ob prometni cesti Murska Sobota-Hodoš in da se Goričko vedno bolj vključuje v krajinski park treh dežel, VESTNIK, 10. avgust 2000 KMETIJSTVO Če boste obnavljali vinograd Napoved obnove do 1. septembra inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo tudi v prihodnje spodbujalo obnovo vinogradov, vendar velja vse vinogradnike, ki nameravajo to jesen ali prihodnjo pomlad obnoviti ali na novo zasaditi vinograd, opozoriti, da morajo v skladu s pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina ter katastra vinogradov obnovo vinograda napovedati. Napoved za obnovo vinograda je potrebno oddati med 1. januarjem in 1. septembrom tekočega leta na upravni enoti, kjer so interesenti vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina. Za obnove vinogradov, ki bodo opravljeni letos jeseni oziroma prihodnjo pomlad, je torej potrebno napoved obnove oddati najpozneje do 1. septembra 2000. Ker časa ni več veliko, opozarjamo vse, ki bodo obnavljali vinograd, da napoved oddajo čim prej, saj sicer ne bo mogoč vpis obnovljenega vinograda v register, vinogradniki pa tudi ne bodo mogli dobiti subvencije za obnovo vinogradov. L. K. ■ Ocenili najboljša slovenska vina Letos pet šampionskih Društvo oračev Pomurja pripravlja Prvi tabor oračev ruštvo oračev Pomurja, ki je bilo ustanovljeno pred letom dni, pripravlja v sodelovanju z regionalnim centrom Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Murska Sobota, Kmetijsko šolo Rakičan in Pomurskim sejmom prvi tabor oračev Rakičan 2000. Z njim želijo organizatorji vzbuditi zanimanje do narave in posameznih opravil, mlade seznaniti z oranjem in jih naučiti tehniko oranja, hkrati pa tudi popularizirati zanimanje za kmetijstvo. Med cilje letošnjegatabora so med drugim zapisali še razvijanje idej pravilne obdelave zemlje, prenos znanja izkušenih oračev na mladi rod in varnost pri delu s kmetijsko mehanizacijo. Na taboru, ki bo od 21. do 27. avgusta, naj bi sodelovalo največ dvajset osnovnošolcev in dijakov, program pa bo razdeljen na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu bodo udeležence seznanili s pomenom obdelave tal in vpliva pravilne priprave zemlje na kmetijske pridelke, v praktičnem delu pa bo poudarek na varnosti in tehniki oranja. Med taborom bodo udeleženci obiskali tudi mednarodni Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, se popeljali na izlet na Goričko in obiskali nekatera kmetijska gospodarstva v Pomurju. L. K. ■ Strokovni nasvet oličina humusa v tleh naglo pada. Vzrokov je več, omenili bomo samo dva, za katera mislimo, da sta najpomembnejša: 1. preslabo gnojenje z organskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojevka, žetveni ostanki, strniščni dosevki), 2. preveč okopavin v kolobarju (koruza, sladkorna pesa, krmna pesa, buče, krompir itd.). D Obogatimo njivske površine s humusom Rodovitnost kmetijskih površin bomo ohranili oziroma izboljšali samo z gnojenjem z organskimi gnojili. To pomeni, čim več bomo gnojili z organskimi gnojili, tem več humusa bomo imeli v tleh. Le-ta ima zelo pomembno vlogo še zlasti na lažjih tleh, saj zadržuje vlago in veže hranilne snovi. Na težjih tleh ima podobno vlogo tudi glina, zato so tla, ki vsebujejo večji delež gline vteksturni sestavi, odpornejša proti suši, saj glina v medlamilarnih prostorih veže veliko vode, zagotavlja pa tudi večji delež mikro por v tleh, po katerih se lahko voda s pomočjo določenih sil dviga iz podtalnice k površju tal. Torej na lažjih tleh ni mogoče spremeniti tekstur-ne sestave tal, lahko pa z intenzivnejšim gnojenjem z organskimi gnojili povečamo delež humusa v tleh, ki ima v tleh podobno vlogo kot glina. Potrebe po humusu se v tleh povečujejo glede na delež okopavin v kolobarju. Dokazano je, če ima kmetija v kolobarju vsaj 25 % okopavin, se letno porabi v tleh oziroma mineralizira s pomočjo makro- in mikroorganizmov do 31 humusa, oziroma če je v kolobarju 35 % okopavin, se poraba humusa poveča na 41. Glede na to, ker k sladkorno peso, buče in krompir, je delež okopavin v kolobarju na območju Pomurja bistveno večji. Bolj ali manj na vseh kmetijah primanjkuje organskih gnojil. Le-ta pa je mogoče nadomestiti s strniščnimi dosevki za zeleni podor. To so v glavnem tisti dosevki, od katerih ne zahtevamo kakovosti, kot na primer pri setvi za krmo, ampak da dajo v najkrajšem času po setvi čim obilnejši pridelek suhe snovi na enoto površine in da nimajo sposobnosti regeneracije v naslednjem letu. Oljna redkev je vrsta, ki ji v kolobarju posvečamo premalo pozornosti. Je hitre rasti in da v zelo kratkem obdobju rasti visok pridelek suhe snovi. Zaradi dlakavih stebel in listov je živina ne je rada. Na hektar je sejemo 20 kg do 30 kg v medvrstni razdalji 12 cm. Torej je mogoče setev opraviti z žitno sejalnico. Za zeleno gnojenje pride v poštev tudi setev bele gorjušice, ki da v zelo kratkem času obilen pridelek suhe snovi. Na hektar je sejemo do 15 kg. Sta poljščini, ki ne zahtevata posebne priprave njivskih površin. Zadostuje že, da njivsko površino podrahljamo in s predset-venikom pripravimo njivo do drob- naslovov Tudi Pomurci so se dobro odrezali naindvajset priznanih slovenskih enologov je med 24. in 28. julijem v Gornji Radgoni v treh komisijah, ki so jim predsedovali mag. Miran Vodopivec, dr. Mojmir Wondra in mag. Boris Beloglavec, delo vseh komisij pa je vodil mag. Anton Vodovnik, ocenjevalo 882 vzorcev slovenskih vin, ki jih je na ocenjevanje poslalo 320 slovenskih vinogradnikov. Na letošnji olimpiadi slovenskih vin, kakor so že pred leti poimenovali ocenjevanje v okviru radgonskega Kmetijsko-živilskega sejma, so sodelovali vinogradniki iz 14 vinorodnih okolišev iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, tokratno ocenjevanje pa je Pomur- ski sejem organiziral že šestindvajsetič. Največ vzorcev, kar 130, so organizatorji letošnjega ocenjevanja prejeli iz mariborskega vinorodnega okoliša, sledita pa mu ljutomersko-ormoški okoliš s 106 vzorci in vinorodni okoliš Lendavske gorice-Go-ričko s 101 vzorcem. E O kakovosti lanskoletnega vinskega letnika govori število prejetih medalj, saj so komisije kar 56 vzorcem prisodile veliko zlato medaljo, z zlato medaljo se ponaša 266 vzorcev, s srebrno 437 in z bronasto medaljo 75 vzorcev vin. Najboljši so prejeli še 5 šampionskih naslovov, med posebnimi priznanji pa velja omeniti tudi 29 prvakov sort. Šampionski naslov za belo vino normalne trgatve z ostankom ne-povretega sladkorja od 4 g/l do 25 g/l je osvojil sauvignon, letnik 1999, iz vinorodnega okoliša Len no grudičaste strukture. Če kmetija nima podrahljača, bo njivsko površino plitvo preorala. Pred obdelavo je pomembno, da opravimo gnojenje z organskimi gnojili, če pa le-teh nimamo, pa opravimo setveno gnojenje z gnojili NPK v količini 300 kg/ha. Po setvi je potrebno njivsko površino povaljati. Z valjanjem dosežemo boljši in enakomerni vznik posevkov. V avgustu še se lahko pojavijo sušna obdobja z visokimi temperaturami V takih razmerah lahko pride do razvoja škodljivcev, ki lahko v celoti uničijo posevek, še zlasti v mladostnem razvoju, zato ni odveč, da med rastjo večkrat pregledate posevek. Za oljno redkev in belo gorjušico je značilno, da največ priraščata v septembru, zato je prav, da ju do-gnojite v začetku meseca s 100 do 150 kg KAN-a/ha. ŽVZ za Pomurje Kmetijska svetovalna služba Mag. STANKO KAPUN, univ. dipl. inž. kmet. ■ Turnišče: cene pujskov Prvi četrtek v avgustu so na sejmu v Turnišču prodajali 18 pujskov, starih od 8 do 14 tednov in težkih od 15 do 24 kilogramov. Prodanih je bilo 14 živali, cena za par pa se je gibala od 12.000 do 19.000 tolarjev. davske gorice-Goričko. Pridelovalec Štefan Sobočan iz Lendavskih Goric je prejel zanj 18,44 točke. Šampion za suho rdeče vino normalne trgatve z ostankom nepovre-tega sladkorja do 4 g/l je pripadel merlotu, letnik 1992, ki so ga pridelali v kmetijski zadrugi Zaloščan v vinorodnem okolišu Vipavska dolina in zanj prejeli 18,54 točke, s šampionskim naslovom med vini posebne kakovosti pa se bo ponašal chardonnay, ledeno vino, letnik 1999. Pridelovalec Vinag iz mariborskega vinorodnega okoliša je Projekt Phare v Moščancih Kulinarika treh dežel Kulturno-turistično društvo Moščanci je zelo aktivno na različnih področjih družbenega in kulturnega ustvarjanja. omembna nosilka vseh teh aktivnosti je nedvomno predsednica društva Marta Horvat. Sodelovanje s sosednjimi vaškimi turističnimi društvi občine Puconci in podobnimi društvi v vseh drugih pomurskih občinah je zgledno in ima pozitivne učinke. V letošnjem letu je KTD Moščanci uspešno kandidiralo na razpisu programa Phare za čezmejno sodelovanje Slovenije, Avstrije in Madžarske in pridobilo 16.879 evrov za projekt Kulinarika v krajinskem parku Goričko -Raab - Orseg. Projekt je usmerjen v raziskovanje podobnosti in različnosti kulinarike treh narodov - Slovencev, Madžarov in Avstrijcev, značilnosti sodobne kulinarike, povezane z naravo ter posebnosti v zvezi z letnimi časi in žitaricami. Temelj vsega pa je domača priprava hrane, ki ne zahteva velikih kuharskih veščin, je enostavna, zdrava in pripravljena iz dobrin, ki so vsakemu na fazpolago. Pri letnih časih so bili v projektu iskani sadeži mesecev maj, junij in julij, to pa je bilo v skladu s trajanjem projekta. Sadeži teh mesecev so »ujeti« v izdelke, ki so eden od končnih produktov projekta: žele z regratovim cvetom, regratova medina, pijača bezgovega cveta, legvar in čala- zanj prejel 19,64 točke. Med pe-nečini se vini je postala šampion zlata radgonska penina, letnik 1998, iz radgonsko-kapelskega vinorodnega okoliša, Radgonske gorice pa so zanjo prejele 18,34 točke. Šampion med naravnimi posebnimi vini je postal z 19,56 točke rumeni muškat, naravno posebno vino iz sušenega grozdja, letnik 1997, iz vinorodnega okoliša Bela krajina, pridelala pa sta ga Jože in Anica Prus iz Metlike. Med prvaki sort omenimo še zmagovalce iz Pomurja. Prvak sorte laški rizling je postalo z 18,38 točke vino Matije Kuzma iz Čren-šovec, med chardonnayi je zmagalo z 18,28 točke vino Janeza in Nade Grabar iz Sela, Štefan Sobočan iz Lendavskih Goric se ponaša s prvakom sorte sauvignon, saj je zanj dobil 18,44 točke, iz Ljutomerčanove kleti pa so poslali najboljši traminec, ki ga je komisija ocenila z 18,20 točke. Radgonske gorice pa so z zlatima peninama osvojile kar dva naziva prvaka sorte, saj sta prejeli zlata radgonska penina, letnik 1994, in zlata radgonska penina, letnik 1995, 18,54 točke. Rezultate letošnjega ocenjevanja bodo slovesno razglasili in pridelovalcem podelili nagrade ob dnevu vinogradnikov, ki bo v okviru letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma v torek, 29. avgusta. LUDVIK KOVAČI madi. Pri žitaricah so iskali zanimive recepte, ki jih uporabljajo v svojem gospodinjstvu Slovenke, Madžarke in Avstrijke. Največ pestrih receptov se je zbralo o ajdi. Te recepte so zbrali v nevsakdanji brošuri, pravzaprav se od doslej izdanih bistveno razlikuje. Oblikovana je kot darilo, ki vsebuje enega od sadežev letnih časov, kateremu so dodani recepti. Le-ti so izbrani iz množice receptov, ki jih je pridobila projektna skupina, in napisani v vseh treh jezikih. Darilo bo dobil vsak od obiskovalcev prireditve Preživite vikend v Moščancih, ki bo konec tega tedna. Tu bo sodelovala celotna projektna skupina, ki jo sestavljajo: idejna voditeljica Marta Horvat, izvedbena voditeljica Janita Kolmanič, strokovnjak s področja kulinarike Dušan Zelko ter poznavalka kulture in tradicije vseh treh narodov Nataša Konestabo. TKB Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah KZ Turnišče, prodajalna Turnišče Tovarniško ime Pakiranje MPC v sit pu-starter 10/1 84,59 pu starter 40/1 80,12 bek 1 40/1 55,67 bek 2 40/1 53,11 super bek 35 10/1 90,74 super bek 35 40/1 86,26 tl-štarter 10/1 70,29 tl-štarter 40/1 67,32 tl-pit 1 40/1 48,12 tl-pit 2 40/1 46,46 bro-štarter 10/1 82,04 bro-finišer 25/1 74,10 ns-k (za nesnice) 10/1 71,16 pur-grover 25/1 83,70 pur-finišer 25/1 78,45 krmilo za kunce 10/1 67,06 vitaredin 2/1 269,43 kz 40/1 53,62 živinska sol 50/1 31,39 bovisal 5/1 166,00 kravimin 1 bio Zn 5/1 269,40 kravimin 2 bio Zn 5/1 279,34 sončične tropine 40/1 47,44 oves 30/1 34,99 Pušenjak, Cezanjevci tovarniško ime pakiranje mpc v sit pu-predstarter 10/1 159,00 pu-starter 10/1 84,00 pu starter 40/1 80,00 s-doj 40/1 . 56,00 bek 1 40/1 51,00 bek 1 razsuto 49,00 bek 2 40/1 50,00 tl-štarter 10/1 65,00 54,00 tl-starter 40/1 tl pit 1 40/1 41,00 bro-štarter 10/1 75,00 bro finišer 10/1 72,00 bro finišer 25/1 69,00 ns-k (za nesnice) 10/1 64,00 krmilo za kunce 10/1 57,66 kostomin 2/1 200,00 sojine tropine razsuto 62,00 bučne pogače 50/1 68,00 pšenični otrobi 30/1 23,75 rudninka 2/1 150,00 suisuper s 30/1 89,33 suisuper pu 30/1 125,00 suisuper bek 30/1 76,00 suisal s 15/1 83,30 suisal pu 15/1 97,00 suisal bek 15/1 80,00 k -19 moka 30/1 41,50 k -19 briketi 30/1 46,00 k-34 30/1 69,00 bik. Pit - super 30/1 57,30 pu grover 30/1 56,00 mleko protiiak 25/1 188,00 rumisal 1, 2, 3, 4, 5, 6, 715/1 116,60 rumisal extra 15/1 176,60 zlato zrno 30/1 56,00 SKZ M. Sobota, prodajalna Puconci Tovarniško ime Pakiranje MPC v sit pu-starter 10/1 84,59 pu starter 40/1 70,90 s-doj 40/1 49,90 bek 1 40/1 49,10 bek 2 40/1 46,80 super - u - 3 40/1 54,80 super bek 35 tl-pit 1 40/1 40/1 76,40 42,40 tl-pit 2 40/1 40,90 ns-k 10/1 62,90 tl-starter 10/1 63,50 tl-starter 40/1 59,50 bro-starter 25/1 69,80 kravimin 3 5/1 239,50 pravimin 2 5/1 234,00 mesna moka 25/1 63,70 vitaredin 2/1 258,70 IZ NAŠIH KRAJEV 10. avgust 2000, Wlll V lljaševcih na Murskem Polju »čas predejo« Ponosni na vrhunskega zmajarja in tekača Za ročno brizgalno 25 plemenskih krav nljaševci na Murskem Polju so prvič omenjeni 1413. Leta 1445 je štela vas 24 hiš. Danes živi v 70 hišah okoli 300 prebivalcev. Šaljivi vaški grb obiskovalca napeljuje na misel, da v vasi ničesar ne delajo, da le »čas predejo«. Temu ni tako. Kraj se lepo razvija. Domačije so vzorno urejene znotraj in zunaj. Vaško kapelo v Nemčavcih je že močno načel zob časa. Zato bo treba čimprej obnoviti strešno kritino in poskrbeti za omet, ki zdaj odpada. Foto: M. JERŠE Naši pomembni možje: Janko Babnik O najstarejši slovenski pravni zgodovini Kmetje redijo krave molznice in pitance. Dnevno zberejo v skupni zbiralnici čez tisoč litrov mleka. In dva večja kmeta imata še svoji zbiralnici. Precej kmetov se ubada tudi s prašičerejo. Predsednik vaškega odbora Iljaševci je zadnjih pet let mladi Emil Štuhec. V Rakičanu je končal srednjo kmetijsko šolo. Obdeluje alokdo danes ve, daje bil v Ljutomeru rojen leta 1861 znani pravnik Janko Babnik. Končal je gimnazijo v Mariboru in bil leta 1884 na Dunaju promoviran za doktorja prava. Sodno službo je Babnik opravljal v Ljutomeru, Litiji, Logatcu ter Ljubljani. Od leta 1898 je bil tajnik oziroma svetnik pravosodnega ministrstva na Dunaju. Po razpadu avstroogrske monarhije je vodil reorganizacijo sodstva v Sloveniji. Nadalje je bil upravitelj beograjskega Minisatrstva pravde v Ljubljani. Pozneje je bil v Ljubljani (od 1922-27 leta) predsednik Višjega deželnega apelacijskega sodišča. Delo o najstarejši slovenski pravni zgodovini, ki ga je objavil kot študent, je na visoki ravni in je dolgo ostalo glavni pregled te snovi v Sloveniji. Po pisanju Enciklopedije Slovenije je na Babnikovo pravno znanost in prakso vplivalo njegovo terminološko delo. Sicer pa je bil med sodobniki znan po svoji organizacijski dejavnosti v pravosodju in društvu Pravnik. Posebej se je izkazal kot urednik Slovenskega pravnika. F. Š.l Skozi lljaševce vodi cesta proti Radencem, ki jo bodo začeli kmalu posodabljati. Foto: F.Š. M 11 hektaijev zemlje in nekaj ima travnikov. Redi 18 molznic, plemenske telice in teličke. Prideluje sladkorno peso, koruzo, pšenico. S poklicem je zadovoljen, vendar se zanj ne bi več odločil, saj so po njegovem razmere v kmetijstvu danes katastrofalne. Cena pšenice je prenizka glede na stroške pridelave, pravi. In Emil Štuhec, predsednik vaškega odbora Iljaševci, nam je pokazal gradbišče ob gasilskem domu. Foto: F.Š. kmet pred žetvijo nikoli ne ve, koliko bo zanjo dobil. Tudi cene za sladkorno peso niso ugodne. In precej kmetov negoduje zaradi izjemno strogih higienskih razmer pri pridelavi in prodaji mleka. Eden od iljaševskih kmetov obdeluje okoli 50 hektarjev lastne in najete zemlje. Od poljščin na tem območju prednjačijo pšenica, sladkorna pesa in koruza. Iljaševci so sestavljeni iz petih zaselkov. V Rožiču je 5 hiš, Finediki štejejo 17, Gradec 6, Kralovci 3 in Ves 41 domov. Lani so izkopali okoli 4 kilometre jarkov in položili 100 metrov dali zanjo 25 plemenskih krav. Iljaševski gasilci so bili včasih najbolj dejavni na širšem območju. Zadnje čase se jim začenja sloves vračati. Pred nekaj leti so obnovili .»vaško kapelo in polepšali okolje. Odslej tukaj zvonijo s pomočjo elektrike. Denar so prispevali vaščani, a največ zaslug za obnovo ima gospod Vlado Skuhala st. in njegova družina. Za razvoj kraja so velikega pomena obrtniki oziroma podjetniki. Avtomehanik Anton Lasba-cher se ukvarja s popravilom traktorjev in kmetijske mehanizacije. Gabriela Kosi ima šiviljstvo. Vlado Skuhala ml. ima po- Dodaten zaslužek na rženem polju Skope za brata Zrnje so otresli na trežmašini Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah smo obiskali pravo kmečko žetev. Na njivi Milana Krambergerja so ročno, s srpi, želi žito. V Ne, to ni bila folklorna prireditev, ampak čisto zaresna žetev zaradi nekaj dodatnega zaslužka na sicer 5,20-hektarski kmetiji. »Za ročno žetev smo se odločili, ker bomo potem lažje naredili skope za prekrivanje streh s slamo. Namenili jih bomo mojemu bratu, ki živi v Liechtenstei Krambergejevim so priskočili na pomoč sosedje in sorodniki, ti pa so se jim oddolžili z dobro domačo nu in ima na Zavrhu počitniško hišico. Ker vem pokrivati s slamo, mu bom hišico tudi prekril,« je povedal gospodar. Podobno kot nekoč tudi zdaj niso mogli vsega požeti domači, ampak je bila potrebna pomoč. Na njivi so se znojili sosedje in sorodniki Anika, Ivan, Ema, Ja ka, Alojz in seveda domači ter otroci. Postreženi so bili z dobro domačo malico in s prleško gibanico. Potem ko so se snopi posušili, so jih opeljali domov z lojtrni-kom, na gumnu otepli na trežmašini in pri tem pazili, da se ne bi poškodovala stebla. Potem so slamo očistili na posebnem glavniku, nato pa kritino zvezali v 'skope, pri riti pa so jih ravno odrezali. Na 40-arski parceli so pridelali 120 škopic, kar bo dovolj za 80 kvadratnih metrov strehe. L. KRAMBERGER I Skuhalova domačija v lljaševcih je primerek odlične podeželske arhitekture. Foto: F.Š. Na kratko Rakičan V Domu starejših so izdali pred kratkim novo številko domskega glasila Zrelo klasje. Objavljeni so številni prispevki zaposlenih v domu in varovancev. Ta čas jih je 310, od tega 235 žensk. Na sprejem čaka 53 kandidatov za bivanje v domu, a jih bodo zaradi prostorskih težav sprejeli le 33. (F. KI.) Kobilje Na državnem tekmovanju čebelarjev, ki je bilo v Novem mestu, so sodelovali tudi mladi čebelarji s kobiljanske OŠ in bili zelo uspešni: Sara Gjerek in Larisa Horvat sta v mlajši skupini zmagali in osvojili zlato medaljo. V srednji kategoriji pa sta Jasna Antolin in Uroš Bukovec osvojila tretje mesto betonskih cevi. S tem so rešili na območju Gradca 3 hiše pred poplavami. Predvsem so jih ogrožale zadnja leta. In tudi tamkajšnje njive ter travniki bodo zdaj manj vlažni. Jzdelane imajo načrte za namestitev ulične razsvetljave. To bo stoijeno med obnovo glavne ceste, ki vodi skozi naselje proti Radencem. Takrat bodo predvidoma dobili tudi kanalizacijo in pločnike. Imajo okoli 3 kilometre vaških cest, ki jih nameravajo preplastiti. Od društev so v vasi dejavni le gasilci. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1893. Te dni dozida-vajo, ob gasilskem domu, garažo za orodno vozilo. Poslopje starega gasilskega doma bodo porušili. Staro ročno brizgalno iz leta 1895 bodo razstavili v sedanjem gasilskem domu. Zanimivo je, An na}rrxo i! 1Q COVC Vi IrmPtlP djetje Kovoprom. Podjetje Vesna ima na voljo akumulatoije. Franc Kosi je avtomehanik... Vaščani so še posebej ponosni na Jožeta Gajseija. Je državni prvak v letenju z motornim zmajem. Zelo uspešno mu, v letanju po nebu, sledi sin Tomaž. Vaščan Damjan Špur pa je odličen tekač na kratke proge. Kot je zapisal Juš Makovec, so imeli nekoč vaščani Iljaševec v zaselku Finedika hišico za onemogle vaške reveže. Vaščani so jih oskrbovali s hrano in drugimi potrebami glede na velikost posestva. Naselje krasi Marijino znamenje. Postaviti so ga dali leta 1819 Blaž Farkaš, Arni Čuješ in Jožef Korošec. Leta 1985 seje vanj zaletel avtomobilist in pri tem zgubil življenje. Pomnik sta obnovili družini Kosi in Farkaš. FRANČEK ŠTEFANEC ■ IBM, w. avgust 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 30 odstotkov prebivalcev se piše Kozar Dobrodošli v Petišovcih »Vsepovsodi je dobro, najlepše je doma!« Klepet ob vodnem izviru Pekin curek O ndan sem se srečal z najstarejšim prebivalcem Boreče, 84-let-nim Štefanom Kozarjem. In mogoče je zato tako klen, ker pije vodo iz slikovitega izvira, ki mu domačini pravijo Pekin curek? Voda v njem nikoli ne usahne. Zanimivo je, da se piše v Martinju in Boreči okoli 30 odstotkov prebivalcev Kozar in redki so si v sorodu. Štefan Kozarje eden izmed njih. Trdo je moral delati v življenju že od mladih nog. Sprva je »težačil« na kmetiji v Avstriji. Potem je delal v tam- Na kratko Petanjci Civilna zaščita in PGD Petanjci sta izvedla.vajo z gumijastimi čolni. Po Muri se je zapeljalo v osmercu šest ekip. Prva je bila ekipa CZ Tišina, druga ekipa kanu-rafting kluba Petanjci, tretja pa ekipa PGD Petanjci. Vaja je pokazala, da pripadniki CZ in PGD dokaj obvladajo čolne in zato utegnejo biti zelo uspešni, ko bi bilo treba zares reševati na vodi ali iz nje. (F. Ku.) kajšnji tovarni sladkorja v Leo-poldzdorfu. In vandral oziroma gozdaril je po Sloveniji. Bil je na Pokljuki, Mežaklji, na Kočevskem ... Doma na kmetiji v Boreči pa je imel vse od leta 1951 do 1996 konje. V svojem življenju oziroma vandranju za kosom vsakdanjega kruha je korenjak Štefan povedal: »Vsepovsodi je dobro, najlepše je doma!« Prav tako je še povedal, daje včasih tekla voda iz izvira Pekin curek kar v treh curkih. Dva lesena žlebiča sta zgnila in ostal je le eden. Voda stalno priteka iz hriba. Izmed korenin starih dreves se prilesketa na površje. Tukaj so nameravali vaščani napraviti vodovodno zajetje in speljati vaški vodovod. Zaenkrat ni denarja. Zdaj imajo prebivalci hišne vodovode. f. š.a Najstarejši prebivalec Boreče ob izviru Pekin curek. Foto: F.Š. Ob cestah, ki vodijo v Petišovce, so postavili pozdravne napise oz. dobrodošlico v slovenskem in madžarskem jeziku. Petišovski se razlikujejo od napisov v drugih krajih, kjer imajo ponavadi lesene pravokotne izveske, saj predstavljajo »izrezano Slovenijo«, na kateri je označena točka kraja Petišovci. Tako je tujcu zelo nazorno prikazano, kod ga je zanesla pot. Tabla je v zeleni barvi (zelena Slovenija), napisi pa so beli. Domiselno in nekaj posebnega. Ko pa bi še pokosili travo ob tabli, bi bilo vse O. K. - Foto: Š. S. Stogovci Ob rekonstrukciji 1,8 kilometra dolge ceste med Segovci in Apačami - te dni že odkupujejo dele zemljišč - bodo zgradili tudi pločnike in kolesarsko stezo ter položili kanalizacijske cevi. Občina Gornja Radgona je za te namene zagotovila 7,5 milijona tolarjev, medtem ko Direkcija R Slovenije za ceste (DARS) menda letos še nima denarja za modernizacijo ceste. (L. Kr.) Termalno kopališče Moravci v Slovenskih goricah Na kratko Načrti za povečanje kopaliških zmogljivosti Voda primerna tudi za odpravljanje želodčnih težav olgo in prevroče ter naenkrat prehladno vreme - tako bi lahko ocenili začetek letošnje sezone v naših termalnih kopališčih. ______Tudi takrat, ko sem se ustavil v Termalnem kopališču Moravci v Slovenskih goricah, je bilo tam bolj prazno. Svoje je postoril hlad. Sicer pa se v zadnjih dveh letih tam ni bistveno spremenilo. Načrti za povečanje oziroma posodobitev kopaliških zmogljivosti čakajo. Svoje morajo povedati še na ljutomerski občini. D S kopališčem še vedno upravlja podjetje Imperial iz Rade-nec. Direktor Jani Kosi upa, da bo kopališče dobilo potrebna dovoljenja za zgraditev zimskega bazena, hotela in vsega, kar načr- tujejo zadnja leta. Marsikaj bi po predvidevanjih že moralo biti zgrajeno letos in drugo v naslednjih petih letih. Kopališče je blizu Male Nedelje. V Moravcih so odkrili na- hajališče termalne vode leta 1958 v globini 2273 metrov. Temperatura vode je 43 stopinj Celzija. Z zdravilnimi kopelmi so tu začeli leta 1973. Voda ne vsebuje naftnih primesi in nima neprijetnega vonja ter okusa. Primerna je tudi za pitje. Odpravlja rane na želodcu. Uravnava želodčno kislino. Primerna je za odpravljanje ginekoloških bolezni. Blagodejno naj bi vplivala na kožo. - . x„ updno misli na lepši jutrišnji dan toplic v Moravcih pri Mali Nedelji Direktor Imperiala Jam Kosi se veu Foto: F.Š. Vaneča Na Vaneči so asfaltirali 600 metrov dolgo cesto, ki pelje na Kirbišev breg, kjer je vinogradniško območje, tam pa je tudi spominski (partizanski) dom. Cesta je široka tri metre, pri naložbi pa je KS Vaneča pomagala tudi občina Puconci. Dela, ki jih je opravil Pomgrad, so stala 9.700.000tolarjev. Krompirja velikana V naše uredništvo sta 15- etna Tanja in 11-letni Bojan Balajc iz Kia-vniške ulice 13 v Murski Soboti prinesla krompirja velikana, ki ju je na svojem dvorišču izkopal njun dedek Ludvik Kovač. Eden od krompirjev tehta 64, drugi pa kar 81 dekagramov. Vprašanje je, če se na plodni zemlji skriva še kakšen rekorder, ni pa vprašanje, kaj se bo zgodilo z omenjenima krompirjema. Dedek je vnukoma že zaupal, da bodo spekli »en velikanski pomfri«. TK, foto: NJ Turistična atrakcija Kobilja Črna štorklja se vrača Sprehod v naravo dobro de rebivalci Kobilja z navdušenjem ugotavljajo, da se v njihov idilični kraj že več let pridno vrača črna štorklja. In medtem ko odrasli občudujejo prelepo živalsko vrsto, otroci sprašujejo vsemogoče. V spominu so mi ostala zvedava vprašanja štiriletne deklice mami: »Seje štorklja izgubila?« »Ne, zakaj bi se izgubila?« »Kaj potem to ni tista štorklja, ki prinaša črne otroke?« je bila še naprej radovedna hčerkica, ne da bi odmaknila oči od »štrka«, ki seje mirno sprehajal po kakih sto metrov oddaljenem travniku. »Tako lep je, tako drugačen,« je bilo slišati iz skupine mož. Ljudje velikokrat pozabljamo na sproščujočo moč narave, ki bi nam v stresnih trenutkih zagotovo bolj koristila kot prekomerna količina kave, nepotrebno stresanje jeze zaradi nepospravljenega stanovanja... Prepustite se opazovanju rastlin, živali... Štorkljino gnezdu na električne drogu na Dolnji Bistrici: para sta obrnjena drug k drugemu s hrbtoma. Sta se skregala zaradi nepo-spravljenjega stanovanja? - Foto: Š. S. Mogoče boste odkrili kaj, kar vas bo prevzelo in očaralo. Zagotovo se boste po takšnem sprehodu dobro počutili; spet polni energije, pozitivnega razmišlja- nja in optimističnih želja, pripravljeni na nove naloge v službi in zunaj nje. Svet se vam bo zdel veliko lepši. JOŽICA TOPLAK ■ 16 REPORTAŽA 10. avgust 2000, VESTNIK Okrepčevalnica Ribana v Zgornji Sveči je precej podobna nekdanjim bistriškim Bobrom. Kočija pred njo je zaenkrat le za fotografiranje, kdaj v prihodnje, ko bodo konji, pa se bo mogoče z njo tudi popeljati. tije, se nisem prepustil čakanju na morebitno novo službo, ampak sem doma uredil farmo za pet plemenskih svinj in 45 bekonov, ki pa ni dajala dovolj dohodkov, zato sem na pobudo kmetijskih svetovalcev Ivana Voha in Darje Gaberc uredil na pobočju pod kmetijo manjši ribnik. Potem je padla še ideja o zvenečem poimenovanje doline: Wi-nettu. Sčasoma sem dal zgraditi še en ribnik za krape, čisto spodaj pobočja, komor priteka voda iz ivi-ra na pobočju, pa sem zgradil ribnik za postrvi...« Tako je Janez predstavil na kratko svojo domačo zaposlitev. Ker je dolina zares lepa in ker skoznjo teče asfaltirana cesta, si je omislil še leseno okrepčevalnico, ki je deloma na trdni zemlji, deloma pa na kolih in je precej podobna nekdanjemu kolišču Bobri na Dolnji Bistrici. Zanjo je deloma uporabil les od nekdanjega skednja, saj je na enem od brun letnica 1874. Janezov in Valerijin lokal, ki sta ga poimenovala Ribana, meri 13 krat 9 metrov; zunaj - v neposredni bližini ribnikov -pa je še velik pokrit objekt, kjer lahko sprejmejo in pogostijo več kot sto gostov. Ob koncu tedna tam tudi igrajo glasbeniki. Resnično lepa turistična točka. Gostje so zadovoljni tudi zato, ker jim je omogočen indijanski ribolov z navadnimi bambusovimi palicami. Nekateri lovijo krape, najpogosteje pa namakajo trnke v ribniku pred okrepčevalnico in lovijo postrvi. Za kilogram je treba plačati 950 tolarjev; če pa si jih naročite, da vam jih sami pripravijo, boste odšteli za porcijo 550 tolarjev. Seveda porcija ni težka kilogram. . Janez in Valerija še nista uresničila vseh zamisli, saj narneravata postaviti indijansko šbtorišče; kdaj v prihodnosti bosta imela lastne konje, za zdaj pa prihaja v dolino Winettu tuja konjenica ... Domiselno pa imata oblikovane razglednice z indijanskimi motivi in ob nedeljah odpotuje indijanska pošta iz doline Winettu in čez dan ali dva razveseli in morda tudi naslovnika spodbudi, da še sam obišče to dolino, ki je odprta od marca do konca oktobra. To je le delček tistega, za kar gre pohvaliti Janeza in njegovo partnerico Valerijo. Iz skoraj nič sta z dobrimi zamislimi (in veliko lastnega dela) ustvarila najbrž dober biznis, ki ga bosta še dograjevala. Gostje namreč prihajajo od blizu in tudi od daleč. Tudi iz Zagreba. Več kot dovolj dela za podjetnika, tri študente, ki delajo prek študentskega servisa, in pet pogodbenih delavcev. Kaj pa pozimi, ko je dolina VVi-nettu prekrita s snegom? Takrat Ribana miruje. Ne pa Janez Lampret, kajti zima je čas kolin in predelave mesa. Pripravlja torej domače klobase, salame, šunke ... To pa je tudi tisto, kar poleg rib ponujajo v dolini Winettu. Besedilo in foto: ŠTEFAN SOBOČAN ■ V Janezovi in Valerijini dolini Winettu Z Podjetništvo ne pozna meja gornja Sveča: Razloženo naselje v zahodnem delu gozdnatih Haloz ob cesti Ptujska Gora-Majšperk-Rogatec ter po pobočjih in temenih slemen nad dolino potoka Skralske. Sestavljajo ga zaselki Denec, Dreza, Kališe, Lazišče... Iz teh nekaj vrstic izhaja, da Zgornja Sveča ni nič posebnega, saj imamo takih razloženih vaških naselij in zaselkov povsod po Sloveniji, pa tako tudi v Prlekiji in Prekmurju, na ducate. Pa vendarle sem se zapeljal v Zgornjo Svečo, kajti tam imajo dolino Winettu in v njej se nekaj dogaja. Pogled na dolino Winettu iz ptičje perspektive: trije ribniki, pokrit prostor za večje število gostov, veliko parkirišče in seveda »kolišče« Ribana, od koder diši po ribah in tudi po domačih mesnih dobrotah. Tam, kjer je v vodi toliko postrvi, kot jih je v ribniku pred Ribano, pa zares ni težko ujeti svoje ribe, četudi namakaš trnek, pritrjen na žimo na navadni bambusovi palici. Valerija in Janez Lampret pred vhodom v okrepčevalnico Ribana, zgrajeno iz starih brun in z ograjo iz brez. Romanje h »grački« Mariji V Pomurju imamo tri cerkve, posvečene Mariji Vnebovzeti Bralci, ki ste brali romane Karla Maya in gledali filme, posnete po tej knjižni podlagi, veste tudi, kdo je bil Winettu. No, v istoimenski dolini nekaj kilometrov od romarske Ptujske Gore pa nisem paberkoval z Winettujem, ampak lastnikom doline Winettu Janezom Lampretom in njegovo partnerico, zelo mlado Valerijo. »Tja do 1993. leta sem bil zaposlen v ptujski Perutnini, potem pa so me uvrstili na seznam dela-takn imonnvanpna tehnolo- /144/ Radio Murski val 94,6 Mhz Sreda, 16. avgusta, ob 20.00 MURSKO-MORSKI VAL s Simono Špindler in mediteransko V torek, 15. avgusta, je cerkveni praznik Marijinega vnebovzetja oziro- ma po naše velka meša in državni dela prost dan. V Pomurju bo tega dne slovesno zlasti v Turnišču, Apačah in pri Gradu. Obiskal sem gračko župnijo in se pogovarjal z župnikom Štefanom Kuharjem. »V soboto se bo začela tridnev-nica. Prvi dan bo spovedovanje bolnikov na domovih. - V nedeljo ob 8.30 bo maša v kapeli v Motovi-Icih, ob 10. uri bo daritev v grački župnijski cerkvi, ob 16. uri se bo začela velika spoved, ob 16.30 pa bo spet maša. - V ponedeljek ob 19. uri bo predpraznična mašna daritev. - V torek bo prva maša že ob 6. uri, druga ob 7.30, ob 10. uri pa bo slovesno praznično in romarsko bogoslužje, ki ga bo vodil dekan Andrej Zrim. Med obredom bomo obnovili posvetilno molitev iz 1992. leta, ko se je katoliški slovenski narod izročil Marijinemu varstvu; verniki, ki bodo izpolnili določene pogoje, pa bodo lahko prejeli popolni odpustek,« nam je povedal grački župnik. V Apače in h Gradu seveda ne prihaja toliko vernikov, kot v Turnišče, kamor v novejšem času prihajajo v vedno večjem številu -peš in tudi v nočnih procesijah. Vsekakor pa je tudi gračka cerkev Cerkev Marije Vnebovzete pri Gradu Znameniti kip gračke Marije iz 1510. leta velko meso obišče množica ljudi iz vseh goričkih župnij: Grada, Per-toče, Sv. Jurija, Cankove, Kuzme, Pečarovec, Nedele (Gornji Petrovci) ... Tudi evangeličani pridejo, saj priznavajo, da je Marija Jezusova mati. No, nekateri pa pridejo zgolj zaradi proščenja oziroma po goričko buče, kajti na praznični dan postavijo v oklici cerkve na ducate stojnic, na katerih ponujajo razno suho robo ... in pijačo ter tudi nekaj za pod zob. Gračka cerkev Marije Vnebovzete ima bogato zgodovino. Njeni zametki segajo v 14. stoletje. Sedanji stolp so dozidali 1729. leta. V sedanji (večkrat prenovljeni) cerkvi se združujejo v celoto različni arhitekturni slogi. Svoj »pečat« je pustil tudi znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik, po čigar načrtih so 1955. leta uporabili prekmursko keramiko. Veličasten je glavni oltar, za katerega so restavratorji porabili 4.350 zlatih lističev. Na njem je znameniti kip gračke Marije in Deteta iz 1510. leta. Lepo*pa donijo orgle, ki sojih obnovili 1992. leta. V Apačah, Turnišču in pri Gradu bo v prihodnjih dneh zares slovesno, in če le utegnete, obiščite katerega od teh krajev! Besedilo in foto: č cnRnčjN■ VEM, 10. avgust 2000 KRONIKA Družina Bodo pozimi zmrzovali v dotrajanem avtobusu? a prostranem in neograjenem dvorišču so se podili in igrali »goli in bosi« sedemletni Daniel, petletni Dejan in štiriletni Denis; leto in pol star Tadej je bil v kuhinji pri si je rešila Slavica Rajh iz Drakovec in njeni štirje sineki. Hčerkica je bila na morju. Letovanje z vrstniki je omogočila humanitarna organizacija. mamici, osemletna sestrica Suzana pa v koloniji na morju. »To so najini otroci!« je s ponosom zatrdila Slavica Rajh iz Drakovec pri Mali Nedelji in pri tem seveda mislila na partnerja Darka Letonjo, ki je bil ob našem obisku zdoma. Je namreč samostojni podjetnik - avtoprevoznik, opravlja pa tudi storitve z gradbeno mehanizacijo. Slavica, rojena na Murščaku, sicer ima poklic kuharice in šivilje, vendar pa ni zaposlena, ker imata s partnerjem pač pet otrok, ki se jim je treba posvečati z dušo in telesom. Starša sta srečna, ker so pravi korenjaki, zdravi in pridni, četudi nimajo veliko tistega, kar imajo njihovi vrstniki, na primer svojih postelj, kaj šele svojih sobic. »Bilo je 22. maja ob 4.45: prebudila sem se in zaslišala sem, da nekaj prasketa ter da pada s strehe opečna kritina. Tudi Darko sb je takoj prebudil. Gorelo je! Še sreča, da so ot roci spali pri naju in skupaj smo se rešili skozi okno spalnice. Niti pomisliti pa si ne upam, kaj bi se zgodilo, če bi bili otroci v katerem od drugih prostorov, ki so goreli. Darko nam je rešil nekaj oblek, vse drugo pa je zgorelo. Ogenj se je razširil tudi na gospodarski del, ki je prav tako skoraj v celoti zgorel.« To je dogodek, ki je onesrečil sedemčlansko mlado družinico, ki sicer tudi pred požarom ni imela veliko materialnih dobrin, toda te so, kot kaže, tudi zgled s požarom, kratkotrajne. Pravo bogastvo so duhovne dobrine, sloga v družini, sreča ob otrocih ... Sreča v nesreči je, da Darko Letonja »zbira« stare avte in tako sta se znašla na dvorišču tudi dva odslužena avtobusa. V enem od njiju si je s požarom prizadeta družina uredila bivališče in prenočišče, vdrugem pa so rešena in na novo pridobljena stara oblačila in še kak drug predmet. »Rada bi povedala, da nas je še isto dopoldne, ko je bil požar, obiskal naš župan in poslanec Jože Špindler in obljubil pomoč ljutomerske občine. Obljubo je držal in doslej je občina poravnala račune za okrog milijon tolarjev. Po svojih močeh pa so nam pomagali tudi krajani Drakovec, in sicer na samem pogorišču, potem pri odstranjevanju ostankov od požara pa tudi s prispevki v nabiralni akciji, v kateri je bilo zbranih 300.000 tolarjev.« Dobro je storiti - dobro! Slavica in Darko še naprej računata na pomoč dobrih ljudi. Prav gotovo so taki tudi med našimi bralci, zato objavljamo naslov in številko tekočega računa: Dragica Rajh, Dra-kovci 78, tekoči račun: 000458/ 02, LB - Pomurska banka, d. d., Videm ob Ščavnici. Za morebitno drugo (nedenarno) pomoč pa jo lahko pokličete po telefonu št. 86 468 in malo počakate, kajti telefon so napeljali v avtobus, ona pa bo morda ob vašem klicu kje v pravkar nanovo pokritem in nekaj deset metrov oddaljenem gospodarskem poslopju, v katerega nekdanji žitni kleti nastaja kuhinja. »Najbrž bomo potem, ko bo hladneje, tu, v kuhinji, tudi spali, saj je še daleč čas, ko bomo morda uspeli sezidati nadomestno stanovanjsko hišico.« Hiša je že zakoličena in bo merila v tlorisu 16 krat 10 metrov. Kdaj bo ponudila streho zunajzakonskima partnerjema in njunim petim svetlolasim otrokom, pa je vprašanje, na katerega nihče ne ve odgovora. Slavica in Darko bosta že storila, kar je v njunih močeh; veliko pa je odvisno tudi od pomoči drugih (tudi tebe, dragi bralec!). Pomagati je mogoče neposredno in tudi posredno. Darko je namreč podjetnik, ki pa opravlja dejavnost, kjer je ponudba veliko večja od povpraševanja, zato bo pomoč tudi v tem, če bodo stranke naročala kaj več prevozov in izkopov zemlje prav pri njem. Resnici na ljubo pa kaže tudi zapisati, da Slavičini in Darkovi otroci prejemajo otroški dodatek in tudi Slavici je socialno dodelilo nekajmesečno socialno podporo. No, ona pa si seveda želi, da bi sedanje težko materialno stanje čimprej minilo in da bi družina živela od prihodkov iz moževe dejavnosti in njene morebitne ponovne zaposlitve. Tedaj bo zagotovo tudi kaj več sladkarij za Tadeja, Denisa, Dejana, Daniela in Suzano ter - če bo božja volja taka - morda še za kakega bratca ali sestrico. Pri materialni pomoči družini vsekakor bodite zraven, saj je dobro storiti -dobro. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN ■ Priznanja bakovskim krvodajalcem Bakovska krajevna organizacija Rdečega križa je nedavno pripravila srečanje krvodajalcev. Po pozdravnem nagovoru predsednice Minke Cor so v kulturnem programu nastopili učenci bakovske osnovne šole, mladi člani RK ter pevke in plesalke Društva upokojencev Bakovci. Ob tej priložnosti so podelili zaslužnim krvodajalcem 55 priznanj in 34 plaket. Največkrat je kri darovat upokojeni pek Janez Drvarič, in sicer 98-krat. Priznanje in plaketo sta prejela tudi mlajša vaščana Branko Buzeti (56-krat) in Stanko Tratnjek (53-krat). Priznanje za večletno predano delo v RK pa so prejele aktivistke Minka Cor, Kamila Kozel in Vida Antolin. M.J.i Žerovinci 3. avgusta ob 11.35 so prijeli ormoški policisti v stanovanjski hiši 33-letne J. S. v Žerovincih osem Iračanov, ki jih je ilegalno prepeljal v Slovenijo 32-letni P. D. iz Ljutomera. Oba bodo ovadili. - Na Kogu pa so izsledili istega dne kar 19 državljanov Iraka, ki so prav tako prišli v Slovenijo ilegalno s Hrvaškega. 7. avgusta pa so v Gomili pri Kogu odkrili 27 tujcev iz Irana. Tudi ti so prišli k nam čez hrvaško-slovensko zeleno mejo (zunaj mejnih prehodov). Po obisku sodnika za prekrške so jih odpeljali v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljano. š. s.a Zgodilo seje Predstavitev slovenske vojske Pomurje V Črenšovcih je neznanec vlomil v osebni avto in ukradel iz njega akumulator. - Iz počitniške hišice na Murščaku je izginila peč na petrolej, povrh pa je vlomilec odnesel še različno orodje, zato je škode za 120.000 tolarjev. - V Radencih je neznani storilec ukradel kolo z motorjem in lastnika oškodoval za 170.000 tolarjev. - Iz nezaklenjenega avta, ki ga je lastnik pustil ob gramoznici v Krapju, je nekdo ukradel mobilni telefon Ericson, vreden 15.000 tolarjev. - Ponoči je neznanec prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Vanči vasi in s trdim predmetom poškodoval osebni avto. - V Ocinju je neznani storilec ukradel razno orodje in gradbeni material v vrednosti za približno 300.000 tolarjev. - S tovornega avta, ki je bil parkiran na dvorišču na Gornji Bistrici, je nekdo odstranil in ukradel registrski tablici MS M9 568. Je že vedel, zakaj. Zagotovo zato, da bi ju pritrdil na kak drug, morda celo ukraden avto. -V Nemčavcih je nekdo ukradel z »ogračeka« manjšo količino vrtnin, na Stavešinskem Vrhu pa je izginilo iz nezaklenjene hiše 12.000 tolarjev. - V Puconcih je neznanec iztočil (ukradel) iz rezervoarja delovnega stroja 140 litrov nafte. -Neznani storilec je vlomil v zabojnik na gradbišču OŠ Sv. Tomaž ter odnesel električno in zidarsko orodje ter električni kabel. Lastniku je povzročil za milijon tolarjev škode. Andrejci 3. avgusta ob 10.10 se je zgodila prometna nesreča v Andrejcih. V blagem desnem ovinku je namreč 21-letna Daniela D. iz Cerne-lavec zapeljala z osebnim avtom čez nasprotno smerno vozišče in bankino, trčila v betonski steber 7irnp nnraie in nazadnje obstala vozilom - na njivi. Voznica se je hudo poškodovala (zvin vratne hrbtenice), na avtu pa je škode za 270.000 tolarjev. Sveta Trojica 67-letni O. F. iz Zgornjih Verjan se je 7. avgusta podnevi peljal s kolesom z motorjem v smeri Svete Trojice v Slovenskih goricah. V blagem desnem ovinku je izgubil oblast nad motorjem in padel po vozišču. Zaradi poškodb ga je reševalno vozilo odpeljalo v mariborsko bolnišnico. Brezovci Po lokalni cesti iz smeri Krašč proti Brezovcem se je peljal kolesar S. S. Domnevno je vozil preblizu desnega roba vozišča in brez prižganih luči. Dohitel je pešca, ki ima enaki inicialki (S. S.), ki je ob sebi potiskal kolo, in trčil vanj ter se hudo poškodoval. Gederovci Na mejnem prehodu v Gedero-vcih so našli pri hrvaškem državljanu dvajset lovskih nabojev, ki jih ni prijavil mejnim organom. Strelivo so zasegli. Med kontrolo prometa v Kotu v lendavski občini so policisti našli pri vozniku motornega kolesa manjšo količino posušene neznane rastline. Sumijo, da gre za mamilo, zato so najdbo poslali v analizo. Dokležovje Osumljena: 33-letni A. Š. in 51-ietnj |. H., oba iz Dokležovja, sta zvabila v svoj avto državljana Šri-lanke in mu obljubila, da ga odpeljeta v Ljubljano. V bližini Lipovec pa sta nesrečnega ilegalca pretepla in mu vzela dolarje v vrednosti 55.000 slovenskih tolarjev. Oba so policisti prijeli in ju bodo ovadili tožilstvu, saj je bil storjen rop. š. s.a Vaja z laserskim trenažnim sistemom Zanimanje za zaposlitev v Slovenski vojski a nogometnem stadionu v Veliki Polani so v soboto v organizaciji Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in polanskega turističnega društva pripravili predstavitev slovenske vojske. Za obiskovalce je bila gotovo najbolj zanimiva praktična vaja z laserskim trenažnim sistemom Latrasys. Gre za praktični prikaz bojevanja, torej sistem, ki omogoča realistično urjenje taktičnih postopkov strelcev in enot, obenem pa tudi sprotno spremljanje, beleženje, analiziranje in vrednotenje teh rezultatov. Sistem je rezultat domačega znanja in omogoča simulacijo boja z uporabo najnovejše detekcijske Enota pred praktično vajo z laserskim trenažnim sistemom elektronike, mikroprocesorjev in komunikacijske tehnike, torej z uporabo laserjev na puškah in detektorjev na telesu in loči med »statusom ranjen in mrtev«. V praktičnem prikazu so bili trije v obrambi in osem v napadu. Zmagali so napadalci z nekaj žrtvami. V načrtu je bil še skok 14 padalcev, to pa je zaradi zaprtega Slovenska vojska je predstavila tudi nekatera vojaška vozila. zračnega prostora odpadlo. Pozdravni nagovor sta imela velikopolanski župan Štefan Prša in generalni sekretar ministrstva za obrambo mag. Jože Jurša, ki je poudaril, da bo za boljšo usposobljenost slovenske vojske v prihodnje pomembno večje vključevanje poklicnih vojakov, zato so tudi predstavili možnost za zaposlovanje v Slovenski vojski, za kar je bilo med našim obiskom med mladimi precejšnje zanimanje. Predstavniki vojske so med mladimi tudi opravili anketo. Obiskovalci so si lahko ogledali še druge vrste orožja, ki je v oborožitvi Slovenske vojske. 76. protioklepni divizion iz Murske Sobote je tako prikazal protioklepne tre-nažerje, med drugim pa je bil predstavljen tudi informacijski sistem s področja zaščite in reševanja. J. GABOR ■ 18 ŠPORT 10. avgust 2000, fBIllI Nogometna liga Si.mobil Mura : Gorica O : 1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.200. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelec : O : 1 Gutalj (11 m, 17). Mura: Luk, Prednik, Gabor, Dominko, Horvath, Lukič, Žilavec (Cifer), Gajser, Ristič (Mesarič), Grizold (Benko), Nikčevič. Sobočani so nepričakovano izgubili z Gorico in so po tretjem krogu še brez zmage in doseženega gola. Mura je bila boljši nasprotnik, več je napadala in si tudi ustvarila lepe priložnosti za gol, ki pa jih nespretni-napadalci niso izkoristili. Najlepše so imeli v začetku drugega polčasa, ko je Grizold poslal žogo v prazen gol, pred črto pa jo je Ribarič izbil v kot, Nikčevič in Mesarič pa sta z nekaj metrov streljala prek gola. Za Sobočane je bila usodna 70. minuta, " ko je bil v kazenskem prostoru zrušen Nikčevič, sodnik Kandare pa je namesto, da dosodi enajstmetrovko za Muro, Nikčeviču pokazal rumeni karton, nato pa kapetanu Dominku še rdečega. To je zelo razburilo igralce Mure in tudi gledalce, saj se je eden od njih znašel celo na igrišču pred sodnikom. Tako je sodnik Kandare, ki je v zadnji minuti še izključil Prednika, tekmo s težavo pripeljal do konca. Pri Muri je tokrat prvič nastopil Madžar Atilla Horvath, ki pa se kot okrepitev ni proslavil. Upajmo, da bodo imeli Sobočani v soboto več sreče, ko bodo gostili velenjskega Rudarja, in da bo prvič zmagali, če-- prav bodo nastopili oslabljeni. (FM) Rezultati - 3. kroga Mura : Gorica O : 1 Olimpija : Korotan 5 : 1 Koper: Maribor 1:2 Rudar: Tabor 3 : 2 Dravograd : Domžale 0 : 1 Primorje : Publikum 2 : 2 Olimpija 3 3 0 0 11:4 9 Rudar 3 3 0 0 5:2 9 Gorica 3 2 1 0 5:2 7 Primorje 2 1 1 0 4:2 4 Dravograd 3 1 1 1 4:3 4 Maribor 2 1 1 0 3:2 4 Tabor 3 1 1 1 5:5 4 Domžale 3 1 0 2 3:4 3 Mura 3 0 1 2 0:2 1 Publikum 3 0 1 2 4:8 1 Korotan 3 0 1 2 1:6 1 Koper 3 0 0 3 1:6 0 Kolesarstvo______________ Peti kolesarski maraton Banovci 2000 Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci organizira v nedeljo, 13. avgusta, ob 10. uri izpred Zdravilišča Terme Banovci jubilejni, 5. kolesarski maraton Banovci 2000. Udeležencem bosta na voljo dve progi, in sicer maraton na 64 km in mali maraton na 49 km. Startnina na dan prireditve je 2.500 SIT. Vsak udeleženec s plačano štartnino bo dobil spominsko medaljo in praktično darilo, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnici na Stari Cesti in štartno-ciljnem prostoru, topli obrok na cilju in prost vstop v odprte bazene Term Banovci. (FM) Nogomet___________ Zmagala Tišina Na 6. tradicionalnem nogometnem turnirju, ki ga je pripravil NK Tišina so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je Tišina, ki je v finalu premagala Cankovo s 6 : 2, za tretje mesto pa je Makoter Cven prema- Pred startom nogometnih drugoligašev_ Ze v prvem kolu derbi Nafta - Beltinci Prihodnjo nedeljo se začenja prvenstvo v drugi slovenski nogometni ligi, kjer ima tokrat Prekmurje prvič kar tri predstavnike. To so Bentinci, ki so izpadli iz prve slovenske lige, Nafta iz Lendave, ki je stari drugoli-gaš, in Renkovci, ki so novinec. Naključje je hotelo, da se že v pr» vem kolu igra prekmurski derbi med Nafto in Beltinci, medtem ko bodo Renkovci gostili ekipo Živila Triglav. Vsi so se za novo tekmovalno sezono dobro pripravljali, doživeli pa so tudi nekatere kadrovske spremembe. O tem, kako so zadovoljni s pripravami in spremembami ter kaj pričakujejo od novega prvenstva, smo se pogovarjali s trenerji. Drago Posavec - trener Belti-nec: »S pripravami, ki smo jih začeli v začetku julija, sem zadovoljen, saj smo program v celoti uresničili. Odigrali smo več prijateljskih tekem. Premagali smo Publikum, 1 : O, Odrance, 3 : O, Kemo, 3 : 1, in Ormož, 3 : 0. Izgubili pa smo z Brotnjo, 1 : 6, Hajdukom, O : 4, Za- Razpored tekem 2. SNL - jesenski del 1. krog - 13. 8. 2000 Pohorje : Šmartno Jadran : Brda Šentjur: Elan Renkovci: Triglav Nafta: Beltinci Iv. Gorica: Zagorje Viator: Aluminij Dravinja: Železničar 2. krog - 20. 8. 2000 Šmartno: Železničar Aluminij: Dravinja Zagorje : Viator Beltinci: Iv. Gorica Trgilav: Nafta Elan : Renkovci Brda: Šentjur Pohorje: Jadran 3. krog - 23. 8. 2000 Jadran : Šmartno Šentjur: Pohorje Renkovci: Brda Nafta : Elan Iv. Gorica: Triglav Viator: Beltinci Dravinja: Zagorje Železničar: Aluminij 4. krog - 27. 8. 2000 Šmartno : Aluminij Zagorja: Železničar Beltinci: Dravinja Triglav: Viator Elan: Iv. Gorica Brda: Nafta Pohorje: Renkovci Jadran : Šentjur 5. krog - 3. 9. 2000 Šentjur: Šmartno Renkovci: Jadran Nafta : Pohorje Iv. Gorica: Brda Viator: Elan Dravinja: Triglav Železničar: Beltinci Aluminij: Zagorje 6. krog - 10. 9. 2000 Šmartno: Zagorje Beltinci: Aluminij Triglav: Železničar Elan: Dravinja Brda: Viator Pohorje: Iv. Gorica Jadran : Nafta Šentjur: Renkovci 7. krog -17.9. 2000 Renkovci: Šmartno Nafta: Šentjur Iv. Gorica: Jadran Viator: Pohorje Dravinja: Brda Železničar: Elan Aluminij: Triglav Zagorje. Beltinci 8. krog - 24. 9. 2000 Šmartno: Beltinci Triglav: Zagorje več mladincev. Ustvarjamo novo moštvo, od katerega pričakujemo, da bo postalo stabilen drugoligaš.« Stanko Preradovič - trener Nafte: »Zadovoljen sem s potekom priprav za novo tekmovalno sezono, ki smo jih začeli 9. julija, saj smo realizirali zastavljeni program, ki smo si ga zadali. Tudi prijateljske tekme so pokazale, daje moštvo dobro pripravljeno. Dvakrat smo premagali Turnišče z 1 : O in Redics z 1 : O, izgubili pa s Partizanom, 1 : 3, Slavenom Belupom, 2 : 4, Muro z O : 2 in Lesoplastom, 1 : 3. Klub sta zapustila Škrbič in Gyurkač, prišli pa so Tratnjek, Ul grebom, O : 9, in Čakovcem, O : 3. Moštvo je precej spremenjeno in pomlajeno. Iz kluba so odšli Zver, Kuzma, Tratnjek, Ulen, Bukovec, Popescu, Adjei, prišli pašo Fekonja, Fajdiga, Kološa, Matej Fras, Matevž Fras, Novak, Recek, Sun-čič, Gruškovnjak in Džafič. V člansko moštvo je bilo vključenih tudi Brda: Železničar Pohorje : Dravinja Jadran : Viator Šentjur: Iv. Gorica Renkovci: Nafta 9. krog - 1. 10. 2000 Nafta: Šmartno Iv. Gorica: Renkovci Viator: Šentjur Dravinja: Jadran Železničar: Pohorje Aluminij: Brda Zagorje : Elan Beltinci: Triglav 10. krog-8. 10.2000 Šmartno: Triglav Elan : Beltinci Brda: Zagorje Pohorje: Aluminij Jadran : Železničar Šentjur: Dravinja Renkovci: Viator Nafta : Iv. Gorica 11. krog - 15. 10. 2000 Iv. Gorica: Šmartno Viator: Nafta Dravinja: Renkovci Železničar: Šentjur Aluminij: Jadran Zagorje : Pohorje Beltinci: Brda Triglav: Elan 12. krog - 22. 10. 2000 Šmartno: Elan Brda: Triglav Pohorje : Beltinci Jadran : Zagorje Šentjur: Aluminij Renkovci: Železničar Nafta: Dravinja Iv. Gorica: Viator 13. krog-29. 10. 2000 Viator: Šmartno Dravinja: Iv. Gorica Železničar: Nafta Aluminij: Renkovci Zagorje: Šentjur Beltinci: Jadran Triglav: Pohorje Elan: Brda 14. krog-5. 11.200 Šmartno: Brda Pohorje: Elan Jadran: Triglav Šenjur: Beltinci Renkovci: Zagorje Nafta: Aluminij Iv. Gorica: Železničar Viator: Dravinja 15. krog - 12. 11. 2000 Dravinja: Šmartno Železničar: Viator Aluminij: Iv. Gorica Zagorje: Nafta Beltinci: Renkovci Triglav: Šentjur Elan: Jadran en, Godina, Preininger in Gostan. V novem prvenstvu bomo zopet igrali na preurejenem igrišču v Lendavi. Želimo si, da bi stabilizirali ekipo in postali močan drugoligaš ter da se nam ne bi zgodilo, kot se nam je zadnji dve sezoni.« Goran Koveš - trener Ren-kovec: »Na novo tekmovalno sezono smo se kot novinec začeli pri- pravljali zelo zgodaj, 25. junija. Programa nismo v celoti uresničili, saj so nam zaradi neresnosti nekaterih moštev odpadle tri prijateljske tekme. Od odigranih prijateljskih tekem smo zmagali s Čakovcem, 2 : 1, Hotizo, 3:1, Redicsem, 4 : 2 in 6 : 2, Muro (mladina) s 4 : 2 in izgubili s Palomo s Sladkega Vrha z 2 : 5. Kluba ni zapustil nihče, prišli pa so Puhar, Gašparac, Gom-boc in Faršang. Tekmovanje v drugi slovenski ligi je za nas velika preizkušnja. Želimo si, da bi igrali dobro in imeli potrebno podporo med gledalci ter da bi si zagotovili obstanek v ligi.« FERI MAUČEC Badminton Člani lendavske Mladosti, podprvaki v badmintonu, bodo sodelovali od 29. avgusta do 3. septembra na tekmovanju za evropski pokal državnih prvakov na Nizozemskem. Ljubljanska Olimpija, državni prvak, je namreč sodelovanje odpovedala. Petnajst najboljših slovenskih igralk in igralcev badmintona se v Lendavi pripravlja na bližajoča se tekmovanja. Med njimi so tudi Lendavčani Pešehonov, Horvat, Novak in Koncutova. Člani lendavske Mladosti bodo od 13. do 20. avgusta na skupnih pripravah v Pokalni nogomet Na prekmurskem derbiju zmagala Nafta Odigrane so bile preostale tekme šestnajstine finala pokala Nogometne zveze Slovenije. V središču pozornosti je bil prekmurski derbi v Lendavi med Nafto in Beltinci, ki se je končal z visoko zmago Nafte s 5 : 0. Nafta je bila boljši tekmec in zasluženo zmagala. Strelci: Gostan, 2, Ulen, Utroša, Varga. Izključeni so bili trije igralci: Škafar in Cener (oba Beltinci) ter Ulen (Nafta). Prijetno so presenetili nogometaši Bakovec, ki so na gostovanju premagali Tolmin z 1 : 0. Strelec gola je bil Benko. Živila Triglav pa so premagala Odrance s 7 : 2. Strelca za Odrance: Zadravec in Virag. V osmino finala pokala Nogometne zveze Slovenije (žrebanje bo 10. avgusta) so se uvrstila tri pomurska moštva: Mura iz Murske Sobote, Nafta iz Lendave in Bakovci. (FM) Pred startom nogometnih tretjeligašev Apačah in Bakovcih tekmi v soboto V soboto se začenja prvenstvo v tretji državni nogometni ligi vzhod, kjer tekmujejo pomurska moštva. V soboto, ob 17.30 bosta tekmi v Apačah med Apačem in Tromejnikom Slovenico iz Kuzme ter v Bakovcih med Bakovci in Veržejem. V nedeljo dopoldan, ob 11.00 pa bosta tekmi v Odrancih med Odranci in Kobiljem ter v Turnišču med Turniščem in Črenšovci. Tekme v Rogašovcih med Goričanko Big Fun in Nogradom Hotizo, v Martjancih med Čardo in Lesoplastom iz Križevec ter na Bistrici med Bistrico in Kemo iz Puconec pa bodo v nedeljo, ob 17.30. Letošnje tekmovanje v tretji državni ligi vzhod vodi Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota. (FM) Modelarstvo - tekmovanje za svetovni pokal v Rakičanu Izjemen uspeh domačih tekmovalcev ' V organizaciji Letalske zveze Slovenije in Aerokluba Murska Sobota je bila v Rakičanu četrta tekma modelarjev v prostoletečih modelih za svetovni pokal. Sodelovalo je 38 tekmovalcev iz osmih evropskih držav in Kanade. Tekmovanje je bilo ob ugodnem vremenu odlično organizirano in doseženi so bili tudi izvrstni rezultati, za kar zaslužijo prireditelji vse priznanje. Izjemen uspeh so dosegli domači tekmovalci, člani Aerokluba Murska Sobota, saj so zmagali v članski in mladinski konkurenci. V članski konkurenci F1A je zmagal Jože Titan, dolgoletni mentor in nosilec mladinske dejavnosti v Prekmurju. Zasluženo zmago so mu privoščili tudi organizatorji in tekmovalci, saj si jo je za svoje dolgoletno požrtvovalno delo z mladimi tudi zaslužil. Jože Titan je tako tretji Slovenec, ki je zmagal na tekmovanju za svetovni pokal. Velik uspeh je dosegel tudi domačin Sašo Sinic, mladi tekmovalec, ki je pod vodstvom Jožeta Titana zasedel drugo mesto. V mladinski konkurenci je po pričakovanju zmagal domačin Boštjan Bagari, ki je bil favorit, vendar si je moral zmago trdo prigarati. V skupni članski uvrstitvi je Boštjan Bagari zasedel šesto mesto, medtem ko je bil drugi mladinec Madžar Kri-stian Kubasch šele osemnajsti. Med mladinci je zasedel Andrej Ci-gut četrto, v skupni uvrstitvi pa petindvajseto mesto, Rene Červek je bil med mladinci peti, v skupni uvrstitvi pa šestindvajseti, Peter Marič je bil pri mladincih osmi, v skupni uvrstitvi pa osemintrideseti. Dejan Gomboc je bil petnajsti, nekoliko smole pa je imel Bojan Gjerek, sicer najbolje uvrščeni tekmovalec soboškega aerokluba na tekmovanju za svetovni pokal, ki je bil osemindvajseti. Odlični rezultati domačih tekmovalcev na tekmovanju za svetovni pokal v Rakičanu so izvrstna osnova za sodelovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu na Češkem in evropskem članskem prvenstvu v Romuniji, ki bo avgusta. Če bodo deležni tudi ustrezne podpore pokroviteljev, potem bodo lahko Slovenijo dostojno zastopali na največjih tekmovanjih. (FM, fotografija: NJ) VESTNIK, 10. avgust 2000 ŠPORT 19 Kasaške dirke v Ljutomeru Na jubilejnem derbiju zmagal American Express (Oražen) Anketa Na hipodromu v Ljutomeru so bile v nedeljo kasaške dirke, ki jih je pred okrog 2500 gledalci vzorno pripravil domači kasaški klub. Med devetimi dirkami letošnjega sedemnajstega tekmovalnega kasaškega dneva (sodelovalo je 85 kasačev iz 10 slovenskih klubov) je bil v sre- dišču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa jubilejni - 10. slovenski kasaški derbi, v katerem je sodelovalo 12 najboljših štiriletnih kasačev, ki so si pravico sodelovanja pridobili s kvalifikacijami ali po doseženem kilometrskem času. V najpomembnejši dirki sezone je zmagal Damjan Dražen iz Ljubljane z Američanom Expressom, ki je prevozil 2600 metrov dolgo progo s kilometrskim časom 1:20,2. To je bila deseta zmaga Američana Expressa med dvajsetimi nastopi. Sicer pa je bil derbi izredno razburljiv in izenačen, saj so kar prvi štirje dosegli enak kilometrski čas. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. American Ex-press (Damjan Dražen, Ljubljana), 2. Angie Vita (Ivo Žan, Ljubljana), 3. Ben Duick B (Mirko Gregorc, Brdo), 4. Cher du Gazeau GH (Lojze Gorjanc, Brdo), vsi 1:20,2, 5, Le-scom (Boštjan Plečko, Kamnica) 1:20,5. V derbiju so nastopili tudi trije domačini, ki pa niso posegli po vidnejših mestih. Marko Slavič je z Divom MS zasedel šesto, Rene Hanžekovič s Savonom deveto in Slavko Makovec s Fortuno C Lee deseto mesto, V preostalih dirkah so Ljutomerčani trikrat zmagali. Med dveletniki je v prvi dirki na 1600 m zmagal Den MS (Marko Slavič) s časom 1:20,4. V drugi dirki je bil najboljši na 2100 m Aleksander (Jože Sagaj) 1:21,4. V sedmi dirki na 2100 m pa je prvo mesto zasedel Apricot (Mirko Šonaja) 1:1:19,0, kar je bil najboljši kilometrski čas na daljši progi. Druga mesta v posameznih dirkah so zasedli: Leona III (Slavko Makovec), 1:20,8, v prvi dirki dveletnikov, Fidelia (Milan Seršen), 1:21,6, v drugi dirki, Avena MS (Marko Slavič), 1:20,1, v tretji dirki, Paterson (Branko Kristl), 1: 20,3, v četrti dirki in Honey Goal (Zvonko Osterc), 1:19,6, v peti dirki. Tretje mesto na tretji dirki je za: sedel Moni Leid (Milan Kukolj), 1: 21 „9. V posebni dirki so nastopili tudi sponzorji. Zmagal je Fabian (Jože Hojs, Radenska) pred Filde-rjem (Jožef Špindler, Občina Ljutomer) in Mistrom Lobellom (Štefan Voroš, AC Intercar). FERI MAUČEC, FOTOGRAFIJA: NATAŠA JUHNOV Jubilej ______________:______I Deset let aerokluba Mavrica Lendava Aeroklub Mavrica iz Lendave letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Ta jubilej so proslavili konec minulega tedna v Mostju z letalskim mitingom. V bogatem sporedu so se ob navzočnosti predsednika Letalske zveze Slovenije Zmaga Jelinčiča predstavili zmajarji, letalci, padalci, modelarji in balonarji. Potem ko so se ljubitelji letenja sami preizkušali s poleti nad lendavskimi vinogradi, travniki in pašniki ob reki Ledavi z doma narejenimi motornimi zmaji in si nabirali izkušnje, je bila želja po neoviranem letenju nad Lendavo in okolico vedno večja, zato so ustanovili Društvo motornih zmajev in ljubiteljev atraktivnega letenja Mavrica Lendava. Društvo je bilo prvo, ki je združevalo pilote ultralahkih letal z obeh strani reke Mure. Namen takratnega društva je bilo razvijanje in popularizacija alternativnega letenja, druženje in izmenjava izkušenj med drugimi piloti ter tekmovanja. Z dejavnostjo in uspehi so preraščali okvire društva. Razširili so paleto plovil in postali pravi aeroklub, ki ima danes 3 motorne zmaje in 2 ultralahki letali. Potem so na travniku v Mostju uredili vzletno-pristajalno stezo in postaviti hangar, na katera so danes Na derbiju zmagujejo kasači tujega izvora Slovenski kasaški derbiji so vsakoletna poslastica tako za tekmovalce kot ljubitelje kasaškega športa. Tako je bilo tudi tokrat na jubilejnem desetem slovenskem kasaškem derbiju v samostojni Sloveniji, ki gaje že šestič organiziral kasaški klub Ljutomer. Za letošnji kasaški derbi je značilno, daje bil zelo izenačen, saj se redko zgodi, da kar štirje tekmovalci dosežejo enak čas. Za zadnje kasaške derbije pa je tudi značilno, da na njih zmagujejo kasači tujega izvora. Sicer pa smo se po končanem desetem jubilejnem kasaškem derbiju pomudili med nekaterimi tekmovalci in kasaškimi strokovnjaki, ki so nam povedali marsikaj zanimivega. Damjan Oražen - zmagovalec kasaškega derbija: »Med dvajsetimi štarti je bila to deseta zmaga Američana Expressa. Na letošnjem kasaškem derbiju sem štartal z ugodnega mesta, vendar to še ne pomeni veliko, saj se tekma na dok ge proge ne odloča na štartu, temveč zadnjih 200 metrov ali kakšen meter več. V pripravah na derbi smo se osredotočili na intervalni trening, to je trening v hrib, in spremenili tudi opremo. Čeprav sem bil med favoriti, nisem bil prepričan, da bom zmagal. Kot ste lahko videli, je bilo prvih pet tekmovalcev zelo izenačenih in bi lahko zmagal kateri koli. Moram pa priznati, da mi je oče konja dobro pripravil.« Slavko Makovec - s Fortuno C Lee je zasedel deseto mesto: »Derbi sem izpeljal tako kot sem si ga zamislil. Moram povedati, daje Fortuna izredno nervozna kobila, ki ni za dolge proge. Tako je moja uvrstitev v glavnem realna, čeprav sem računal na kakšno mesto više. Pred šestimi leti sem prvič nastopil na slovenskem kasaškem derbiju z Leono II, ki je bila med favoriti. Žal pa mi ni uspelo zmagati, temveč sem zasedel šele tretje mesto. Pričakoval sem, da bo na derbiju zmagal Private Dancer z Milanom Žanom ali American Express z Damjanom Oražnom. Napoved se je uresničila in mislim, da je lovorika prišla v prave roke.« Janko Slavič - dober poznavalec kasaškega športa: »Analiza slovenskih kasaških derbijev v zadnjih desetih letih kaže na večjo uveljavitev kasačev tujega izvora. V zadnjih desetih letih smo sicer imeli osem kasačev Ijutomerskega-tur-niškega izvora, ki so zmagali na kasaških derbijih. V zadnjih dveh letih pa sta bila zmagovalca kasača tujega izvora, letos celo prvi trije. To je sicer pozitivno, vendar bi moralo potekati kontrolirano in biti strokov- no zaščiteno, kot to delajo v drugih _______________________________________________ vv MVIUJU V državah. Žal pa naša država ščiti kasače samo s tem, da pobira 50 odstotkov davka od dohodka, ki ga ustvarja kasaška organizacija. Pri kasačih se namreč kaže ehak trend, kot ga doživljajo lipicanci. Imamo pa desetkrat več plemenskih kobil kot pri lipicancih, pa v javnosti ni določene akcije za ohranitev te kulturne in naravne dediščine. Ker imamo v ljutomerski reji izključno domače konje, to vrzel najbolj občutimo.« ponosni. Ves čas pa skrbijo za šolanje pilotov in njihovo varnost, pri čemer so zelo uspešni, saj se v desetih letih ni zgodila nobena nezgoda. Aeroklub Mavrica Lendava se je uveljavil tudi kot odličen organizator domačih in mednarodnih tekmovanj, njegovi člani pa so tudi odlični Šport od tod in tam Nogomet - V okviru priprav za novo tekmovalno sezono je bilo odigranih več prijateljskih tekem. Rezultati: Kobilje : Csesztreg 5 : 6, Renkovci: Redics 6 :2, Radkersburg : Čentiba 3 : 3, Kerna Puconci: Renko-vci 3: 1, Hotiza : Lipa 8 : 0, Makoter: Apače 2 : 2, Veržej: MNZ MS 2 : 5, Veržej: Središče ob Dravi 6 : 1, Renkovci: Tromejnik Slovenica 3: 2, Kobilje: Kovinar 2 : 2, Veržej: Mura (ml.) 2 : 6, Turnišče : Ljutomer 4 : 0. (FB, NŠ) Nogomet - Mladinci Ljutomera bodo igrali v novi sezoni v 2. SML - vzhod. Pravico nastopa si je v kvali-fikacijah zagotovila Radgona (0: 3, 4 : 0), ki pa je zaradi finančnih težav odstopila. (NŠ) Mali nogomet - NK Grad je organiziral turnir v malem nogometu. Med sedmimi ekipami so bili najboljši nogometaši Menjalnice Eros, ki so zasedli prvo mesto pred mladinci Grada in veterani Grada. Najboljši igralec je bil Žlebič (Eros), najboljši vratar pa Sukič (ve-*erani Grad). G. G. Hitrostno rolanje - Na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem rolanju za donavski pokal, ki je bilo tekmovalci na najrazličnejših tekmovanjih doma in v tujini. Osvojili so namreč več naslovov državnih prvakov z motornimi zmaji enosedi in dvosedi. Visoke uvrstitve so dosegli tudi na mednarodnih tekmovanjih, kot so za pokal Mure, memorial Darka Štamparja, kot člani sloven- _____-____________________;--:-->-----------------1 na Češkem, sta sodelovala tudi Tanja Koren (ŠD Dokonča) in Jernej Škrilec (RK Murska Sobota). Škrilec je med kadeti v skupni uvrstitvi zasedel prvo, Korenova pa med mladinkami tretje mesto. (FB) Pohod po Dolnjih Slavečih - Športnorekreacijsko društvo Dolnji Slaveči organizira v soboto, 12. avgusta, 6. mednarodni pohod po Dolnjih Slavečih. Pohod bo trajal od 13.30 do 18.30, udeleženci pa bodo lahko izbirali med krajšo, 10 km, in daljšo, 20 km dolgo progo. Pričakujejo, da se bodo pohoda udeležili tudi člani IW (mednarodne pohodniške organizacije). Skupine z najmanj 15 udeleženci bodo prejele pokale. Prijave bodo zbirali tudi na štartu. (FM) Strelstvo - SD Gančani je bila organizator tekmovanja z MK puško Vabaco open. Ekipno je zmagala SD Gančani s 508 krogi, SD Jezero Dobrovnik je zasedla s 500 krogi tretje mesto. Med posamezniki je bil najboljši Dušan Ziško (Dobrovnik) s 182 krogi pred Petrom Žižkom, 177, in Marjanom Balažičem (oba Gančani), 176 krogov. (FM) ske reprezentance pa so se uveljavili na evropskih in svetovnih prvenstvih. Največji uspeh kluba je četrto mesto Tomaža Gajserja na svetovnem prvenstvu v Kecskemetu na Madžarskem. Ob vsestranski podpori kluba se je Tomaž razvil v ocF ličnega tekmovalca in dobil naziv športnika mednarodnega razreda. Zavidanja vredne rezultate pa so dosegli tudi drugi člani kluba: Mirko Lebar, Jože Gajser, Vilko Ferenc. Deležni so bili tudi priznanj pri izborih športnikov Občine Lendava in Letalske zveze Slovenije. Aeroklub Mavrica je bil tudi pobudnik organizacije prvega mednarodnega rallyja v letenju z ULN za pokal Mura, ki poteka na območju sosednjih držav. Tekmovanje organizirajo aeroklub Mavrica, Prelog iz Hrvaškega in Nadgykanizsa na Madžarskem in je uvrščeno v koledar Mednarodne letalske zveze FAI. V okviru aerokluba Mavrica v Lendavi deluje tudi modelarska sekcija. Prvi predsednik kluba je bil Mirko Lebar, nasledil ga je Alojz Prša, sedaj pa že četrto leo klub uspešno vodi Siniša Karakatič. F. MAUČEC, FOTO: N. JUHNOV Rene Hanžekovič - s Savonom je zasedel deveto mesto: »S kasaškim športom se ukvarjam okrog sedem let. Na letošnjem kasaškem derbiju v Ljutomeru sem prvič nastopil s konjem Savonom, ki ga imam komaj dober mesec, vendar še ne vem, kaj lahko zmore, zato si pred derbijem tudi nisem preveč obetal, saj so na njem nastopili v glavnem že tudi izkušeni tekmovalci. Zato sem z doseženo uvrstitvijo zelo zadovoljen, hkrati pa sem si tudi pridobil nekaj novih izkušenj. Mislim pa, da bo lahko Savon postal dober kasač čez kakšno leto in da bom lahko z njim dosegel še dobre rezultate.« Marko Slavič - z Divom MS je zasedel šesto mesto: »Mislim, da je bil derbi lepa prireditev, to pa potrjuje tudi veliko število obiskovalcev. Tudi kilometrski časi so bili izredno dobri, čeprav ni bil dosežen rekord, saj so konji v vsaki dirki izboljšali kilometrske čase na dolge proge. Derbi je bil tudi zelo zanimiv, saj so kar štirje kasači pritekli na cilj z enakim kilometrskim časom in bi lahko zmagal kateri koli od njih. Za moj nastop je bil usoden trenutek, ko me je Ivo Žan z Angie Vito v krivini porinil s steze, konj je udaril po količku notranjega roba steze, Di-von je skočil v galop, s tem pa je bilo zame dirke konec.« F. MAUČEC, foto: N. JUHNOV 20 MULARIJA 10. avgust 2000, WNK Varna povezava Združenje vodilnih svetovnih proizvajalcev programske opreme “Business Software Alliance” (BSA), ki odkriva ponarejevalce programske opreme, je v prvem polletju leta 2000 v 5840 odkritih primerih piratstva v Evropi sprožila 5714 pravnih postopkov. Raziskave BSA ugotavljajo, da je že vsaka tretja programska oprema kopija oziroma pridobljena na nezakonit način, pirati pa so z nezakonitim razpečevanjem računalniških izdelkov proizvajalce programske opreme prikrajšali za 3,6 milijarde dolarjev, lani pa so na račun nezakonitega kopiranja in distribucije programske opreme po celem svetu proizvajalci utrpeli izpad prihodkov v višini 12,2 milijarde dolarjev. Na strani BSA lahko preberete, da obstaja pet osnovnih oblik programskega piratstva. Pri ponarejenju (Counterfeiting) gre za neavtorizirano reproduciranje in distribuiranje zavarovanih programov na disketah ali CD-ROM-ih v opremi (embalaži), ki je ponavadi tudi ponarejena. Pri nalaganju na disk (Hard Disc Loading) gre za to, da proizvajalci ali prodajalci pri prodaji računalnikov brezplačno opremijo računalnik z neavtoriziranimi programi, s čemer želijo pridobiti kupce. Pri mehkem piratstvu (Softlifting) podjetja ali večji uporabnik kupi samo eno legalno kopijo programa in jo neavtorizirano repodu-cira na vse svoje računalnike. Dajanje v najem (Softvvare Rental) predstavlja novo absolutno avtorsko pravico in se kaže kot dajanje v najem primerkov avtorskega dela. Prisotne so tri oblike piratstva s posojanjem programov: prodajalec posodi programsko opremo za uporabo na sposojevalčevem domačem ali službenem računalniku; posoja prek kataloških klubov;, program, ki je instaliran na računalniku, ki so posojeni za začasno uporabo. Pri piratstvu elektronskih oglasnih desk (Bulletin Board Piracy) pa gre za neavtorizirano naložitev računalniškega programa na elektronsko oglasno desko. http://www.gov.si:90/mz/ zdravje_klajnscek/defaulthtm Zdravje Slovencev za 3. tisočletje - prek 700 receptov zdrave prehrane s kaloričnimi vrednostmi, vsak teden nov jedilnik, tematski članki o prehrani, vse o telesni vadbi, preverite lahko tudi svojo telesno težo, vsako minuto nov nasvet o zdravem načinu življenja in mnogo urejenih povezav na slovenske in tuje spletne strani s tematiko zdravega načina življenja. http://kickme.to/sasvir/ Vse kar potrebujete v slovenskem jeziku, da bi bili varni pred računalniškimi virusi. http://www.wipic.com/ohranjevalniki/ Velik izbor ohranjevalnikov zaslona, ki jih lahko brezplačno prenesete na svoj računalnik. Za lažjo odločitev so vam na voljo tudi predogledi slik za vse ohranjevalnike. http://www.antiqueradios.net/ Zbirka starih radijskih sprejemnikov od zgodnjih začetkov do tranzistorske tehnike. Veliko slik, podatkov, povezav. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. unč 7. babico sva zavrtela čas za petdeset let nazaj. Takrat je bilo življenje drugačno. Ni bilo elektrike, televizije, radia, računalnikov ... Svetili so s petrolejkami in svečami. Namesto visokih in nadstropnih hiš so imeli nizke kmečke domove. Pokriti so bili s slamo. Kuhinja je bila majhna in črna zaradi dima. Tudi vodovodov ni bilo. Vodo so nosili z vrči iz vodnjakov. Na cestah ni bilo avtomobilov in traktorjev; le tu in tam se je peljal kakšen kolesar. Zemljo so kmetje obdelovali s kravami in konji. Gospodinje so pekle kruh doma v krušni peči. Poleti so hodili otroci v šolo bosi. Za malico so imeli kruh, včasih pa zraven še jabolko. Družine so imele dosti otrok. Vsi so spali v eni sobi. Ljudje so se radi družili. Ob večerih so ličkali koruzo in luščili bučno seme. Prepevali so stare pesmi. Tudi meni jih babica prepeva. Mislim, da je bilo pred petdesetimi leti zelo zanimivo. LEON VRATUŠA, 2.A OŠ CANKOVA Med počitnicami sem obiskal dedka in babico v Šempetru. Z babico sva se dogovorila, da bova šla na ogled jame Pekel. Najprej sva se odpeljala z avtom pet kilometrov, nato pa sva šla še peš kakšnih petsto metrov. Ko sva prišla pred jamo, sva videla iz kamna izdelanega hudiča. Drugih obiskovalcev ni bilo, zato sva moralo čakati eno uro. Medtem sem napisal kartice in z babico sva šla po gozdni učni poti. Ker še vedno ni nihče prišel na ogled jame Pekel, sva šla z vodnico sama. Videl sem veliko kapnikov. Nekateri so stari več kot milijon let. V jami so tudi živali, na primer pajki, žabe in netopirji. V takšen »pekel« bi šel rad še kdaj, kajti bilo je zelo lepo. MARKO GOVEK, 2. B OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Moja mama je jako dobra. Dostikrat mi kej kupi. Ovi den pa srna si z mamoj zgučala, ka ma se šla kopat. Mi Prleki radi plavamo kak žaba ali pa kak kamen. Te pa srna si z enim stricon zgučala ka ma mamino sodelavko potunkala. Ova pa se je tak dobra brcnila, ka sen še jo po vodo bija. Al jaz pa sen zlehka t’udi nesen da. Pa sen fsee-no pija vodo tak, ka mi je prek viih tekla. Malo mi je šlo to na jetra, ali heja pa sen ne. Kdo pa sen priša dumu, pa sen misla crknoti. SAMO FIJAVŽ, 3. RAZ. OŠ STROČJA VAS Med počitnicami pri starih starših, v naši počitniški hišici na Hrvaškem, na Zelenem otoku - otoku ljubezni - sem doživela nepozabno srečanje z maratonskim plavalcem Martinom Strelom. Moja želja je, da bi ga predstavila Prekmurcem. Donava 2000 je njegov projekt maratonskega plavanja tisočletja -za mir, prijateljstvo in čiste vode. Potek dogodkov sem spremljala s pomočjo medijev že od vsega začetka. Tako sem 20. julija zvedela, da bo plavalec Strel nasle dnjega dne ob 17.00 priplaval v Batino in bo prenočil na Zelenem otoku. Nekaj čez predvideno uro smo ga z babico in dedkom kot edini Slovenci pričakali na obali Donave. Kljub utrujenosti nas je bil zelo vesel. Povabil nas je tudi, naj ga pridemo naslednje jutro bodrit za nadaljnjo pot. Bil je tako prijazen, da sem lahko pred odhodom opravila z njim tudi kratek intervju. - Gospod Martin Strel, mi lahko poveste, kdaj ste se odpravili na pot in v katerem mestu je bil start? »Na pot sem se odpravil iz nemškega mesta Donaueschingen 25. junija 2000.« - Kako dolgo ste se pripravljali na to pot? »Dve leti.« - Koliko članov šteje ekipa, ki vas spremlja? »Osem članov, od tega sta dva na jahti, eden pa me spremlja v kanuju. Na poti me spremlja tudi snemalec, ki beleži dogodke, ostali pa so člani agencije S 2000 iz Celja, med katerimi je tudi Sobočanka Nataša Ajlec, koordinatorka projekta.« Moj sogovornik mi je izročil tudi svojo fotografijo s podpisom, ki me bo spominjali na najino srečanje in pogovor. - Kolikor na dan plavate? »Plavam 8-10 ur, kar je odvisno od vode in vremena.« - Kakšna je Donava in njen tok? »Voda je zelo hladna, ponekod precej deroča in polna vrtincev.« - Koliko kilometrov ste. preplavali do sem, do Batine? »Do zdaj sem preplaval 1440 kilometrov.« - Koliko kilometrov pa imate še do cilja in v kolikih dneh boste to pot preplavali? »Do konca imam še 1470 kilometrov. Mislim, da bom to dosegel v osemindvajsetih dneh.« - Ste zelo utrujeni? »Seveda in mraz čutim v kosteh.« ' - Katero mesto je cilj vaše dolge poti? »To je Sulin, mesto v Romuniji, kjer se Donava izliva v Črno morje.« - Gospod Martin Strel, srečno pot do vašega cilja!« »Srečno tudi vam in na svidenje, ko pridem v Prekmurje!« IVES KUPLEN, 10 LET PUCONCI 'KciMdke. a T?«/# Kulturno društvo Trnje je spet poskrbelo za popestritev počitniškega utripa mladih, in sicer z organizacijo tretjega pevskega festivala Karaoke Trnje 2000. Predstavilo se je blizu petdeset mladih pevcev iz različnih krajev lendavske upravne enote. Pevce je pripravljal za nastop Roman Sarjaš, dijak mariborske glasbene gimnazije. Vsi pa so bili najboljši! Tudi na malih šolah, kakršna je podružnica na Melincih (matično osemletko imajo v Beltincih), lahkb dosegajo vidne rezultate. Tako so melinški šolarji osvojili priznanja v 'projektu Knjigobuba, ki ga je izvajala založba Epta. Prebrali so po deset knjig, se pogovarjali o vsebinah ter izdelali slikanice in razne izdelke, povezane z vsebino knjige. Seveda ima zasluge pri njihovem uspešnem sodelovanju v omenjenem projektu tudi mentorica Cvetka Ščančar. Jaz sem te ljubila, a ti mene nikoli. Sem pisma ti pisala, a ti meni nikoli. Za tabo sem jokala, a ti za mano nikoli. Ko sem te spoznala, se je moje življenje obrnilo, a tvoje nikoli. Slepa sem bila, ko sem se vate zaljubila, a ti se vame nisi nikoli. Zaradi tebe sem trpela, a ti nisi nikoli. PETRA PUHAN, 8. A OŠ BOGOJINA Imam veliko prijateljic, ampak največja je mama. Njej lahko zaupam vse. Nikdar se ji ne zlažem ali ji grdo govorim. Mama je srednje velikosti, je bolj črna, ima rjave oči in je zelo delavna. Najraje kuha. Stara je trideset let. Ima zelo rada živali. Doma je najraje oblečena v trenirko. Pravi, da je predebela, zato skuša večkrat shujšati, a ji ne uspe. Po poklicu je medicinska sestra. Imam jo zelo rada. Boljše mame si ne bi mogla želeti. NINA DIMIČ, 4. B, OŠ I MS Ko morje šumi, veselimo se vsi. Kadar pa valovi, skrijemo se mi. SANDRA BALAŽIČ, OŠ BAKOVCI Ko je hudo, me pokliči! Klic j« breapiaoao, omogoča ga Teletom^) VESTNIK 10. avgust 2000 NA SCENI Napovednik koncertov Murska Sobota 10. avgusta: Posodi mi jurja + The Drinkers + Dan D, letališče Rakičan 11. avgusta: Zmelkoovv + Pero Lovšin + Ali-En, letališče Rakičan 12. avgusta: Kontrabant + Hladno pivo + Ana Pupedan, letališče Rakičan 13. avgusta: Majke + Don Mentoni Band + L’Of Ventilos (člani Miladojka Youneed + Sausages), letališče Rakičan 8. septembra: Elvis Jackson + Zaklonišče prepeva, grajsko dvorišče Ljutomer 11. avgusta: Posodi mi jurja, atrij mestne hiše 26. avgusta: Erič Fischer + D J Aleksij + Trick-C. + Point + DJ Chipo + DJ Damir + Crazy Lemon + Ganesh + Shark + Mary + Gama + Mate ... Lendava 1. septembra: Shyam, Adijo Poletje festival 2. septembra: Niowt, Adijo Poletje festival Spielberg/Avstrija 15. avgusta: Bon Jovi, A-1 Ring Pulj/Hrvaška 10. avgusta: Mance + Gd-nhy + Kavvasaki 35 + Chang Foss + Lunar, klub Uljanik 11. avgusta: Obojeni program (Jugoslavija) + Kismet & Mizar (Makedonija) + Blac-kout Project (Hrvaška) + Lara Baruca (Slovenija) + Pop-Eye (Hrvaška), terasa kluba Uljanik 12. avgusta: Let 3 (Hrvaška) + Protest (BIH) + Sila (Jugoslavija) + Stabat Mater (Hrvaška) + Rodoljubac (Slovenija), terasa kluba Uljanik ANGEL Moje misli Gledam svet, vse ljudi, ki hodijo okoli mene, srečni in nesrečni držijo drug drugega za roko, in ko grem mimo njih, jim namenjam žalosten nasmeh. Zamislim se, da sta ljubezen in odnos mnogim najpomembnejša stvar na svetu in da bi naredili resnično vse, da bi si zaslužili pravo ljubezen, sreča pa se jim vedno nekako izmakne. Ljudje ob njih pa jim govorijo, da jih njihova ljubezen duši in ovira. Sanje, ki so jih imeli, se razblinijo v trpljenje, ki se stopnjuje, dokler jih ne prisili, da svoje sanje razbijejo in se podajo na pot iskanja samega sebe in vira prave ljubezni. Zakaj se vedno iz še tako idealnega odnosa s pravim partnerjem porodi samo trpljenje, bolečina, bolezen? Zakaj čutijo v duši tako bolečo praznino, vsi tisti, ki bi jim jo lahko pomagali izpolniti, pa od njih bežijo? Če daješ ljubezen, partner pa se upira, dajanje občuti kot neko slepilo in poskus, da bi iz njega naredili nekaj, kar on ni. V svojih dušah pa nosimo sanje o njem, ki ga bomo nekoč srečali, ki bo izpolnil in osmislil naše življenje, in ko ga bomo našli, bo vseh težav in iskanja za vedno konec in življenje bo samo še pravljica. Bela odeja, popolna neznanka Končala sta na poti domov. Nihče ni vedel za njiju. Obstala sta in preden ji je lahko rekel, kako rad jo ima, se je vse končalo. Zagledal je samo svetlobo, nakar se je ta svetloba za vedno spremenila v temo. V življenju sta doživela marsikaj. Peljal jo je po svetu, jo ljubil. Ona mu je to ljubezen vračala in bila sta enkraten, mlad, zaljubljen par. Nista poznala sovraštva, ljudi sta vedno sprejela medse s srcem. Koncert Tine Turner Twenty Four Seven Tina Turner je kraljica rock ‘n roll-a. Najbolj dinamična glasbena izvajalka sodobnega časa je to dokazala tudi prejšnji torek na dunajskem stadionu Emst-Happel, kjer jo je dočakala šestdesettisočglava množica, željna dobre glasbe in nepozabne zabave. Turneja »Millenium.2000 - Twenty Four Seven «je promocija njenega zadnjega albuma z istim naslovom in hkrati njeno slovo od velikih nastopov v živo. Po mnenju mnogih kritikov je ta turneja njena najboljša doslej. Estetsko dovršen nastop dvanajstčlanske zasedbe, sestavljene iz sedmih glasbenikov in petih plesalk ter spremljevalnih vokalov na spektakularnem odprtem odru privablja številne obiskovalce na zadnjo veliko turnejo »babice« rock 'n roll-a. Razprodani stadioni in množice obiskovalcev so še en dokaz več, da je Tina zvezda, ki nikoli ne zaide. S svojim zadnjim albumom »Twenty Four Seven«, ki je hkrati njen 10. samostojni, Tina uspešno zaključuje obdobje več kot štiridesetletnega nastopanja ter 25. obletnico samostojne glasbene poti. Album je že dosegel v ZDA zlato in v Evropi platinasto naklado. Turnejo v kopenski Ameriki je začela marca, končala pa jo bo decembra na Havajih. Kljub njeni napovedi, da je to njena zadnja velika svetovna turneja, ne pomeni, da Tine ne bomo več videli in slišali. Če sodimo po njenih besedah, želi Tina samo upočasniti svoj življenjski ritem in uživati v življenju. Glasba pa bo v veselje njenih zvestih oboževalcev še vedno njena velika ljubezen. S svojim močnim glasom in izvrstno koreografijo je Tina postavila na noge staro in mlado ter spretno vodila množico skozi največje hite svoje dolgoletne kariere. V dveh urah na- , stopa je Tina zaobjela svojo celotno bogato glasbeno kariero. Od zgodnjih I Ustvarjalni teden na FUKS-u '»<5* M Vaša čustva! Kdo si? Tujec si, pa vendar si moj gost. Nočem te, pa vendar si v mojem srcu. Kdo sploh si? Ne poznam te! Včasih me preblisne bled spomin in v njem si ti, zraven tebe pa bolečina, le bolečina... Sedaj vem, kdo si... Naredil si globoko rano v mojem srcu in ti si tisti, ki me je prizadel tako močno! MIŠA Le mene Pozabi vse, samo mene ne, in ko ptice več ne bodo pele in ko rože bodo ovenele, se spomni ti na mene. Sovraži vse, samo mene ljubi, in ko bodo solze začele boleti in ko si bodo drugi tvoje ljubezni želeli, ti mene ne nehaj ljubiti. Ne poslušaj nikogar, le mene, in ko bo začelo deževati in ko bo prenehalo sonce sijati, ti ne nehaj mene poslušati. NATAŠA C. Harmonija, svoboda. Zdelo se jima je, kot da res lahko spremenita vsaj kanček človeške hudobne naravi. Ne! NE! Maščevale so se mračne sile, pokončale vso to ljubezen, vso svetlobo, ki je vedno sijala. Nekateri plešejo, da se spomnijo, nekateri, da pozabijo. Še vedno ju slišim, tam nekje ... ■Dobrodošli v svetu,« so mi rekli v sobi, katere številka je bila prekrita I s črnim madežem. »Sestra, prosim fc' »r* R&B hitov »A Fool In Love« in »River Deep, Mountain High« do platinaste »What’s Love Got To Do With It« in »Private Dancer« ter hitov, kot so »The Best«, »Proud Mary«, »Notbu-sh City Limits« in hitov z zadnjega albuma »When The Heartache is Over« in »Whatever You Need«. Občinstvo na Dunaju (med njimi je bilo tudi precej Slovencev) je zadovoljno in z dobrimi vtisi v poznih večernih urah zapustilo prizorišče koncerta. Tina je še enkrat dokazala, da je v času teen-popa še vedno na vrhu glasbene gore. VANJA VODEB, foto: Reuters ■ Koncerti, delavnice, športne igre portno kulturno društvo Mladi in Klub prekmurskih študentov s skupnimi močmi skušata ustvariti razmere, ki bi - mladim v regiji omogočile kreativno preživljanje počitnic z organizacijo Festivala ustvarjalnosti, kreativnosti in sodelovanja - FUKS milenium. Na živahni počitek so povabljeni tudi mladi iz drugih predelov Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, s Nemčije in Anglije. V okviru tradicionalnega festivala. v katerega organizacijo se je letos vključil tudi Klub prekmurskih študentov, bodo mladi v kreativnih delavnicah, ob športnih igrah, tekmovanjih, prezentacijah, video-Projekcijah, predvsem pa koncertih einvnnskih in hrvaških glasbenih skupin iskali svoj ustvarjalni izraz. Tako so že napovedani izvajalci, kot so: Majke, Hladno pivo, Kontrabant, Don Mentoni Band, Ali-En in Zmelkoovv. Festival bo potekal od 10. do 13. avgusta na murskosoboškem letališču v Rakičanu. Vodja projekta je predsednik Športno kulturnega društva Mladi Tomaž Flegar, med člani projektne skupine je tudi predsednik Kluba prekmurskih študentov Marko Mar-tinuzzi, ki bo skrbel za koordinacijo študentskih aktivnosti. Sodelujejo pa še: predstavnik kinologov Daniel Belinger, spiker Rajko Rogač, sekretar Kluba prekmurskih študentov Bojan Vogrinčič, predstavnik kluba Daniel Miholič in predstavnica društva mladih iz Turnišča Valentina Škafar. še malo vode,« sem dejal. Zrak je bil suh, v grlu nisem imel niti kapljice sline več. Bili so prijazni, tam nekje... »A me razumete, gospod? Halo?? Že cel čas me gledate v oči...« mi je rekla. »Kje sem, mar je res konec?« Nato so mi prinesli obleko. .Do tedaj se nisem zavedal, da sem pppolnoma gol in da krvavim. »Ahhhh, ta svetloba,« me je motila. Obrazov nisem poznal. Ah kaj, saj jih zaradi premočne svetlobe sploh nisem razločil. »Ne, danes sem našel samo enega,« sem slišal govoriti v ozadju ... »Marto pomeni, da nje ni?« se je spet zaslišalo. »Kolikor jaz vem, je ostala tam.« Nato se je spet stemnilo. Začutil sem bolečino v želodcu, nato spet v grlu, takoj zatem spet v nogah, glavi... Popolna zmešnjava. Spet se prebudim. Pred mano, tako kot prej, je sedela ženska, oblečena v svetla oblačila. Zraven nje so stali neznanci. Bili so trije. Nič mi ni bilo jasno. Bolečine so izginile. »Kako se počutiš?« meje vprašala neznanka. »Ne vem,« sem odgovoril, a ne takoj, prej sem se še malce razgledal. A videti ni bilo veliko, le še bolj svetlo je bilo kot prej. Rekli so mi, naj si še malce odpočijem. Spim... »No tako, zdaj je čas, da mi poveš, česa se nazadnje spomniš,« me spet vpraša neznanka, še preden sem se prav zbudil. Vse se je dogajalo tako hitro. »Sestra, malce pohitite, nekdo ga čaka. Čeprav ne bi smel, a moram vedeti, kako je. Zdi se mi nepravično, to je bila napaka, tragičen primer,« je zamrmral gospod zraven nje. Opazoval sem bele zidove. Oken ni bilo, tudi luči ne, zato mi ni bilo jasno, od kod ta svetloba. Ah, naj bo, verjetno sem zaradi zdravil začel halucinirati. Na kratko sem razložil neznanki, ki naj bi bila medicinska sestra, česa se spomnim ... res ne veliko. Nato me je vprašala za njo, na katero sem v tej popolni zmešnjavi skoraj pozabil. »Saj res, kje pa je???« sem strahoma vprašal. »Veš, tega ti ne smemo povedati. Lahko ti samo povem to, da te čaka, nekje,« mi je nežno odgovorila. »Povej mi nekaj o njej, o vaju.« Začel sem govoriti, nisem se ustavil, povedal sem ji zgodbo vsega življenja ... vse db trenutka, ko sem pristal v tej svetli sobi... »Ah, sem vedela ...«je dejala, potem je takoj odšla. Ostal senrsam. Vse dokler... »Tako, mislim, da je čas, da se vrneš, tega, kar imaš, ti ne moremo vzeti in tudi nismo hoteli, a si se pač znašel na napačnem mestu ob napačnem času. Mar sploh veš, kje si? Verjetno res ne, a zciaj naj te to ne skrbi. Lahko noč.« Začutil sem bolečino, nastala je tema ... »Če se stanje ne izboljša, bi bilo najboljše, da ... sestra, hitro, na urgenco!!! Nazaj smo ga dobili!!!« sem zaslišal. Peljal sem se skozi zvezdne steze. Vrata Prašna cesta Prašna cesta pred menoj, zraven jasa in pšenica, jaz pa sama sem nekje, iščem tebe, iščem sebe, iščem kupe, ki jih ni, želim si le dotikov, ki jih nocoj ne bo, želim si eno samo solzo in ta naj bi bila zate. Prašna cesta pred menoj, ne bom te našla, ne bom te več iskala, ne bom se več jokala, molitev tebi bom posvetila. Prašna cesta pred menoj, odšla bi rada z njo, se sprehajala po ulici, ki ji konca ni, odšla bi in kričala, glas bi tebi dala, dala bi ti bolečino in solze, a jaz dobila bi nekaj, kar še tli, nekaj, kar še pri tebi gori, pri tebi žari. Vzela bi si tebe, dragi moj! MATEJA Z. Iz tistih let Takrat, ko gledam v nebo, takrat, ko polna luna sije, takrat se mi pred očmi stemni in spomnim se mladosti svoje. Črni oblaki pred očmi povejo mi vse, povejo mi, da si odšel daleč proč, povejo, da si mi ukradel srce, povejo, da si zapustil boleče sledi. Ko pred očmi se luna spet prikaže, moje misli se v sedanjost vrnejo, premišljujejo, kje si ti sedaj, premišljujejo, ali ljubiš me še kaj! TAMARINE Strto srce Bila je ljubezen velika, sanjska, prečudovita, z bolnim srcem trpela je, njena duša mlada, ranjena, svoje bolečine je skrivala, v dolgih nočeh je jokala, po njem je vzdihovala, v njegovih rokah biti je hotela, njegovih poljubov si je želela. Modro nebo jo je spominjalo na njegove čudovite oči, ko stopala je po ulici, srce se ji je trgalo, telo ji je nemočno drgetalo, bila bleda prikazen je, kot list orumenel, ovenel, samota ubila jo je, ker preveč ljubila ga je, s strtim srcem umrla je. Strogo zaupno! TKB so loputnila, nataknili so mi neko masko. Spet sem začutil bolečine. Toliko ljudi... zdaj ni več sijala neznana svetloba, opazil sem luči in ...tema. »Ohhh, moja glava...« sem zastokal... »Gospod, dobrodošli nazaj med nas.« Odprem oči. »Kaj... kako ... naj mi končno kdo pove, kaj se dogaja ...« sem govoril v blodnjah. »Ko smo že skoraj obupali, ste odprli oči in ... Imeli ste prometno nesrečo. Malce si še odpočijte, potem vam povem vso zgodbo. Dekle, ki je bilo z vami, je zunaj nevarnosti. Jutri, ko boste bolj pri močeh, vas odpeljem k njej,« je dejala, potem sem zaspal. Ne morem verjeti. Ne vem. Ugasnem luč in se ji pridružim, saj že lepo spančka v postelji. Konec. SAŠO Č. (YESTERDAY) ■ SONJA Hvala tl, M. Neskončno te ljubim! TVOJ MALI MEDO Ko hudo ti bo Ko pri srcu ti hudo bo, pomisli na to, da na svetu sem, dati prisluhnem. Kerte pogrešam, je v mojem srcu zate in tvoje srce vedno prostor! ROBERTU OD M. DOBRO JE VEDETI 10. avgust 2000, VESTNIK OVEN Ona: Počakaj še nekaj časa in sprevidela boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot si pričakovala. On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo malo prepozno. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Benigna hiperplazija prostate - težava starejšega moškega Obstruktivni znaki so: BIK Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako pa bol dobila odgovor na že zdavnaj zastavljeno vprašanje. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv, zato se nikar ne spuščaj v kaj večjega in tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si pozdravi svojo slabo voljo. - težave pri uriniranju - zamaknjen začetek mikcije (spuščanje urina) - podaljšan čas mikcije - prekinjanje v procesu mikcije - zaostajanje urina v mehurju. ptomatiki praviloma ni potrebno medikamentozno zdravljenje, potreben pa je pregled in nadziranje bolezni vsakih 6 mesecev. V tem obdobju je možna uporaba različnih fitofarmakov - zdravil rastlinskega izvora. Terapevtski uspehi’fitofarmakov niso zanesljivi, saj nimamo kliničnih študij. d.d MURSKA SOBOTA BREZOV LOSJON ZA LASIŠČE DVOJČKA Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je želeni cilj še zelo oddaljen. On: Pred teboj sta uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom, in prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. RAK Ona: Šele sedaj boš videla, daje bila odločitev, ki si jo naredila, povsem pravilna, saj se bodo začeli pojavljali prvi rezultati. Koristno bi bilo, da bi malce popazila na poteze tvojih zavistnih sodelavcev... On: Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov, v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, saj ti lahko v nasprotnem primeru tvoji veliki načrti padejo v vodo. rostata je moški organ v velikosti kostanja in obdaja sečevode. Sestavljajo ga gladko mi- šičje, vezivno tkivo in žleze. Proizvaja mlekast sekret, ki se ob ejakulaciji primeša semenčicam in izboljša njihovo gibljivost. Normalna teža prostate po obdobju pubertete znaša 20 g in ostane konstantna precej časa. Z naraščajočo starostjo lahko nastopi drugo obdobje rasti prostate, ki je patološkega značaja in se kaže v kompleksu simptomov benigne hiperplazije prostate. Le-to delimo na obstruktivno in na iritativno simptomatiko. K iritativnim znakom pa spadajo LEV Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobno njenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak napadi! - povečana frekvenca mikcije - nikturija (mikcije ponoči) - bolečine pri uriniranju - inkontinenčne težave. Pri zaznavi kateregakoli izmed naštetih znakov naj pacient obišče svojega lečečega zdravnika, ki bo pacienta po potrebi napotil k urologu. Za zdravljenje imamo dandanes na razpolago več vrst učinkovitih zdravil. Kriterij za njihovo uporabo je stopnja benigne hi-perplazije prostate. Pri blagi sim- DEVICA Ona: Vse prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, pa čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala tako, kot ti veleva zdrava pamet. On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive.rezultate. Predvsem se boš predal delu, to pati bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svojega partnerja! Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v deljo prodajali 21 rabljenih avtomobilov, pro- dali pa so tri, in sicer renault 5 GTL, letnik 1986, prevoženih 156.000 kilometrov, za 250.000 tolarjev, jugo 60 koral (neregistriran), letnik 1990, prevoženih 86.000 kilometrov, za 60.000 tolarjev, in zastavo 128, letnik 1988, prevoženih 69.000 kilometrov, za 100.000 SIT. TEHTNICA Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendar bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji gonji za denarjem preveč zapostavljal. Ne bo ti žal! Znamka Letnik Prev, km Cena Opel Vectra 1,6 i 1989 107.000 509.000 SIT Audi 80 1990 160.000 800.000 SIT Renault 19 Chamade 1990 119.000 450.000 SIT Renault Twingo Pakt 1997 58.000 900.000 SIT Honda Civic VTI 1993 157.000 1.500.000 SIT Ford Escord 1,6 1993 130.000 820.000 SIT Suzuki Swift 1,3 GTI 1990 93.000 790.000 SIT Vsekakor pozitivno vplivajo na težave s prostato, saj izboljšajo predvsem lastnosti mikcij. Pri srednji in težji simptomatiki je potrebno zdravljenje z zdravili, kot sta finasterid in zaviralci alfal-receptorjev. Zdravljenje je praviloma neprekinjeno in je uspešno nadomestilo nekdaj »radikalne« ukrepe z operativno odstranitvijo prostate. EDITH JOŠAR, mag. farm. spec. ■ Ko je hudo, me pokliči! Z® da«,! Klic je brezplačen, omogoča ga Tekkom^O v- 13 ŠKORPIJON Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila. On: Tvoja sumničenja se bodo pokazala kot povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čimprej opravičiš. Kar pa se tiče tvoje poslovne naložbe, se nikar ne razburjaj, ampak se kar pogumno spusti v nameravano investicijo. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje STRELEC Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati preveč, še najbolje bo,'da ne pričakuješ ničesar, a boš na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično potrebuje. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi ... Obvezno predplačilo Juha iz koromača f valjamo po drobtinah, nato oblikujemo zrezke, debele pol centimetra. Maslo v ponvi segrejmo in na njem zlato rumeno z obeh strani spečemo. Vroče postrežemo. Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Sesekljani zrezek s skuto Stročji fižol s slanino Opečena paprika v solati Borovničev zavitek KOZOROG Ona: Prihodnost, ki je pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo težko odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar se sploh ne boš branila. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno. VODNAR Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in poskušala boš vse, da bi mu to z enako mero tudi vrnila. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, to pa se lahko konča tako dobro kot tudi slabo. On: Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo pridobiti osebo; ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pozor, vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. • RIBI L Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: Kmalu boš napredoval več korakov po poti, ki te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči prijateljev. ospod se je odločil za napeljavo plinske centralne kurjave. Zbral je več ponudb in odločil se je za najugodnejšega ponudnika, pri katerem pa ga moti edino to, da zahteva predplačilo v višini 80 odstotkov. Sprašuje, ali je to v skladu z zakonom. Zakon o varstvu potrošnikov govori o predplačilu v 41. členu. Ta določa, daje podjetje, ki molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ juha Iz koromača 180 g koromača, 60 g čebule, 10 g česna, 150 g krompirja, 50 g masla, 1500 cl vode, 10 cl kisle smetane, sol, beli poper, lovorjev list Koromač operemo. Odstranimo manjše zelene lističe in jih sesekljamo. Prestali koromač narežemo na kocke, prav tako tudi čebulo, stresemo v kozico in na polovici masla malo prepražimo. Dodamo sesekljan česen in na kocke narezan krompir. Premešamo in zalijemo z vodo ter začinimo s soljo, belim poprom in lovorjevim listom. Kuhamo do mehkega. Odstranimo lovorjev list in pretlačimo. Ponovno pristavimo, dodamo kislo smetano in na preostanku masla prepražene sesekljane lističe koromača. Počasi prevremo in vroče ponudimo. Sesekljani zrezek s skuto 450 g mletega pustega svinjskega mesa, 200 g puste skute, 1 jajce, " pecilnega pradka, 40 g čebule, 15 g česna, 2 cl olja, 10 g sesekljanega peterdilja, sol, poper, 30 g drobtin, maslo za pečenje Mletemu mesu dodamo pretlačeno skuto, jajce, pecilni prašek, sesekljan peteršilj in sesekljano čebulo s česnom, ki smo jo prepražili na olju. Začinimo s soljo in poprom. Vse skupaj dobro pregnetemo. Iz mase oblikujemo osem enakih kroglic, ki jih na deski po- Stročji fižol s slanino 1000 g stročjega fižola, 150 g čebule, 160 g mesnate slanine, 250 g paradižnika, 5 cl olja, 10 cl kisle smetane, sol, poper, peteršilj Na olju prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in slanino. Dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik, premešamo in začinimo. Pokrijemo in na majhnem ognju dušimo 10 minut, nato dodamo kuhan stročji fižol, kislo smetano in prevremo. Po potrebi začinimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Opečena paprika v solati 1000 g paprike, 5 cl olja, 3 cl kisa, 20 g česna, sol, poper Papriko v hladni vodi operemo, nato s krpo osušimo. Položimo na ne prevročo štedilnikov? ploščo in opečemo z vseh strani ter olupimo. Ko se ohladi, jo zrežemo na rezance, posolimo, popramo, dodamo sesekljan česen, prelijemo z oljem in razredčenim kisom. Rahlo premešamo in 20 minut pustimo na hladnem v marinadi. Borovničev zavitek 250 g vlečenega testa, 300 g skute, 15 cl kisle smetane, 1 jajce, 140 g sladkorja, 50 g drobtin, 1 vanilin sladkor, 80 g masla, 500 g borovnic Vlečeno testo razprostremo po deski in pokapljamo z raztopljenim maslom. Polovico premažemo s skutno maso, po njej pa potrosimo oprane in osušene borovnice. Zavijemo in položimo v pomaščen pekač. Zavitek premažemo s preostankom masla. Pečemo 55 minut pri 175 °C. Pečen zavitek potresemo s sladkorjem v prahu. Nadev: Skuto zdrobimo, dodamo smetano, rumenjak, drobtine, sladkor in vanilin sladkor. Dobro pre-' mešamo. Beljak stepemo v trd sneg ter ga narahlo primešamo skuti. za zdravje in dobro počutje 10. avgust 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Radio Murski val 94,6 Mhz Vedro v dobro jutro! Vsak dan ob 5.00 NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Esence dišav sak vonj je kombinacija zraka in svetlobe, je povedal Balzac. Nekoliko poetično, vendar že od nekdaj vemo, da so vonjave in dišave vedno z nami. V Egiptu so esence dišav pridobivali in mešali kar v templjih; boginje so menda že s svojim vonjem osenčile vse ženske. Grki in Rimljani so jih uporabljali tako, da so odišavljali kipe bogov. Z dišavami so povezani tudi spomini; poskusi doktorjev Fretignyja in Virela o duševnih predstavah so pokazali, da imajo vonjave in dišave vpliv na psiho. Olajšujejo nastop predstav in pomenljivih scen. Predstave zbujajo in usmerjajo čustva ter želje. Lahko se povežejo z daljno preteklostjo. Heliotropin prinaša podobe vrtov in cvetja, dišečih predmetov (prebuja čutnost); vanilin spodbuja predstave s hrano. Poznamo šest osnovnih dišav za moške, iz katerih pridobivajo različice v obliki kolonjskih vodic: LIMONA deluje terapevtsko, vendar skupaj z ekstraktom pomarančnih listov; LES deluje spiritualno; Vrtnarski Pomen cvetja aj vam pomeni cvet, roža? Mnogo. V cvetu je nekaj veličastnega, popolnega. Cvet je čustvo, ki se ga ne da opisati. So življenjski trenutki, ko ne moremo brez cvetja. Roža izžareva ljubezen, spoštovanje, ima nekaj globokega in popolnega. Cvetje.podarimo nekomu, ki nam nekaj pomeni. In nastane vez, ki je močnejša. Rožo podariti vsakemu in vsepovsod je težko. Zato so osebe, ki so nam drage, blizu, in so trenutki, ko nam glas iz globine pravi, da je trenutek, ko lahko nekomu podarimo cvetje. V življenjskih trenutkih, ko smo veseli in žalostni, skratka, ko so naša čustva močna, je cvet neobhoden. In z ničimer se ga ne da nadomestiti. Samo roža je tista, ki pove največ in najbolj izrazito. Še zlasti tistemu, Besede Mode CVET vpliva tako, da se moški močneje čustveno odzivajo; USNJE spominja na športni mit bejzbola; ZAČIMBE, predvsem cimet, se zdijo mistične; TOBAK spominja na zemeljski okus cigar ali pipe. Brazilski In-dijanci‘Tupinamba mu pripisujejo lastnosti, kot so prinašanje veselja in bistrega uma. Kolonjske vodice so postale »slavne« šele v drugi polovici dvajsetega stoletja. Njihovo ime se skriva v imenu nemškega mesta Cologne, ki je znano po tem že iz sedemnajstega stoletja. Kako torej izbirati in kako izbrati prav? Preprosto z duhanjem. Če ste povabljeni na večerjo, je treba vedeti le, da ste povabljeni vi in ne kolonjska vodica. Izbira, v nasprotju z izbiro obleke, ni odvisna niti od telesa, starosti ali vpliva drugih. Gre za najbolj osebno izbiro, ki je vezana na letni čas, vreme, del dneva ali noči, razpoloženje. Vizualna in tekstualna estetika dišav je danes bogato področje. V splošnem ima kozmetika celo več navdušencev kot modna oblačilna industrija. Vonj je danes ustvarjen s podobo, ki si jo predstavljamo sami po svoje. »Vsaka svetilka je rastlina,« pravi Victor Hugo, »vonj je svetloba.« TATJANA KALAMAR, dipl, inž. oblikovanja oblačil ■ ki mu jo podarimo ali izročimo. Novorojenček komaj priveka na svet in že je tu cvet orhideje. Nevesta na novi življenjski poti stiska šopek cvetlic. Pa tudi v najtežjem trenutku cvetje spremlja pokojnika na njegovi zadnji poti. Cvetje pri bolniku izraža odkritosrčnost, željo po okrevanju. Te žive in sveže rastline prinašajo v bolniško sobo dih sončnega sija, vedrino in upanje po ponovnem življenju. Bolnika cvetlice razveseljujejo in mu vlivajo nov pogum. Pomembno je, da izberemo primerno cvetje, še zlasti so pomembne »prave« barvne kombinacije. Sveže barve, harmonične kombinacije, ki sicer ne smejo biti preveč napete in živahne - dišeče. Sončni toni bodo pripomogli k smiselnemu cvetličnemu darilu. Seveda pa je vse odvisno od osebe, njegove bolezni, njegovega trpljenja. Ob obiskih v bolnico nesemo majhen aranžma, ki bo primeren za nočno omarico ob postelji in mu je potrebno le dolivati vodo, ali pa pri- Za zdravo spanje 1. K počitku se odpravite šele, ko ste zares utrujeni. Nikakor ne prezgodaj. Marsikdo meni, da se bo med počitnicami naspal, če bo zelo zgodaj legel k počitku, a to ne drži. Človeški organizem potrebuje spomladi in poleti manj spanja (šest do sedem ur) kot pozimi (med osem in devet ur). 2. Pred spanjem se razbremenite in sprostite. Roke položite na trebuh in 40-krat globoko vdihnite in izdihnite s pomočjo trebušne mu-skulature in prepone. 3. Požirek tekočine pred spanjem (ne alkohola) utegne biti koristen. Pred spanjem si privoščite kozarec vode (čiščenje organizma), skodelico zeliščnega soka ali napitek z nekaj kapljicami pomirjajoče zeliščne tinkture. 4. Prijazni vonji pomirjajo. V spalnici poskrbite za prijetno aromo, ki jb dajejo eterična olja (pomaranča, mentol). Primerne so aromatične kopeli, inhalacije ali dišeča svetilka v spalnici. 5. V posteljo pojdite primerno ogreti. Primerna je topla kopel z dodatkom melise ali poprove mete in treh do šestih kapljic mentola, če vam bolj prija, pa mlačna prha. 6. Če ste žejni, zvečer popijte kozarec piva z žličko cvetličnega me nesemo majhen šopek z vazo, kjer je potrebno vodo menjavati. Ob okrevanju bolnika na domu pa vsa skrb za negovanje cvetja odpade, saj za to poskrbijo domači. Kaj je primerno za obisk bolnika, ki je zelo neješč? Ponavadi mu nesemo nekaj, s čimer mu izkažemo pozornost, zato je cvetje najlepše darilo. Ob svežem cvetju je razpoloženje čisto drugačno, domače. Misli se povrnejo na cvetoči vrt, naravo in prinašajo duševni mir, zadovoljstvo in radost. Skratka, ob cvetju lahko pozabimo na tegobe in bolečine. Tudi v najtežjem trenutku - ob smrti najdražjih - se od pokojnika poslovimo s cvetjem in mu tako izkažemo čast. Tudi cvetje je minljivo, kot naše življenje, toda v trenutku slovesa spremlja pokojnika, ker je namenjeno samo njemu. Izraža našo ljubezen in spoštovanje pred njegovim obličjem, zato s cvetjem pokojniku izrazimo zadnjo pozornost in mu izpolnimo zadnjo željo. Cvetje pomirja, razveseljuje in spominja - kjerkoli ga srečujemo, vidimo, občudujemo na vrtovih, gredicah, v cvetličarnah in ne nazadnje na grobovih naših najdražjih. Cvetje je v krščanski veri povezano z mnogimi simbolnimi vrednotami: tako naj bi bilo kot »naveza na izgubljeni raj« in kot znamenje za minljivost zemeljskega. Skratka, cvetje v našem življenju je nenadomestljivo, zato ga spoštujemo, gojimo in cenimo. SEKCIJA CVETLIČARJEV IN VRTNARJEV pri OOZ Murska Sobota! du, ali si kako uro pred spanjem privoščite pet do deset janeževih zrnc, ki jih dobro prežvečite. 7. Proti nespečnosti pomaga re-fleksoterapija - masaža refleksnih con stopala. Pomembni so prsti na nogah (na njihovi spodnji strani so točke za pomiritev in spanje), zato masirajte drugega za drugim s palcem in kazalcem desne roke. Po-, tem zaprite oči in se sprostite. 8. Koristni so tudi pomirjevalni napitki (čaji, mleko z medom itd.). 9. Če ste pregreti in je v spalnici vroče, je hladna rjuha boljša od slehernega ventilatorja. 10. Če spalnico ogrevate, si zvečer poleg postelje postavite veliko posodo z ledom, ki bo oddajala hlad in skrbela za primerno temperaturo in za ustrezno vlago. 11. Pred spanjem si ne razbijajte glave s skrbmi in nerešljivimi problemi. Spalnica je kraj miru in sprostitve. 12. Ljubezen in spolnost spodbujata spanec. 13. Pri nespečnosti najprej pokukajte v domačo zeliščno lekarno ali se odločite za eno od preizkušenih in učinkovitih alternativnih metod. Umetna uspavala so primerna le v skrajni sili. Pripravil: MILAN JERŠE ■ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka ......... 160-200 ........... 200............200..........300 Hruške........... 200-350............ 150............300..........350 Pomaranče.............. 240........... 250...........250..........300 Limone................. 280........ 300............300..........300 Banane........... 100-200............. 180.......... 160..........160 Kivi................... 500............400...........450..........200 Suhe slive..........I.....-.......... 800............700....,... 1.000 Orehi, jedrca........ 1.200.........1.000............900 1.000 Solata................. 250............250...........200..........250 Stari česen............ 400............400 400..........400 Rdeče grozdje.......... 400..............-.......... 400..........600 Zeleno zelje........... 100............ 120...........80...........80 Rdeče zelje............ 200............200.......... 150......... 150 Kumare ........... 150-200............ 150.......100-200......... 150 Korenček............... 200............200...........200..........200 Paradižnik............ 220...........190............200........ 200 Paprika.......... 120-150............. 175.......... 150.....150-300 Stara čebula........... 100.............80.......... 100......... 150 Mlada čebula........... 200........... 150.......... 200 .<.........- Mladi krompir........ 60-70.............70............69...........80 Stari krompir.............-..............-............70...........80 Stročji fižol.......... 400............400...........300............- Peteršilj.............. 400............400...........450..........600 Cvetača................ 300............220...........350..........350 Breskve................ 200........... 146...........200 250 Borovnice............ 1.200....... 1.200 ........ 1.000.........1.000 Ananas................. 350.............250 350 500 Por................... 350............350...........400...,...... 500 Fižol, zrnje........... 400............350...........300..........400 Sveže slive............ 250........... 250...........300..........250 Zelena......... 300.............400...........400..........400 Marelice............... 350............400.............-......... 500 Ohrovt....................-..............-.......... 200..........250 Lubenice................ 80 70-90.............79 100 Belo grozdje..... 200-400............. 520...........550..........600 Bučke.................. 150............250...........300..........300 Grenivke.............. 300............300...........300..........350 Suhe fige.................-........... 800...........800....... 1.000 Nektarine.............. 250........... 260...........350..........300 Suhe marelice.............-......... 1.000.......1.200..........1.200 Dinje................. 250 195............200..........300 Mladi česen............ 400............400...........600..........500 Melancane.............. 300............300...........300..........300 Biološka vrednost klorele lorela vsebuje vse za življenje potrebne sestavine. Odlikuje se z visoko vsebnostjo življenjsko pomembnih beljakovin (aminokislin), ki se lahko po svoji sestavi primerjajo celo z živalskimi beljakovinami. Zelo visoko biološko vrednost pa imajo tudi maščobe, ki jih vsebuje klorela v obliki tablet in granul 11 odstotkov. Od tega jih je kar okrog 82 odstotkov nenasičenih, med temi so tudi take, ki imajo poseben varovalni učinek za zdravje. K Izredno visoka vsebnost vitaminov in rudnin daje kloreli še posebno dietno vrednost. Ta hranila ne vplivajo samo na preventivo deficitarnih bolezni, na boljšo rast in razvoj otrok ter krepitev odpornosti organizma, temveč tudi na preprečevanje civilizacijskih bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja ter raka. Nekatera hranila, zlasti v večji koncentraciji, teh pa je v kloreli dovolj, so znani antioksidanti, ki preprečujejo prostim radikalom v organizmu, da bi poškodovali celice. Zaradi svoje izredno visoke hranilne vrednosti; zlasti pa zaradi beljakovinske, vitaminske in rudninske sestave je dobila klorela velik pomen predvsem v prehrani vzhodnih narodov, ki na splošno uživajo hranilno revnejšo prehrano. Beljakovinsko in vitaminsko revna prehrana je vzrok znižani odpornosti organizma in zato številnim boleznim ter slabšemu razvoju otrok. Dodatek klorele dnevni prehrani lahko prepreči ali celo zdravi tiste bolezni, ki so v povezavi z neustrezno prehrano. V prehrani zdravega človeka je klorela naravni vir vitaminov in rudnin, med katerimi so tudi pomembni antioksidanti, ki ščitijo organizem pred nastankom civilizacijskih bolezni. Klorela ima med vsemi rastlinami največ klorofila. Že leta 1855 je Kephart ugotovil, da pri ljudeh, ki jim ne primanjkuje železa in bakra, klorofil pospešuje nastanek eritrocitov oziroma preprečuje slabokrvnost (povečuje koncentracijo hemoglobina). Ko so skupaj s klorofilom uporabili penicilin, so opazili veliko hitrejše zdravljenje infekcij in infekcijskih ran. Klorofil tudi vsrka proteaze, to je encime, ki v črevesju prebavljajo beljakovine. S tem učinkom je dobil klorofil tudi vlogo pri zdravljenju kroničnega pankreatitisa. Klorofil se presnavlja v jetrih, katerih razpadni produkti se izločijo z žolčem. Klorofil je podoben krvnemu pigmentu, ki je pomembna sestavina cikokroma P-450, detoksikacijskega encimskega sistema v jetrih. Poleg tega naj bi imel klorofil podobno razstru-pljevalno vlogo v organizmu kot pigment. Japonec Fukui je ugotovil, da lahko z zaužitjem 4-5 gramov klorele pred pitjem alkoholnih pijač preprečimo pijanost in alkoholnega mačka. Čeprav je dnevna količina tablet klorele praktično neomejena, je bolje, da začnemo z zmernim odmerkom, to je od 1 do 5 tablet pri vsakem obroku. Nato odmerek povečujemo. Za splošno preventivo in krepitev organizma zadostuje 10 do 15 tablet na dan, zaužitih med petimi obroki. Preparate klorele uživamo pred obrokom hrane, med njim ali po njem. Le pri razstrupljanju organizma preparate (tablete ali granule) zaužijemo na prazen želodec. Po uživanju klorele se redko pojavijo alergične reakcije. Pogosto opazimo le poslabšanje alergij pri alergikih, ki pa so prehodnega značaja. Prav tako lahko pri bolj občutljivih ljudeh opazimo pospešeno peristaltiko. Te težave lahko izginejo že v nekaj dneh. Pripravil: M. JERŠE ■ za zdravje in dobro počutje 24 V BESEDI IN SLIKI 10. avgust 2000, wmk Črna kronika Dom duhovnosti v Kančevcih dali mentorji in pomočniki prednost predvsem, kot pravi anima- V soboško bolnišnico so pripeljali hudo pretepeno občanko srednjih let iz Turnišča. Po operaciji in ni več v življenjski nevarnosti. V Bratoncih so našli v postelji mrtvega vaščana. Opravljena je bila obdukcija in podano je bilo mnenje, da ni umrt nasilne smrti. Štirje Romi iz Gomilice so z originalnim ključem, ki so ga našli na okenski polici, oprli vhodna vrata in ukradli občanki s Cankove 240.000 tolarjev in 8.500 šilingov. Policisti so jih odkrili, in ker tatiči denarja še niso potrošili, so ga vrnili lastnici. Med kopanjem jaška za vodovod v Veržeju so našli minometno mino kalibra 82. Nevarno reč je odpeljal in uničil regijski pirotehnik. Š. S. ■ V Veržeju so praznovali sto dvajset let prostovoljnega gasilskega društva, čeprav naj bi se začele razvijati prve oblike gasilstva še dvajset let prej, vendar ne v društveni obliki. Kot poudarja predsednik PGD Mihael Kolbl, je bil eden pomembnejših dogodkov v zgodovini društva 1892. leta, ko so povelje prvič izgovorili v slovenskem jeziku. Ob praznovanju visokega jubileja se je zbralo 176 gasilcev v uniformah z 38-imi prapori, prišli so tudi iz Vodic nad Ljubljano in Slovenj Gradca, s katerimi so veržejski gasilci pobrateni. PGD Veržej je ob tej priložnosti prejelo plaketo gasilske zveze Slovenije, občinsko priz- bilo, z vseh območij Slovenije, ki so se prijavili na likovno kolonijo in tečaj nemščine ter angleščine. Tokrat so oboje, kolonija in tečaj sta namreč prejšnja leta potekala ločeno, združili in nastala je poletna šola, ki so jo poimenovali Sko- zi pesem, sliko, besedo in igro do jezika. Likovna in jezikovna poletna šola letne šole organizirali športne dejavnosti, pohode in kopanja na bližnja kopališča. Skratka, pri podajanju likovnega in jezikovnega znanja so torka Metka, igri in risanju, ker si z igro in vizualizacijo otroci več zapomnijo. Lucija, Klara in Florjan, ki so bili med udeleženci poletne šole, so ta teden bivanja v Kančevcih, način dela ter druženje opisali zelo všečno, saj so obljubili, da se bodo naslednje leto spet vrnili. C. KOSEDNAR, foto: N. JUHNOVi e nekaj let, posebej pa še letošnje leto, je program Doma duhovnosti vse leto bogato natrpan. Prejšnji teden so tam gostovali osnovnošolci in nekaj srednje- šolcev, okrog petdeset jih je V okviru likovnih delavnic, kjer so kot mentorji delovali Nada Salo-bir, Barbara Salobir, Tomaž Gregorc in Fani Pečar, so vadili razne tehnike (tempera, gvaš, svinčnik, flomaster...), se pogovarjali o načinu likovnega izražanja ter slikali na različne teme, kjer so poskušali zajeti predvsem značaje ljudi pa Udeležencem poletne šole v Kančevcih je teden prehitro minil. nanje in priznanje gasilske zveze Ljutomer. Prevzeli so tudi kombinirano gasilsko vozilo, ki je stalo 3,5 milijone SIT, katerega botri sta bile družina Prelog, kovaštvo Veržej in družina Legen. Domačin Jože Osterc je pred tem dogodkom na gasilski dom narisal sv. Florijana, zaradi česar je bila proslava še slovesnejša. DT, foto: NJ tudi naravne in kulturne znamenitosti Goričkega. Pri jezikovnem pouku, ki sta ga vodili Nina Lipar in Mateja Pihler, I pa so se učili ob pesmi in igri, kjer je bil poudarek na besedišču in konverzaciji. Vsak dan pa so se imeli tudi sveto mašo, ki je potekala v treh jezikih. Ker pa je seveda čas počitnic, so v okviru po- Na pobudo Ivana Raja, Štefana Hodnika in Marije Kuzma so se po 35 letih (odkar so zapustili šolske klopi) srečali nekdanji učenci OŠ Bistrica, rojeni 1950. leta. Prišli so tudi tisti, ki so si ustvarili domove in družine v notranjosti Slovenije, pa v Avstriji, Nemčiji in celo Kanadi. Danes so seveda očetje, matere, dedki in babice. Obiskali so sedanjo bistriško šolo, sodelovali v zahvalni maši v cerkvi A. M. Slomška, na pokopališču prižgali svečke in položili venec na grobove nekaterih žal že umrlih sošolcev, nazadnje pa so se še malo poveselili, kajti mnogi so se po 35 letih prvič srečali. -Foto: J. Ž. Mladinski informativni in kulturni klub M. Sobota je ta teden povabil v svoje prostore osnovnošolce, ki bi si radi ob dopoldnevih krajšali čas v likovno-kiparskih delavnicah. Vabilu se je odzvalo nekaj več kot deset mladih, ki ustvarjajo pod mentorskim vodstvom Ditke Petkovič. Povedali so nam, da jim je v MIK-u zelo zanimivo. -JG, foto: NJ Jus Makovec MAČKA n. »Ni pomoči,« je teta Marija zahlipala, ko je zagledala posinjeli bratov obraz. Iz njene notranjosti se je potem sprostil krčevit jok. »Joj, joj,« je stokala. »Pred leti vam je pobralo mater, sedaj pa še očeta!« In res ni bilo pomoči... Stari Kocziusko se ni več zavedel. Čez dva dni so ga pokopali na vaškem pokopališču ob gozdu. Zaradi tistega udarca po glavi v šlezijski vojni so Blaža oprostili zadnja tri leta služenja vojaščine. Hitro si je opomogel in našel primerno delo kot gonjač goveje živine in konjev z ogrskih ravnic do Trsta. Ko pa ni bilo opravka z živino, je pomagal pri prevozu pšenice vse tja dol v Furlanijo in še naprej. »Ni pomoči,« je zahlipala teta Marija, ko je zagledala posinjeli bratov obraz. Iz njene notranjosti se je potem sprostil krčevit jok. »Joj, joj,« je stokala. »Pred leti vam je pobralo mater, sedaj pa še očeta!« In res ni bilo pomoči... Stari Kocziusko se ni več zavedel. Cez dva dni so ga pokopali na vaškem pokopališču ob gozdu. Zaradi tistega udarca po glavi v šlezijski vojni so Blaža zadnja tri leta oprostili služenja vojaščine. Hitro si je opomogel ter našel primerno delo kot gonjač goveje živine in konjev z ogrskih rav- pomagal pri prevozu pšenice vse tja dol v Furlanijo in še naprej. k -k -k V Radgoni so se že ves teden pripravljali na veliki letni sejem. Noč in dan so po mestnem tlaku ropotali vozovi tujih kramarjev. Prostrani trg pred mestno hišo, široka in dolga Murgasa, vse tja do prostora pred župnijsko cerkvijo svetega Janeza, je bil napolnjen s šotori, okrašenimi z živobarvnimi trakovi in zastavicami. Vsakdo je pač hotel privabiti kupce, ki so mesto napolnili že zgodaj zjutraj. Dolga ulica se je spremenila v govorečo reko. Tu si slišal mešanico govoric, vse od Puklastega sveta do Goričanov od Marije Snežne ob Muri, Prekmurcev, Polancev, vse tja do Lotmerka in Ormoža, Lukaijev, Ščavničarjev, Slovenjegoričanov in Medžimurcev. Ob mestnem grabnu so pustili svoje vozove in konje tisti sejmarji, ki so prišli od daleč. Del Grabna so zasedli cigani s svojimi medvedi, opicami in drugimi eksotičnimi živalmi. V Murgasi so imele svoje stojnice Ciganke, ki so radovednemu kmečkemu ljudstvu vedeževale iz kart. Okrog ciganskih šotorov se je drenjal predvsem mlajši svet. Na glavnem trgu je dišalo po pečenki. Zavaljen mesar in vajenec sta na ražnju vrtela vola. Nedaleč vstran so pekli prašiče. Peki iz Murske Sobote, oblečeni v bele ljudske oprave, so sejmarjem ponujali slastne gibanice in vrtanke. Tržani iz Veržeja so ponujali ribje dobrote. Med prodajalci in kupci so se smukali ormoški meščani in ponujali svojega jeruzalemčana. Tudi lot-merških tržanov ni manjkalo. Se ti so hvalili svoj 1---I ' — —1 j m r> »> /Gl on nolofnrilTI kupcem že proti poldnevu začele zapletati noge. Najbolj glasni pa so bili vinogradniki s Kleka. »Kar pijte, ne bo zmanjkalo. Cc pa bo, bomo takoj pripeljali še več!« so kričali. V gostilni Pri turški luknji je teklo pivo kot za stavo. Kot vsako leto, je tudi Bratuh iz Borcev zapre-gel Črnko in Fukso. Na vozu so se mu pridružili še nekateri sosedi iz vasi. Pri znamenju v Novi vasi sta na Bratuha že čakala Blaž in mlinar Arni iz Grle Vasi. Po cerkvah v Radgoni so se oglasili opoldanski zvonovi, ko je Bratuh nakrmil konja, jima ponudil vodo, nato pa se je za svojimi-sopot-niki izgubil v sejmarskem trušču. Kot so se bili dogovorili, so se zbrali Bratuhovi potniki pri vozu in konjih hitro po tistem, ko so stolpne ure petkrat udarile. Kot se je spodobilo, je bil Bratuh med zadnjimi. Arni je prižvenketal z dolgo verigo za mlinski privez ih kramarjev vajenec mu jo je moral pomagati nesti. »Naprej bo že kako,« seje tolažil Arni. »Ce ne drugače, bo Bratuh odpeljal verigo kar v Borce, od tam pa jo bom že spravil domov,« je robantil in pri tem pomislil na sina Japeca, ki ga je prav tako kot Blaža pobrala vojska. Pa mu ne bi bilo treba med vojake, če ga v Jamini ne bi bila zalotila braneška grajska hajduka prav v trenutku, ko si je oprtal mladega srnjačka. Sicer pa je Japec polovil grajske divjačine, da je z vojaščino ne bi odslužil do smrti. Bratuh je pogledal po navzočih, kot da jih prešteva. »Blaža ni in ne bomo ga čakali,« je trdo odločil. »Pa mon/la aa micliš svoietra bodočega zeta pustiti kar tukaj!« je Bratuha hote pičil njegov najbližji sosed, ki se je po dobri zemlji in tudi kako drugače lahko meril z Bratuhom. Ta se je držal, kot da ni nič slišal, zato na sosedove besede ni odgovoril. Vpregel je kobili in kmalu je voz drdral po že precej zdelanem mostu čez Muro. Zgodilo se je potem tako, kot je Arni predvideval. Pri znamenju v Novi Vasi je za svoja leta še kar hitro zdrsnil z voza, se Bratuhu zahvalil za uslugo glede verige, potrepljal ksebno kobilo po bedru in zginil v podrastju ob poti. Sonce se je že zdavnaj utopilo nekje za Murščakom, ko je prispel do mlina v Grli Vasi. Mlin sicer ni bil njegov, pripadal je bližnji kmetiji, ki jo je v polkrogu obkrožala Murica. Nihče ni vedel, kdo in kdaj ga je postavil. Če je bilo dovolj vode, je namlel moke in zdroba za kmetijo in še skoraj pol vasi. Ob močnih pomladnih odjugah se mlinsko kolo navadno ni vrtelo, kajti škripalo jc na vseh koncih in krajih. Trgale so se stare privezne verige, škr-tali so oporni tramovi in kump, na katerem je bila mlinarska hiška, je drhtel in poplesaval na razpenjeni vodi. Mlinar Arni je ob takšnih prilikah poslal sina Japcca v spodnji konec vasi po pomoč. Tam so si namreč na nekdanji vaški zemlji postavili hišice številnj brezzemljaši. »Oče prosijo, hitro pridite,« je Japec kričal po dvoriščih. Moški so vedeli, za kaj gre. Jadrno so opustili delo, ki so se mu pred tem posvetili, in na pol beže odhiteli k mlinu, kjer si je Arni z zadnjimi močmi prizadeval, da mu voda ne bi polomila opornikov ali vrgla mlinskega kolesa s tečajev. (SE NADALJUJE) Petek, 8. 2000 Televizijski spored od 11. 8 . do 17. 8. 2000 TV SLOVENIJA] 8.50 Risanke 9.35 Afriške pravljice 9,45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Neukročeni planet, ameriška serija 11.10 Svinja, nemška drama, 2. del 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Slovenci v Avstraliji 14.35 Novakovi, tv-nanizanka 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.20 Otroška oddaja 17.45 Skrivna Rusija, nemška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ne pozabi me, ameriški film 21.30 Deteljica 21.40 Polž v solati, tv-kabaret 22.20 Odmevi, šport, vreme 23.05 Kdo bo koga, tv-nadaljevanka 23.35 Polnočni klub 0.45 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 9.30 Nenadoma Susan, nanizanka 9.50 Družinski zdravnik, nadaljevanka 11.00 Sreča je laž, francoski film 14.45 Gore in ljudje: Jože Hudeček 15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.35 Pot k slavi, športna serija 17.30 Plemeniti morilec, angleški film (čb) 19.00 Med valovi 19.30 Videospotnice 19.55 Zlata liga v atletiki, prenos 22.30 Tom Jones, angleška nadaljevanka 23.20 Polna luna, kan.-novozelandski film 0.55 J.A.G., ameriška nadaljevanka 1.40 Mortimerjeva, angleška nadaljevanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14,30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ulični bojevnik, am. film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Smer: Gobi, am. film - 1.30 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Zlorabljeni otroci 2 - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. -19.30 Stilski izziv: Sprememba stila - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 F.I.S.T., ameriški film -0.40 Psi faktor, serija -1.40 Ricki Lake, pon. - 2.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Navigator -Polanski dnevi, reportaža - Amala in Eulogio Argulles Puey, koncert - Folklorna skupina Miče Acev iz Makedonije - 16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Melrose Plače, nad. - 21.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa, regionalni program - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.10 TV Pika: Kirurgovo srce - 22.35 Reunion 2000 - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Družina za umret, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, inf. oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.10 - Viva turistica, turistična oddaja. 10.50 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.20 -Globalna energija, dok. oddaja. 11.35 - Glasbena skrinja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, inf. oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turist, oddaja. 17.00 - Glasbeni spoti. 18.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.30-Gnes, inf. oddaja. 19.00-Iz našega arhiva. 20,00 ■ Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, inf. oddaja. 20.30 - Globalna energija, dok. oddaja. 20.45 - Glasbeni spoti. 21.00 - Na domači grudi, kmet, oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 -Gnes, inf, oddaja. 23.00 - SD JAM, glasb, oddaja. 00.00 - Erotika. 01.10- Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila -10.00 Izobraževalni program -11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 V deželi velikih mačk -14.10 Poročila - 14.15 Mali junaki, am. film -15.35 Risanka -15.55 Arabella, otr. ser. -16.25 Briljantina - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Ljubezen v dobi cesarstva, ser. - 21.00 Tržnica: Zadar - 22.30 Dnevnik - 22.50 Tržnica: Zadar - 0.10 Filmski maraton TV HRVAŠKA 2 14.20 Gulliverjeva potovanja, nad. - 15.50 Omerta - zakon molka, nad. -16.35 Urgenca, nan. - 17,20 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Stoletje narodov, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Velikani 20. stoletja - 21.30 Konec poletja, amer, film -23.10 Čas je za jazz - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.05 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.50 Afera Nine B., nemško-francoski film - 19.30 Glasbeni program - 19.55 Atletika, prenos Zlate lige iz Ziiricha - 22.30 Animavizija - 23.00 Nenadoma Susan - 23.25 Veronikine skrivnosti - 23.50 Damon TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -10.55 Formula 1, trening - 12.05 Dnevnik - 12.55 Formula 1, nadaljevanje - 14,25 Regionalni magazini -15.15 Guldenburgovi, nad. -15.58 Poročila - 16.10 Evropski parlament -16.30 Balatonski turistični mozaik - 16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Nogometno prvenstvo, prenos, v odmoru dnevnik - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpeštanska dvanaj-stica - 20.10 Gospod profesor Hanibal, madž. film (čb) - 21.40 Formula 1 za VN Madžarske, uvod - 22.00 Dnevnik - 22.50 Koncert - 23.45 Medeni tedni, nemški film TV MADŽARSKA 2 9,00 Madžarski salon, kultura - 9.25 Madžari ob prelomu stoletja -10.35 Smer Sydney -11.00 Kino Dore Prokopp -11.30 Kovček - 12,00 Naša družinica, nan. - 13,00 Dnevnik -14.00 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nan. -14.30 Hot Jazz Band - 15.00 Ni pravnomočno, show - 15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki - 16.00 Šolska ulica - 17.35 72 ur, kult, ponudba - 18.05 Takoj!, M. Vamos - 19.00 Kultura bivanja -19.25 Klip plus -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Pod udarom zakona, am. film (čb) - 23.15 Zaključek - 0.15 Nočni program TV AVSTRIJA! 10.10 Specialisti - 11.00 Na jug - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 12.45 Formula 1, trening - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Film po izbiri: Peklenski val, Zmeda na poštnem vlaku ali Smrtonosna hitrost - 21.55 Zarota v senci, srhljivka - 23.30 Generacija 99, film TV AVSTRIJA 2 10.10 Cvetovi v prahu, film -12.00 Poročila - 12.05 Šest v poletju - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19,30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Človeške slike - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.20 Zgodbe iz školjke 8.50 Oddaja za otroke 9.10 Radovedni Taček: Pasja šola 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.00 Mandy, angleški film (čb) 11.30 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ne pozabi me, ameriški film 15.00 Za mojega sina, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Fliper in Lepaka, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.20 Letališče, angleška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Moj ata socialistični kulak, slov, film 22.10 Velika imena malega ekrana 23.05 Poročila, šport, vreme 23.30 Kdo bo koga, tv-nadaljevanka 0.00 V New Orleansu, ameriška nanizanka' 0.45 Vran, kanadska nanizanka 1.30 Vstajenje, ameriški film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Osem prijateljev, risanka - 8.30 Panda Jin Jin, risanka - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Naš dedek, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Ameriška gimnazija, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Najbolj nore čarovnije - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Pop'n'roll - 15.00 Otroci ne lažejo - 15.30 Mala Daniela, nad. -17.20 Osem sekund, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Pelikanovo poročilo, ameriški film - 22.30 Časopisi, ameriški film - 0.30 Sonce tudi vzhaja, ameriški film - 2.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nora hiša, nan. -10.00 Srečna družina, nan. - 10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Nenavadna kupčija, ameriški film - 15.40 Posebna enota, nan. -16.10 Vanessa VVilliams in prijatelji - 17.00 Območje 51, serija - 18.00 Demoni hitrosti, serija - 19.00 Plen, nan. - 20.00 Hiša skrivnosti, ameriški film - 21.40 Dvojna obsedenost, ameriški film - 23.20 Umor v raju, ameriški film - 1.10 Atlantis TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Napoved športnih dogodkov -Iz soboške tržnice - 10.10 TV Pika: Kirurgovo srce - 10.35 Reunion 2000 -16.00 Kopalke, ameriški film - 18.00 Višave, nan. - 19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Polet maščevanja, ameriški film - 0.00 Pop bazar TV SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 9.50 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 11.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 16.50 Zlata liga v atletiki, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Bila sva mlada oba, Stanka Kovačič 21.05 Z Zemlje na Luno, ameriška nanizanka 21.50 Sobotna noč: Rock Otočec 2000 23.50 Svetnik, angleška nanizanka TV AS-KANAL 54 09.30 • Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Globalna energija, dokumentarna oddaja. 10.15 - SQ JAM, glasbena oddaja. 11.15 - 0 Samoa, dokumentarna oddaja. 11.30 - Risanke. 12.00 ■ Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.45 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.45 - Glasbeni spoti. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 2. del, produkcija VTV. 20.40 - O Samoa, dokumentarna oddaja. 20.55 - Savate, vestern. 22.25 - Glasbeni spot. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani.___ TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Raziskovalec, serija - 9.30 Mednarodni otroški festival -10.25 Zvezdne steze, nan. - 12.00 Dnevnik - 12.35 Tržnica: Zadar - 15.15 Poročila - 15.25 Hrabri dobermani, brit, film - 16.55 Beverly Hills - 17.45 Risanka - 18.05 Melrose Plače - 18.55 Grimmove pravljice - 19.30 Dnevnik - 20.10 Et-nofest - 21.15 Postati enak očetu, amer, film - 23.00 Dnevnik - 23.25 Prevare, nad. - 2.25 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 12.05 Labirint strasti, nad. - 15.30 Potovanja: Costa Rica - 16,30 Črno - belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata krila, nan. - 20.55 Damon, nan. - 21.20 Svet zabave - 21.50 Pravi čas - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 11.50 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.10 Hišni ljubljenčki - 16.55 Antologija kratkega hrvaškega filma - 17.30 Čas je za jazz - 18.30 Koraki - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Zgodovina vode, dok. serija (4 x 50 minut) - 23.30 Šport danes TV MADŽARSKA 1 5.46 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za retormate - 8,10 Zanzibar - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 11.15 Formula 1, reportaža - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 12.50 Formula 1, trening - 14.20 Delta - 14.50 Formula 3000, prenos - 16.50 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Bruhaha, kabaret - 21.00 Formula 1, pregled dogodkov - 21.30 Mojster bilijarda, ital, film - 23.25 Srčni šum, koprodukcijski film TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinske oddaje - 12.00 Reševalci, nan. - 13.05 Koncert v Tabanu - 14.00 Šampanjec, angl, film (čb) - 15.30 Evropska galerija - 16.00 Letalska družba Modro nebo, nan. - 16.45 Tri želje - 17.15 Koktajl ekstremov - 17.30 Prej ko slej, show - 18.25 Šlagerteve - 19.15 Szilagysomlyo: Zaklad gepidskih kraljev - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Erdeljski pesnik in kipar Lajos Pati - 21.30 Srečali se bomo v Sydneyju -22.25 Ulica upanja, nan. - 23.10 Bravo TV - 23.55 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.10 Smučarski skoki, prenos iz Beljaka - 15.30 O 3 Austria Top 40 - 16.15 Nogomet, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Potovanje v središče Zemlje, prvi del pustolovskega filma - 21.50 Kull osvajalec, akcijski film - 23.20 Nogomet - 23.50 Konan barbar, pustolovski film TV AVSTRIJA 1 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Afera Thomasa Crow-na, kriminalka - 11.05 Bouna sera, gospa Campbell, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Budenbrookovi, prvi del filma - 14.45 Ptičji mešetar, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse je TV! - 22.00 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.25 Človek z veliko lastnostmi - 23.20 Nič razen spomina, TV-film ORED Četrtek, 17. 8. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.60 Odmevi 8.20 Mostovi 8.50 Pod klobukom 9.40 Zgodbe tz školjke 10.15 Oddaja za ottoke 10.40 šola preživetja, angleška serija 11.25 Naravni parki Slovenije 12 .00 Naokoli po Nemčiji 13 .00 Poročila, šport, vreme 14,10 Intervju 15.00 Titanik, ameriška nadaljevanka 10,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.20 Robin in Rozi, risana nanizanka 17.45 Neukročeni planet, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Nanizanka 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.40 Halgato, tv-nadaljevanka, 1/3 23.30 Slovenci v Avstraliji 0.25 Ne/znani oder Monodrama TVSLOVENIJA2 9.00 Iz dobrega gnezda, nem. nadaljevanka 9.45 Prostost, francoska nadaljevanka 10.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 14.20 Svet poroča 14.50 Šport 16.50 Bila sva mlada oba, Stanka Kovačič 17.55 Družinski zdravnik, nadaljevanka 19.00 Nenadoma Susan, nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Leteči cirkus Montyja Pythona 21 .05 Pot k slavi, športna serija 22 .00 Velika zamenjava, angleški film 23 .55 Hčere Simone de Beauvoir, nad. 0.45 Wycliffe, škotska nanizanka 1.35 Videospotnice POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9,00 Turingija, potopis - 9.30 Vinske zgodbe - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 15.00 Wimbeldon, prenos - 19.15 24 ur - 20.00 Puhloglave!, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Nekaj divjega, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokcain Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Susan Sa-randon in Natalie Portman -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan,- 19.00 Jenny, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Zgodba o Jessici Savitch, ameriški film - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.10 Izgnanec, nan. - 0.00 Ricki Lake, ponovitev - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 15.00 Živa ponovitev regionalnega programa - Turističnokmečke igre občine Cankova - Praznik občine Ljutomer - Sejen po celem Lotmerki -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Slepčeva zvijača, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Pohod po Dolnjih Slavečih - 22.30 Pevski praznik v Odrancih - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 - Iz produkcije ZLTV. ATV Signal, prija. 12.00 -Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 - Iz produkcije ZLTV; ATV Signal, ti-tja. 18.00-Risanke. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00- Iz našega arhiva. 20,00 ■ Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 - Viva turista, turistična oddaja v živo. 21.30 ■ Iz produkcije ZLTV, ATV Signal, Litija. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes. informa-tivna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.05 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program -11.20 Otroški program - 12,00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Velikani 20. stoletja -14.15 Poročila - 14.20 Letni čas, britanski film -16.05 Otroški program - 17.00 Morje: Split -17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V zenici sonca - 20.45 Kviz -21.15 Usode, dokumentarna oddaja - 21.45 Nenadoma Susan, nan. - 22.20 Dnevnik -22.40 Tedi Spalato, posnetek koncerta - 0.10 Poročila - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.10 Kulturno poletje - 14.10 Trideset vrstic za zločin, nad. - 15.50 Newyorški policisti, nan. -15.35 Ljubezen v dobi cesarstva, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Stoletje narodov, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija nad. - 21.25 Urgenca, nan. - 22.10 Vigo, brit, film - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.05 Panorame turističnih središč Hrvaške - 18.05 Rdeči kimono, ameriški film -19.30 Glasbeni program - 20.10 Olympica - 20.35 Olimpijske vesti - 20.40 Olimpijski leksikon - 20.45 Trkalci, mini serija - 23.40 Oddelek za umore (opomba: prenos prija-teljske košarkarske tekme Hrvaška - Avstralija iz Biograda) TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.05 Klip-mix -14.20 Največji, tv-igra - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Graditelj cerkva sv. Štefan - 17.00 Tangenta način življenja - 17.30 Zagovornik, jezikoslovni program - 18.00 Dnevnik -19.00 Jani gre na dom - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti: 20.30 Po sledeh mojega očeta, am.-ital. film - 22.00 Dnevnik - 22.50 Kino Dore Prokopp - 23.20 Mladinski program na otoku Pepsi - 0.10 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna TV MADŽARSKA 2 6.00 Ažurno - 8.30 112, kriminalistični magazin - 9,00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost -11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarstvo v zagonu - 12.00 Naša družinica, nan. -13.00 Dnevnik -14.00 Glavni trg - 15.30 V dvoje - 16.05 Šolska ulica - 17.30 Črna skrinja, svetovni magazin - 18.00 DP v tenisu - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20,30 Zaseb-na Madžarska - 21.20 Franciškine nedelje, film - 23.05 Zaključek - 2.05 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.55 James Bond - Iz Rusije z ljubeznijo -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Šest v poletju - 22.00 Pravi Dunajčan ne propade -22.50 Wickie, Slime & Paiper - 23.35 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 10.10 Teta Frieda, filmska komedija - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Une verzum: Fidži - 21.05 Belomodre zgodbe - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - Vsak dan ob 1 830 in 2O00: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjen-ci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam--14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Šipii mi-21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10,00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.30 Za zdravje - 1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Poročila - 19.1 5 Krpanke - 20.00 -Kak je indafajn bilou - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 21.10 Jukebox- 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 NSTSNMV -14(00 -14.00 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine -13.30 Sedem veličastjih — 14.00 Poročila - -15,30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - TV SLOVENIJA 1 8.00 Risanke 9.45 Pleme, nanizanka 10.20 Dlan v dlani 11.10 Neizprosna divjina, angleška serija 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .15 Turistična oddaja 13 .35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.05 Moj ata socialistični kulak, film 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.40 Alpe - Donava - Jadran 18,10 Naravni parki Slovenije: Topla 18.45 Risanka 18,50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titanik, ameriška nadaljevanka 21.35 Intervju 22.30 Poročila, šport, vreme 22.50 Kanadska plesna oddaja 23.45 Naravni parki Slovenije TV SLOVENIJA 2 8.10 Videospotnice 8.45 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.10 Iz dobrega gnezda, nadaljevanka 10 .00 Minty, avstralska nanizanka 10.30 Zvezde Hollywooda. Rock Hudson 11 .00 Med valovi 11.30 Policija na naši strani 12 .00 V duhu izročila: Madagaskar 18.15 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Pustolovščine N. Hulota, serija 20.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.20 Trend, oddaja o modi 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Superženska, nemški film 0.15 Videospotnice POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Osem prijateljev, risanka - 8.30 Panda Jin Jin - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Naš dedek, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Maktub, nad. - 13.10 Otroci ne lažejo - 13.40 Formula 1 zaVN Madžarske -16.00 Mala Daniela, nad. - 17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Past za starše, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Hudičev odvetnik, ameriški-film - 22.00 Naključni turist, ameriški film - 0.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nora hiša, nan. - 10.00 Srečna družina, nan. - 10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Tolpa jabolčnega cmočka na pohodu, am. film - 15.50 Klik! - Pri Zlati opici - Kupid -Ruby Wax: Burt Reynolds - 19.00 Izbrani, nad. - 20.00 Moja mačeha je z drugega planeta, am. film - 22.10 Stilski izziv: Poletje - 22.45 Ana Karenina, am. film TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - NK Mura : NK HIT Gorica, reportaža - 10.15 Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 11.00 Poletni tabor za slepo in slabovidno mladino - 11.15 Zaključek projektnega učenja za mlade - 11.30 Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive - 12.00 Letalska šola soboškega Aerokluba - 12.25 Zdravilišče Radenci nagrajuje -12.30 Ponovno med rojaki v Betlehemu - 12.55 Polanski dnevi - 13.15 Amala in Eulogio Argulles Puey, koncert - 13.35 Folklorna skupina Miče Acev iz Makedonije - 16.00 Pleši rock’n'roll, ameriški film -18.00 Višave, nan. -19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Lambada, prepovedani ples, ameriški film - 23.30 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 - Videostrani. 17.45 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.00 ■ Foto Šimonka nagrajuje. 21.05 - Viva turistica, turistična oddajaj 21.40 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Film za otroke - 9.25 Otroški program -11.00 Stičišča svetovnih kultur, serija - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Mir in dobrota -14.05 Ko mineva čas - 15.05 Poročila - 15.20 Oprah Show -16.05 Risanka -16.20 Gol, nad. - 17.05 Stoletje, serija - 18.00 Risanka -18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.25 Vožnja, amer, film - 22.55 Dnevnik - 23.20 Skrivni dnevnik D. Pfeiffera, nan. - 23.45 Čudni posli, amer, film - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.00 Nedeljska maša - 12.10 Risanka - 12.35 Čarovnija, nad. - 16.10 Zlata krila, nan. - 17.00 Harvey, amer, film - 18.35 Svet narave, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pod vedrim nebom: Šibenik - 21.10 Kapitan James Cook, nad. - 22.00 Art program - 23.05 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.40 Panorame turističnih središč Hrvaške - 13.40 Formula 1, prenos dirke za VN Madžarske z Hungaroringa - 15.45 Športni program - 19.30 Glasbeni program -20.10 Pred 01: Ukradeno zlato, dok. film - 21.10 Formula 1, posnetek dirke - 23.05 Šport danes - 23.25 Top DJ. Mag (opomba: posnetek finala v odbojki na mivki iz Zagreba) TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Nedeljski otok -9.50 Dirka porschejev, prenos - 11.30 Tri želje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Tv-klinika -12.35 Minute, za srečo - 13.05 Formula 1 za VN Madžarski’, prenos - 16.30 Za evangeličane - 17.00 Naše stoletje - 17.30 Telešport, goli z nogometnega prvenstva - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 Drogerija, tv-igra - 21.20 Show-program, 1949 - 22.15 Telešport, formula 1 - 22,40 Ulica upanja, nan. - 23.25 Yarrabah, film Esztere Szabo TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.50 Program za Vernike - 10.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 10.30 Alpe - Donava • Jadran -11.00 Katoliško bogoslužje iz 1000-letnega mesta Ndgrad - 12.00 Evropska galerija - 12.30 Za otroke -13.00 Pravljice - 13.15 Otroški šport - 13.40 Mali modrijan - 14.10 Lutke - 14.55 Aero-magazin - 15.25 Sporočilo svetih krajev - 15.50 Mreža - 16.20 Telešport - 17.15 Želeli ste - 18.25 Bruhaha, kabaret - 19.20 Mr. Wonderful, amer, film - 21.00 Teden - 22.00 Benetke, gospodar Jadrana - 22.10 Madžarski plesni festival - 22.40 Telešport - 23.10 Stik s tujimi civilizacijami, amer, film - 0.40 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program -11.15 Louis opustošenje, filmska komedija -11.30 Šport -12.30 Šport - 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Madžarske s Hungaroringa -16.35 James Bond - Iz Rusije z ljubeznijo, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Potovanje v središče zemlje, drugi del pustolovskega filma - 21.50 Kolumbo - 23.20 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9.30 Katoliška maša, prenos iz Celovca - 10.15 Teden kulture - 10.45 Cesar Karel V. - 11.40 Prizorišča prihodnosti - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Univerzum - 14.50 Kavarna Meineid -15.20 Najstniške zgodbe, filmska komedija - 17.05 Poletni klub -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Posebna ljubezen, romanca - 21.55 Že videno - 22.50 Mario in čarovnik, film Ponedeljek, 14.8. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.50 Rdeči grafit 10.25 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 10.50 Skrivna Rusija, nemška serija 11.35 Na vrtu 12 .00 Letališče, angleška serija 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Polnočni klub 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Zid 17 .00 Pleme, nanizanka 17.40 Zadnja meja: Andi, angleška serija 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.40 Moja najljubša teta, tv-nadaljevanka 23.10 Gospodarska panorama POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Umor v Malibuju, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Goli obed, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad, - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Mariah Carey - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19,00 Jenny, nan. - 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Kraljevi ribič, ameriški film - 22.30 Profesionalci, nan. - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Psi faktor, serija - 1.00 Ricki Lake, ponovitev - 2.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 14.50 Poletna Živa - Turistična borza v Berlinu - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. -18,00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Težave na prostosti, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Pregled športnih dogodkov - Radenska na Formuli 1 - 22.20 NK Mura : NK Rudar, reportaža - 22.40 Ribiška družina Gornja Radgona - 23.00 Mile-nium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV SLOVENIJA 2 9.00 J.A.G., ameriška nadaljevanka 9.45 Tom Jonps, angleška nadaljevanka 14.00 Trend, oddaja o modi 14.30 Sobotna noč 16.30 Policija na naši strani 17.00 Domače obrti na Slovenskem 17.30 Po sledeh ritma, angleška serija 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 21.00 Studio City 22.00 Tretja svetovna vojna, nemška oddaja 23.35 Brane Rončel izza odra TVAS-KANAL54 09.30 - Barva večera, ameriški film. 11.00 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 16.00 - 0 Samoa, dokumentarna oddaja. 16.15 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 2. del, produkcija VTV. 16.25 - Glasbeni spoti. 16.50 - Črna mavrica, ameriški film. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 -Gnes, informativna oddaja. 20.30 ■ NK Mura : NK Rudar Velenje, posnetek. 22.20 -Glasbeni spoti. 22.30 ■ Gnes. informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.05 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobra jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. 13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Kdo bi si mislil, amer, film -16.00 Za otroke - 16.45 Preteklost v sedanjosti -17,30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18,20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V zenici sonca: Vinogradništvo in vinarstvo - 20.45 Čudežne stopnice, amer, film - 22.20 Dnevnik -22.40 Bernard Buffet, dokumentarni film - 23.35 Poročila - 23.45 Glas naroda - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.50 ?vet zabave - 14.20 Prevare, nad. - 15.50 Alzačani ali dve Matildi, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Stoletje narodov, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.25 Prihaja dr. Beeching, nan. -21.55 Trideset vrstic za zločin, nad. - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.45 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.55 TV intervju: Stanko Lasič - 18.00 Ana Karenina, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Olympica - 20.35 Olimpijske vesti - 20.40 Olimpijski leksikon - 20.45 Mesečina - 21.30 Felicity - 22.15 Beverly Hills - 23.00 Pravica za vse - 23.45 Melrose Plače TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi, nad. - 14.55 Znanstvenik prejšnjih stoletij - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Premontrejci v Csorni - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Pregled - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 18.00 Dnevnik - 19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 1 12, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje z novinarjem J. Horvatom - 22.00 Dnevnik - 22.50 Ura sprejema - 23.20 Ognjeni cve-tovi, japonski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Na poti - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja - 10.20 Jezik književnosti - 10.30 Tv-klinika -11.00 Pesnik in slikar L. Pall -11.30 Angleščina -12.00 Naša družinica, nan. -13.00 Dnevnik - 14.00 Pravi smeh -16.00 Šolska ulica - 17.30 Mari Torocsik show - 18.00 Telešport, nogometni ponedeljek -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Europa Musicale 2000 - 21.25 Smrt prinašajo trije, amer, film - 22.50 Klub znanstvenikov - 23.50 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program - 10.30 Louis opustošenje, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.56 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybiil - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Porotnica, srhljivka - 22.10 Smrt v zrcalu, srhljivka - 23.45 Slab vpliv, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Najstniške zgodbe, filmska komedija - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik -15,15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Deželni zdravnik - 21,05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Nepozabni konec tedna na Capriju, TV-film - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pred zoro, film srt/ ©RED / Ig Torek, I F 15.8.2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.20 Mostovi 8.50 Denvet, poslednji dinozaver 9.10 Radovedni Taček: Zid 9.30 Štirideset zelenih slonov, nanizanka 9.55 Veliki šmaren, praznična maša, prenos 11.15 Velika imena malega ekrana 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Aktualne teme 14.25 Koncert orkestra iz Padove 15.20 Slovenski kvintet trobil 15.50 Gore in ljudje: Družinski izlet 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Srce igrač, mladinska igra 17.05 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.45 Veliki Egipčani, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Moja najljubša teta, tv-nadaljevanka 22.50 Beli hram, francoska drama. 1. del TV SLOVENIJA 2 9.00 Z Zemlje na Luno, nanizanka 9.45 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.10 Pustolovščine N. Hulota, serija 14.00 Tretja svetovna vojna, nemška oddaja 15.35 Za mojega sina, francoski film 17.00 Studio City 18.05 Gimnazija strtih src. nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, nanizanka 20.05 Soulages in njegovi vitraži, fran. oddaja 20.55 Policaja, francoski film, 1. del 22.25 Meri za vedno, italijanski film 0.05 Svet poroča 0.35 Videospotnice POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Štanjel, prostor, ki čaka - 9.30 Vinske zgodbe - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - T4.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Štirje starši, eno dete, ameriški film - 21.45 Raztresena Aily, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. -23.00 Nikita, nan. - 0.00 Zgodba Amy Fisher, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Celine Dion - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Pogrešani v akciji, ameriški film - 21.50 Mesto zločina, nad. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.20 Psi faktor, serija - 0.15 Ricki Lake, ponovitev - 1.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Radenska na Formuli 1 - NK Mura: NK Rudar, reportaža - Ribiška družina Gornja Radgona - 16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jug!, nan. - 20.00 Podtalni agent, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Jubilej Aerokluba Mavrica - 22.20 Izgradnja zdravilišča Rimska Čarda - 22.35 Mednarodni romski tabor v M. Soboti -23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addarhsovih, nan. -1.00 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - NK Mura: NK Rudar Velenje, posnetek. 11.50 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 ■ NK Mura: NK Rudar Velenje, posnetek. 17.50 - Risanke. 18.30 ■ Gnes. informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - II. turistično ■ kmečke igre občine Cankova v Domajincih, reportaža. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.05 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Poljudnoznanstvena serija - 14.10 Poročila - 14.15 Čudežne stopnice, amer, film - 15.55 Omiš, dokumentarna oddaja - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V zenici sonca - 20.45 Falot v pleničkah, amer, film - 22.25 Dnevnik - 22.45 Imaginarni Louvre, dokumentarni film - 23.45 Poročila - 23.55 Čudodelka, amer, film - 1.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.00 Sveta maša, prenos iz Marije Bistrice - 13.30 Kapitan James Cook, nad 14.20 Prevare, nad. - 15.50 Cape Canaveral, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad 18.05 Stoletje narodov, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20. Čarovnija, nad. - 21.25 Newyorški policisti, nan. - 22.10 V krvi, serija - 23.00 Čuc Marije Fatimske, amer, film - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.55 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.25 Deček spoznava svet - 17. Budnica v noči, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Olympica - 20. Olimpijske vesti - 20.40 Olimpijski leksikon - 20.45 34. mednarodna folklorna rev posnetek zaključne prireditve - 21.45 Življenje in učenje papeža Janeza Pavla dok. film - 22.50 Maher - 23.15 Pravica za vse TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldni 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 »Drugo življen - 14.35 Slikanica - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Zelena pika, špoi prostem času - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnil 19.00 Gospodarstvo v zagonu - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nebodigatreba, nar 21.00 Panorama - 21.30 Evropski obrazi - 22.00 Dnevnik - 22.50 Priročnik mladi mešalca strupa, koprodukcijski film. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 .Iz tv-arhiva - 11.00 Koktajl melodij - 12.00 N: družinica, nan. -13.00 Dnevnik -14.00 Za upokojence -14.15 Okno, magazi 14.05 Klip plus - 15.05 Naš Berci, reportaža - 16.00 Šolska ulica - 17.30 sprejema - 18.00 Telešport, EP v nogometu, ponovitev - 19,40 Pravljica - 20 Dnevnik, šport - 20.35 Capitaly, dokumentarni film - 21.55 V mreži suma, nerr film - 23.25 Zaključek - 0.25 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 11.30 Kdo je nastavil Rogerju Rabbitu?, filmska komedij 13.05 Družina Addams, filmska komedija - 14.40 Vražiča brez primere, filmska medija - 16.05 Še trije moški, še en dojenček, filmska komedija - 17.45 Neve oče, filmska komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zaupni sovražnik, srhljivka - 21 Prvinski nagon, srhljivka - 0.05 Prava ljubezen, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Potovalne zgodbe: Polinezija - 9.30 Tisoč melodij, film -1' Bach s Katio in Marielle Labegue - 12.00 Budnica - 13.00 Poročila - 13.05 Teta I da, filmska komedija - 14.30 Stari Heidelberg, film - 16.15 Iz ravnine do tritisoč - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 P nični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.20 Belomodre zgodbe - 22.20 Čas v sli 22.25 Samo mir!!! - 0.35 Jaz, dr. Fu Man Ču, kriminalka Sreda, 16. 8. 2000 TVSLOVENIJA1 8.00 Odmevi 8.20 Dober dan, Koroška 8.50 Risanke 9.35 Srce igrač, mladinska igra 10.00 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.20 Neizprosna divjina, angleška serija 11.10 Veliki Egipčani, ameriška serija 12 .05 Na morje, avstralska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.35 Mandy, angleški film (čb) 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Šola preživetja, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Step, ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.40 Moja najljubša teta, tv-nadaljevanka 23.10 Manifesta 0.50 Aliča, evropski kulturni magazin 1.15 Šola preživetja, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 9.45 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.30 Meri za vedno, italijanski film 12.15 Soulages in njegovi vitraži 15.35 Dobrodošli v Sloveniji 16.25 Prvinske skrivnosti, ameriški film 18.05 Prostost, francoska nadaljevanka 19.00 Gizdalin, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Šport 22.00 Berlinske ulice, nemška nanizanka 23.40 Plemeniti morilec, angleški film (čb) 1.00 Videospotnice POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Padec v temo, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Henry in June, ameriški film - 2.30 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah Show: Matt Damon in Gwyneth Paltrow - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. - 19.30 Mladoporočenci -20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.30 Will in Grace, nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.40 Izgnanec, nan. - 0.30 Ricki Lake, ponovitev -1.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Jubilej Aerokluba Mavrica - Izgradnja zdravilišča Rimska Čarda - Mednarodni romski tabor v M. Soboti - 16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug!, nan. - 20.00 Tri zaljubljena srca, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Turistično-kmečke igre občine Cankova - 22.25 Praznik občine Ljutomer - 22.40 Sejen po celem Lotmerki - 23.00 Milenium, nan. -23.50,Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - II. turistično - kmečke igre občine Cankova v Domajincih, reportaža. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16,00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - II. turistično - kmečke igre občine Cankova v Domajincih, reportaža. 18.00 - Risanke. 18.20 - Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 2. del, produkcija VTV. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes. informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20,- Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, ATV Signal, Litija. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.05 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro -11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 V krvi, dokumentarna serija -14.10 Poročila - 14.15 Johnny in Clyde, amer, film - 15.40 Risanka -16.00 Otroški program - 17.00 Mladi iz diaspore - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče 19.30 Dnevnik - 20.10 V zenici sonca - 20.45 Dokumentarna oddaja - 21.15 Kulturno poletje - 22.25 Dnevnik - 22.45 Pogovor s sencami - 23.40 Zagrebško poletje - 0.10 Poročila - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.30 Imaginarni Louvre, dokumentarni film - 14.30 Kviz -15.00 Veliki Azerac, -16.35 Gol, nad. - 17.20 Guldenburgovi, nad. - 18.05 Stoletje narodov, serija - 1 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nad. - 21.20 Veronikine s nosti, nan. - 21.45 Omerta - zakon molka, nad. - 22.30 Šivilja, britanski film -Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.20 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.25 Zaklad Sierra Madre, ame film - 19.25 Glasbeni program - 19.55 Nogomet; Slovaška - Hrvaška, prenos [ teljske tekme - 21.50 Olympica - 22.15 Olimpijske vesti - 22.20 Olimpijski leks - 22.25 Oddaljeni jug - 0,05 Pravica za vse (opomba: reportaža z odbojke na m TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopold 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.00 Grdo dekle, rr film - 15.58 Poročila - 16.00 Angleščina - 16.30 Graditelj cerkva sv. Štefan - 1 Srečali se bomo v Sydneyju - 18.00 Dnevnik - 19.00 Šik, moda - 19.30 Dne' šport - 20.00 Ni pravnomočno, šhow - 20.30 Madžarska: Avstrija, prijateljska r metna tekma - 22.50 Dnevnik - 23.40 Madžarski salon, kultura TV MADŽARSKA 2 6.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Iz tv-arhiva -11.00 Koktaj lodij - 12.00 Naša družinica, nan. -13.00 Dnevnik -14.00 Zlati dim, magazin -Pop glasba - 16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini - 18.00 DP v tenisu - 20.00 1 nik, šport - 20.35 Madžari ob prelomu stoletja - 21.25 Ime planeta: Zemlja - I Osupljivo območje, nan. - 23.00 Zaključek - 0.00 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6,10 Otroški program -10.15 Kolumbo -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.5 cific Blue -15.40 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -Glej, kdo tam razbija,- 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.1 gomet: Madžarska - Avstrija, prenos iz Budimpešte - 22.50 Za prgišče dolarjev vestern - 0.45 Skozi pekel na zahod, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -Oče neveste, filmska komedija -12.05 Zvočna Avstrija - 13.00 Čas v sliki -Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdra' 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.1 moje hčere - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Ameriš 23.15 Avstrija - naše stoletje - 0.05 Čas v sliki WSI,10. avgust 2000 27 j AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK NANJ PIŠEMO SLOVENSKI IGRALEC ELEGANTEN ŽENSKI ČEVELJ ŽELATINA IZ ALG IZVIRNI KRAK REKE MENAM NA TAJSKEM NEKDANJI SULTANOV UKAZ NEKDANJI SULTANOV UKAZ LOVSKO DRUŠTVO INSTRUMENTALNA GLASBA EGIPČANSKI ‘ FARAON VERDIJEVA OPERA REVIJA ZA OSNOVNOŠOLCE lili NEKDANJA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA Jiri KRAJ PRI M.SOBOTI SLOV.TISK. AGENCIJA M l 1 I ii II - 1' ” DEL ZAHOD. KARPATOV GERMANSKI OREL ■L a 3.SKL0N, DAJALNIK NAROD.PARK V PERUJU • •ta - Ill^ —32.. VESTNIK LASTNOST IMAGINARNEGA DODELITEV POLOŽAJA DRUGI OSEBI KOSITER PRIPADNIK ŽUPNIJE OBLIKA VULKANA IVAN ČARGO JOSIP STRITAR FIGURA PRI ČETVORKI NETO-REGISTRSKA TONA MLAD SKOPLJEN GOVEJI SAMEC AMERIŠKI FIZIK, NOBELOVEC (LEO) PEVEC FLISER AM .ZVEZNA DRŽAVA NASPROTJE NEDELA ODLOMEK FILMA z J NARODNI MAGAZIN DEJAVNOST RUDARJEV DEJAVNOST RUDARJEV JAP.NABIR. BISEROV VROČA ALK.PIJAČA VROČA ALK.PIJAČA GOROVJE V NIGERIJI STOPNJA, POLOŽAJ NEKDANJI IT.POLITIK FAZA SPOLNEGA CIKLUSA ■ ANTON DERMOTA ZAGRETOST ZADELO • ČAPKOVA DRAMA POLET, ZANOS •VULKAN NA SICILIJI KOŠČIČAST SADEŽ KRALJ ŽIVALI NENADNA SMRT TUR.MEST0 (ODRIN) KDOR GONI, VODI ŽIVINO * AMERIŠKO ŽENSKO IME ODPRTINA V STENI ŠTERBAL EMIL BARIJ NEIMENO-VANA OSEBA ETBIN KRISTAN NOG.TRENER (MATJAŽ) FINSKO JEZERO DELOVNI PRIPOMOČE SEZNAM IMEN ODPOSLANE ITALIJANSKI POLITIK (MARCO) KRAJ NA GORIČKEM DOM (MANJŠ.) ITALIJANSKI PEVEC SREDIŠČE ČEPOVANSK DOLINE KAR PADA Z NEBA KAR PADA Z NEBA * . PLAST SIPKEGA PESKA DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO PRIJAVA POLICIJI PRIJAVA POLICIJI NEMŠKI FILOZOF (GEORG) MERA ZA DUŠENJE (NAPIER) PREŠERNOV PESEM JAN NERUDA RT V ŠPANIJI PEKOČ OBČUTEK V ŽELODCU LAURENCE OLIVIER CRES POD RIMLJANI MLAJŠI JELEN POLOŽAJ PRI JOGI PLANINA V SRBIJI NOSNICE PRI KONJU NEM.REKA (MAJNA) ODŽAGAN KOS DEBLA LIK IZ HUM. SERIJE(Mr. PEVKA BARUCA NEKD.SMUČ. (NUŠA) AMERIŠKI BIOKEMIK, NOBELOVEC (MARSHALL) AM.ROCK SKUPINA SL.IGRALEC (ŽELJKO) DEL KOLESARSK DIRKE TERMIN ZNAČILNOST, KI SE ZAZNAVA S TIPOM BOG (HEBREJSKO) H DLAKASTA DIVJAD RIMSKI PESNIK (TRISTIA) RADON GERENČER IVAN D.PRITOK IRTIŠA DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI KDOR KOPLJE GROBOVE SEVERNO-GERMANSKA PLEMENA, VIKINGI - SNOV, MATERIJA GLAVNO MESTO ERITREJE MOZOLJA-VOST ANTON NANUT REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 27. 7. 2000: SARTZETAKIS, KRVAVIČNOST, AMATER, AGAR, LIN, REAL, DA, MANJA, KIMONO, KARIERIST, ERIKA HESS, IDILIKA, ASA, BRACO KOREN, NOVELA, UMETNIK, AST, ANE, SLEME, KR, RATLUK, LES, AG El, ERLANGEN, ' TRAVARKA, KNIN, AVAR, IME, PAV, IMAN, TANČICA, BIZANTINCI, AVA, SKIRO, ČAPEK, ATAIR, TET, SMUČARKA, EMANUEL, IKONA, ERB, KULMER, Rl, LLANO, IK, ATUM, NEPRI-LIKA, EVAZIJA, TISK, ANA, TUJEC, NE, ADAR Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Dragica Gašpar, Nemčavci 31 a, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: E ra Marjan Berden, Černelavci, Jurčičeva 2, 9000 M. Sobota o 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Anja Zamuda, Rihtarovci 29, 9252 Radenci Miša Žilavec, Martjanci 93 j, 9221 Martjanci Zdenka Kodela, Borejci 28, 9251 Tišina Lojzka Krpič, Gornji Slaveči 71, 9263 Kuzma Adela Delizaimovič, Kidričeva 10, 6210 Sežana >o E ra o c n> Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. o TJ ra ra ra N ra O o. o. o o k o. Pravilne rešilve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 18. avgusta 2000. Ime in priimek:.............................■.......... Naslov:......................... ,................................... Lepe želje, čestitke in pozdravi Boštjanu iz Bratonec želita ob rojstnem dnevu veliko zdravja in sreče ter uspehov in izpolnitev vseh skritih želja ter kličeta še na mnoga leta - Petra in Goran. Emilu in Olgi Meško želimo za njun praznik vse najlepše, posebno pa zdravje - botra Anica Fridau z Janževega Vrha ter družine Divjak, Turki in Trstenjak. Ta mesec praznuje rojstni dan dragi vnuk Zlatko Zelko iz Mačkovec. Vse naj... naj... v nadaljnjem življenju, v šoli pa dosti uspeha - želi omica iz Murske Sobote. Rojstni dan praznuje dragi Boštjan iz Bratonec. Iskrene čestitke in vse lepo v nadaljnjem življenju - vsi, ki ga imamo radi. Lepe želje in pozdrave pošiljam družinam Koblar, Novak in Vujinič iz Maribora in želim veliko zdravja in osebne sreče ter prijetno dopustovanje - Zdravko L. iz Maribora. Draga Suzana Rumič! Ob tvojem 19. rojstnem dnevu: veliko poljubov in objemov, nežnosti in prijaznosti, lepih skrivnosti, sanj, prijateljev in ljubezni... Želimo, da se ti vse to izpolni in da boš srečna -mama, oče in babica iz Prosenjakovce. Boštjanu za 26. rojstni dan iskrene čestitke in veliko sreče v nadaljnjem življenju ter upanje, da med bivanjem v Ljubljani ne bi pozabil na domače iz Bratonec - starši, sestra, svak in Goran ter Petra. Kristjanu Krauthakerju iz Križevec pri Ljutomeru želimo ob skorajšnjem vstopu v prvi razred uspešen začetek izobraževanja, pridno učenje in dober uspeh ter da bi bil še naprej tako priden kot doslej - mama, ata in sestra Karin. Te dni je praznovala 18. rojstni dan in god Jasna Časar iz Filovec. Iskrene čestitke in želja, da bi srečno potovala na Malto - domači, posebno Špela in Denis. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo:................................ Naslov pošiljatelja:..................................................................... 28 IZ NAŠIH KRAJEV / OGLASI 10. avgust 2000, Wffil Korenine iz naših krajev motorna vozila Devetdeset let Ane Mertik Rodila se je 10. julija 1910 leta v Gomilici A na Mertik je preprosta kmečka ženska, toda ob 90-letnici je prejela goro čestitk, med katerimi so bile tudi lepe želje župa- na Jožeta Koceta. Na to, da je trenutno najstarejša Gomiličanka, je ponosna in se za svoja leta dobro drži. Rodila se je seveda na kmetih in zemlji je ostala zvesta vse življenje. Poročena je bila z Martinom in živela sta v »cimprani« hiši. Pred 19 leti je umrl. V zakonu so se jima rodili Marija, Barbara, Ana in Jože, kljub temu pa živi sama. Pa nič zato, saj so si otroci ustvarili družine v domači in sosednjih vaseh in jo velikokrat obiščejo. Prihajajo tudi vnuki, ki jih je šest, in pravnuki, ki jih je 14. Babica jim pripoveduje, kako težko je bilo življenje nekoč, ko ni bilo elektrike, vodovoda, asfalta, televizije ... in ko je kuhala preprosto domačo hrano. Morda pa ji je prav vse to pomagalo, da je učakala tako visoko starost. Ob jubileju so jih prinesli veliko torto. Babica Ana, še na mnoga leta! J. Ž.i Jubilantka Ana Mertik RENAULT 5 TOP - FUN, letnik 1993, prvi lastnik, registriran do marca, prodam. Tel.: 304 210, zvečer. m4537 LADO SAMARO, letnik 1989, neregistrirano, vozno, prodam. GSM: 041 753 672 ali 556 13 85. m4605 MOTORNO KOLO TOMOS M 14 (moped), registrirano, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 062 731 496. m4613 BX 1.9 GTI prodam. Telefon 041 744 717. m4636 NISSAN PRIMERO 1.6 SLX, letnik oktober 1991, prevoženih 130.000 km, 4 zimske gume, prodam za 700.000 tolarjev. Tel.: 031 506 923. m4644 AUDI A4, 1.8, letnik 1996, klima, 89.000 km, prodam. Tel: : 041 758 700. m4648 OPEL VECTRO 1.6, 16 V, letnik 1996, 1. lastnik, 33.000 km, prodam. Tel:: 041 979 977. m4652 HONDO CIVIC 1.6 ESI, črne barve, prevoženih 105.000 km, letnik 1994, prvi lastnik, prodam. Tel.: 555 11 01. m4661 ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 SW. Sobota (hotel Zvezda), tel.: 02 51418 66 gS9M: 041 77 32 90,041 773 290 Prodajo manjšo hišo v Puconcih. m4500 STANOVANJSKA HIŠA s parcelo velikosti okrog 12 arov, v mirnem predelu centra M. Sobote, naprodaj. Iz- c koristite priložnost. Informacije zvečer po 20. uri po tel.: 75 295 in 21 258. m4603 živali Blaguško jezero privlačno tudi za Bohinjce Škodljive, nepremišljene govorice Raj za ribiče laguško jezero privablja občasne in predvsem mlade obiskovalce iz različnih krajev Slovenije. Ne- davno je ob njem taborila celo skupina iz Bohinja. Tukajšnje okolje ji je ugajalo, čeprav imajo bistro jezero doma. Žal pa so se zadnje čase v tem delu Slovenskih goric razširile škodljive, nepremišljene govorice. Nekatere so celo odvrnile od kopanja. Zakaj gre? Nekdo je razširil govorico, da je kopanje v Blaguškem jezeru iz zdravstvenih razlogov strogo prepovedano. Šlo naj bi za precejšnjo bakteriološko onesna- Beltinci Vožnja s pedolini po Blaguškem jezeru je prijetna ob vsakem vre- menu. Foto: F. Š. ženost. Morebitnim kopalcem naj bi grozila kazen v višini 50.000 SIT. Pa pustimo govorice ob strani. Poleg kopanja v toplih dneh je Blaguško jezero primerno tudi za ribolov. V njem je namreč več vrst rib. Marsikdo pa si tukaj privošči vožnjo po mirni vodni gladini s pripravnimi pedolini. NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedeli-ca, tel.: 069 72 146, gostilna Raj-ser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m4183 DOMAČE MLADE ZAJCE, velike pasme, samice in samce, za nadaljnjo rejo ali za zakol, kozla, starega 2 leti, srnaste pasme, prodam ali zamenjam za kozjo samico. Tel.: 26 618. m4629 KRAVO Z BIKCEM prodam. Dolnji Slaveči 99, tel.: 553 14 01. m4642 PUJSKE prodam.TeL: 46 104. m4651 DOMAČE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo, živa teža 1,20, cena za kos 300 SIT, prodam. Tel.: 069 67 629. m4653 TELICO, brejo v 9. mesecu, kontrola A, in škotske ovčarje (lesije), rodovniških staršev, prodam. Tel.: 68 519. m4654 ŠTIRI KOZE z mladiči za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 79 303. m4662 GARSONJERO ALI STANOVANJE v M. Soboti ali bližnji okolici vzamem v najem. Tel.: 531 19 98, do 14. ure. FIESA- UGODNO, tik nad morjem polni penzion 5.200 SIT, do 12 let 4.200 SIT. od 19. 8. dalje 10 % popusta. Informacije 01 515 3576, od 7. do TO. in od 12. do 14. ure. m4577 ENOSOBNO STANOVANJE V M. Soboti vzamem v najem. GSM: 031 823 293. m4602 STARO HIŠO “CIMPER” z gospodarskim poslopjem in 80 arov zemlje všalovcih prodam. Tel.: 554 12 34. m4609 PROIZVODNI OBRAT - ŽAGO prodam. Tel.: 041 636 490. m4616 VINOGRAD v Lendavskih goricah, več kot 300 trsov, z manjšo počitniško hišico prodajo za 220.000 SIT. Tel.: 031 856 579. m4617 VARČNO HIŠO, vrstno, novejšo, 200 m2, v Černelavcih, prodam.Tel. 041 529 385. m4618 ENOINPOL- DO DVOSOBNO STANOVANJE vzamem v M. Soboti v najem. Tel.: 523 18 81. m4624 NEDOGRAJENO HIŠO v Černelavcih prodam. Tel.: 031 867 396. m4625 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, Tržaška cesta, vsi priključki, opremljeno, ugodno oddam. Tel.: 031 565 218, med 18. in 20. uro. m4626 HIŠO ALI BIVALNI VIKEND v Mur-ski Soboti ali okolici vzamem v najem. Tel.: 041 870 944. m4631 DVOSOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo, v M. Soboti, prodam. Tel.: 031 502 242. m4645 MORAVSKE TOPLICE - GOSTILNO, KOMPLETNO OPREMLJENO, v obratovanju, prodamo. Tel.: 02 548 15 33. m4658 SILNIK ZA UMETNO GNOJILO, predsetvenik in pajek SIP 230, prodam. GSM: 041 904 767. m4606 STISKALNICO ZA GROZDJE - hidravlično, 180 I, prodam. Tel.: 23 206. m4608 KOMBANJ ZA SLADKORNO PESO BARIGELLI, 3-redni, prodam: Tel.: 041 647 079. m4619 POBIRALNIK SLADKORNE PESE NEPTUN ter okopalnik za peso Rau ugodno prodam. Tel.: 86 078. m4621 TRAKTORJA FERGUSON 560 in URSUS 60, generalno obnovljen, prodam. Tel.: 521 14 16. m4633 TRAKTOR IMT 560 prodam ali zamenjam za IMT 39. Tel.: 89 070. m4634 SILOKOMBAJN in trasporter za si-lažo prodam. Tel.: 86 103. m4643 TRAKTOR STEYR 18, s koso in plugi, kosilnici s sedeži, dizel in pe-trolin prodam ali menjam za Tomo Vinkovič z doplačilom. Tel.: 44 011 ali 031 548 925. m4647 TRAKTOR TORPEDO TD 4806-C prodam. Tel:. 70 919, popoldan. m4657 TRAKTORJE STEYR 8080A, IMT 577 s prednjim pogonom, TOMO VINKOVIČ prodam. Zelo ugodna cena za nove traktorje Steyr M 975 A, EKONOMIK, M 9094 A EKONOMIK, M 958 A. Steyr. Servis Lenarčič, Ropoča 51, Rogašovci, tel.: 02 557 11 62. Ogled traktorjev od 14. 8. 2000 naprej. m4659 kmetijski pridelki BUČNO SEME golic odkupujemo od 350 SIT dalje. Tel.: 062 726 040. Za večje količine pridemo na dom. Plačilo v gotovini. m4592 KAKOVOSTNO VINO prodam. Tel.: 47 150. m4623 razno posesti HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel.: 22 004. m4622 kmetijska mehanizacija Gasilsko tekmovanje v Filovcih beltinski župniji je bil enotedenski oratorij, ki ga je vodila redovnica Cilka Hozjan, udeležilo pa se ga je 150 mladih. Seveda je k uspehu odločilno prispeval župnik Jože Hozjan. Mladi so sicer delali v različnih delavnicah, našli pa so tudi čas za zabavo. V Beltincih bodo odprli enoto lendavske energetske svetovalne pisarne. Energetski svetovalec Evgen Gombosi Je povedal, daje cilj projekta pomoč občanom pri izvajanju ukrepov za učinkovitejšo izbrabo energije v gospodinjstvih. Svetujejo brezplačno. (J. Ž.) M ICDČC Mfn- NI a tekmovanju OGZ Moravske Toplice, ki je bilo v Filovcih, se je pomerilo enajst moških in ena ženska desetina. Tekmovali so v suhem tridelnem napadu in štafetnem teku. Pomerili pa so se tudi mladi: pionirji v vaji z vedrovko, mladinci pa v štafetnem teku in čez ovire. - Filovčani so se izkazali kot dobri gostitelji in uspešni tekmovalci, saj so osvojili naslove občinskih prvakov v treh članskih kategorijah. Sicer pa so bili med pionirji najboljši mladi gasilci iz Moravskih Toplic in Sebe-borec, potem pa Tešanovčani. Med mladinci so se najbolje odrezali Sebeborčani, med člani S Filovci pred Moravskimi Toplicami, med članicami pa so bile najboljše filovske gasilke. V najkakovostnejši in najštevilnejši kategoriji (člani A) je nastopilo devet desetin. Prvi so bili Filovčani, drugi gasilci iz Središča in tretji tekmovalci iz Sebeborec. - Predsednik OGZ Moravske Toplice Slavko Škerlak je bil zelo zadovoljen s potekom tekmovanj, pokazanim znanjem in disciplino. - Foto: G. Grabar F. Š. ■ IZKOPALNIK ZA KROMPIR, TRO- križišču ulic Gregorčičeve in Staneta Rozmana v Murski Soboti so porušili večino provizo-rijev, ki so bili že dalj časa moteči za bližnje stanovalce, zaradi zanemarjenosti objektov pa so v mnogočem kazili podobo mesta. Kdaj bodo porušili še zadnji provizorij, iz katerega se noče izseliti ena izmed stanovalk, spor z ob- čino pa ni dokončno rešen na sodišču, je za zdaj težko reči. In to navzlic temu, da so ji izdali tako prvo-kot drugostopenjsko odločbo za izselitev. Obveščamo vse kmetovalce, da odkupujemo naslednje pridelke: • bučno seme, oluščeno in neoluščeno - sončnice -lan Vse informacije dobite na SKZ Murska Sobota, Markišavska 5, telefon 52 1 1 770 ali 041 357 479, gosnnd Dejan RENGEO. lADIJSKI POD, suh, smrekov, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m4505 DELNICE MURE, Mlekoprometa, Elektromateriala in Cestnega podjetja odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m4533 Ludvik Vratar, Cuber 41, M. Toplice preklicujem žaljive besede, izrečene Olgi Hujs, Cuber 37, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od pregona. m4588 Preklicujem veljavnost HK št. 26659 -3 od KZ PANONKE M. Sobota na ime: Hedvika Kuzma, Melinci 119. m4597 TLAKOVCE IN ROBNIKE prodam. Tel.: 062 731 088. m4598 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, staro dve leti, ugodno prodam. Tel:: 32 622. m4628 SVETUJEMO PRI NAJEMANJU DOLGOROČNIH KREDITOV. TeL: 041 210 147. m4637 Preklicujem veljavnost diplome Srednje frizerske šole v Mariboru, izdano leta 1988. Andreja Puškarič, Lendavska 17c, M. Sobota. m4638 BETONSKO OPEKO, 30 x 20, večjo količino, prodam 40 % ceneje, Tel.: 041 733 890. m4641 SUHE PLOHE - FOSLINE, 8 cm, kupijo. Tel.: 422 156. m4690 delo TAKOJ ZAPOSLIMO NATAKARICO ali dekle z veseljem dd dela v strežbi. Dobra plača, možnost hrane in stanovanja. Tel.: 063 762 860. m4567 PONUJAMO VEČ DEL ZA PROSTI ČAS (sestavljanje, lepljenje in pakiranje). Interesenti pokličite 031 874 388. m4610 ŽENSKO brez obveznosti za oskrbo invalidne osebe na domu iščemo. Delo za daljše obdobje, stanovanje in hrana v hiši. Tel.: 041 617 644 ali 556 10 41. m4646 srečanja STE NEVEZANI, SAMI? Pridite 12. 8. 2000 ob 20. uri na srečanje, večerjo, ples v zimski vrt Zamorc, Gosposka 30, Maribor. GSM: 041 977 985. m4595 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFi VEŠČICA Ul.: (069) 348 060, FAX: (064) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA VESTNIK, 10. avgust 2000 29 Na podlagi 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/86 in 29/86 ter Ur. I. RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Pravilnika o izvajanju natečajev na področju arhitekturne ustvarjalnosti 1996 občina Ljutomer objavlja VABLJENI PROJEKTNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV IDEJNE ZASNOVE OBJEKTA I. RAZPISNI POGOJI 1. Razpisovalec natečaja je Občina Ljutomer, Vrazova 1,9240 Ljutomer. 2. Natečaj je vabljen glede na udeležence in enostopenjski po poteku. 3. Namen natečaja je, pridobiti najustreznejšo arhitektonsko rešitev za ureditev nepozidane površine, vključno z idejno ureditveno situacijo. Predviden objekt bo poslovno-stanovanjski, ki predstavlja dejansko nadaljevanje obcestne gradnje, lokacija pa predstavlja vhod v mesto. 4. S sklepom župana občine Ljutomer št. 351-01-5/00-1981 z dne 22. 6. 2000 je imenovana komisija v sestavi: Predsednik: AndrejaTorič, ing. gr., univ. dipl. ekon. Člani: Marlenka Habjanič, univ. dipl. um. zgod. Darko Štrakl, univ. dipl. arh. Marjan Berlič, univ. dipl. arh. 5. Rok za oddajo natečajnih elaboratov je 60 dni od objave v Uradnem listu Republike Slovenije in Vestniku na naslov: Občina Ljutomer, Vrazova 1, 9240 Ljutomer. 6. Če bo prejetih pet ponudb, bo razpisovalec podelil eno nagrado v višini 300.000,00 SIT, dva odkupa v višini 1 70.000,00 SIT in dve odškodnini v višini 60.000,00 SIT. 7. Na natečaj je razpisovalec povabil naslednje udeležence brez pristojbine: - -.DOMUS Projekt, Štefan Baler, s. p., Prešernova 7, Ljutomer - ZEU, d. o. o., Staneta Rožmana 5, Murska Sobota - FIGURA, Judita Šeruga, s. p., Rožno naselje 8, Murska Sobota - Projektiranje »PLAN-ING«, Uroš Plantarič, s. p., Slovenska 52, Murska Sobota - Bojan Lebar, Ivanocijevo naselje 5, Murska Sobota. Župan občine Ljutomer Jožef ŠPINDLER, ing. kmet. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila draga mama in babica Marija Smodiš iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči otroci in vnuki Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. Mama, sedaj ne trpiš več, zdaj mirno spiš. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Irma Mikola z Vaneče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred m pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 75. letu starosti zapustila draga mama in babica Marija Gajser iz lljaševec „„ icbreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Z bolečino v srcu nancem> darovalcem sveč, vencev in sosedom, prijateljem naše drage mame in babice cvetja, ki ste nam _ a|j jn jo pošpremili na njeni priskočil, na pomoč, nam pom gQtj „ kvah za nisna in ustna sožalja. ■ drkLiubici Gašparac, osebju internega oddelka Posebej hvala dr. Lj ŽUpniku Štefanu Vinkoviču, Bolnišnice Murska godbeniku, g. Maksu Peršaku za M Ljutomer. AeroUubu Prlek Ljutomer in besede slovesa, nejmenovanim. Vsi njeni Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 5. avgusta je minilo leto, polno žalosti, od takrat, ko nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra Marjeta Perš od Grada Vsem, ki ste jo ohranili v srcih in mislih ter obiskujete njen grob, prisrčna hvala. Vsi tvoji Tvoj večni dom rožice krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 8. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustil Štefan Fartelj iz Sebeborec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate s^eče. Vsi njegovi V življenju bil si ti nam sreča, ko še skupaj smo bili. Zdaj hladna zemlja te obdaja, nešteto rož ti grob krasi in lučka ti v spomin gori. V SPOMIN 10. avgusta minevajo štiri leta žalosti, bolečine in tisoč lepih spominov na našega ljubljenega sina, brata, vnuka in bratranca Benjamina Markoja iz Črenšovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate z lepo mislijo, prižigate sveče in polagate cvetje ljubezni, ki ■ pomaga prikriti trnje bolečine! Vsi tvoji najdražji Dolgo skupaj s tabo smo hodili, se življenja veselili. Bilo lepo je, prelepo, skalilo srečo je slovo. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša najdražja mama, babica in prababica Ana Hozjan roj. Tratnjek iz Male Polane Iskreno se zahvaljujemo botrini Ternar iz Nedelice, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za vse maše in izrekli sožalje. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ko v naravi vse dozoreva, je dozorelo tudi moje življenje. ZAHVALA 23. julija nas je v 76. letu zaradi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Krenos iz Bodonec 27 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za darove, vence, sveče in za izrečena sožalja. Hvala g. duhovniku in pevcem. Lepa hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: - žena Helena, sin Štefan in hčerka Marjeta z družino Oh, kako hitro čas beži, že osem let te več med nami ni. Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladosti cvet, srce ljubeče več ne bije, oj, ljubi sin in dragi brat, rože in sveče prerani ti grob krasijo, solze grenke nam po licu polzijo.-Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa nekdanjo rano vsak dan znova obudi. N SPOMIN 23. julija je minilo osem let žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil ljubi sin in dragi brat Branko Berke i Vaneče Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, položite cvetko ali prižgete svečko. Žalujoči: oče, mama in brat z družino Zaspal, dragi oče si, zaprl trudne si oči. Velike bolečine si prestal, zdaj si za vedno tiho in mirno zaspal. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Vitez iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, oddelku 22-341 Planike Turnišče, internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno hvala g. kaplanu Babiču za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Zveru za izrečene besede in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le spomin na te ostaja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi oče in dedek Anton Vogrinčič iz Pertoče 83 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. • Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njegovi najdražji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA 1. avgusta nas je po hudi bolezni v 68. letu zapustil dobri mož, oče, tast, dedi, brat in stric Ivan Žoldoš iz Gornje Bistrice 139 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali za vence, cvetje, sveče, svete maše in druge namene. Iskrena zahvala g. kaplanu Ivanu Kranjcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Vučku za besede slovesa, kolektivu Podjetja Dimnikar iz Ljutomera, osebju ZD Črenšovci in pogrebništvu Balažič. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Vsi, ki smo te imeli radi 30 OGLASI 10. avgust 2000, VESTNIK GLOBINSKI SESALNIKI CVETLIČARNA oRhfDeoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 31 289, 041 773 289 VORWERK VREČKE “ PRIKLJUČKI z oRhioejo je svet lepši z vorwerkom čistejši • žaluzije si « 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com V času Gorenjskega sejma vam ob nakupu oken Jeloterm plus podarimo enkratno brezplačno čiščenje okenskih stekel. Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota 9000 M. Sobota. Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 Smati: thdco@siol.net Izrežite kupon, ga prinesite na naš razstavni prostor na Gorenjskem sejmu in priznali vam bomo 15% popust pri enkratnem čiščenju okenskih stekel. ■-... , ,r' ■. JELOVICA, Lesna industrija,' d.d Škofja Loka, tel.: (04) 511 30 00, faks: (04) 513 42 61 * MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID (BTC), tel./faks: (02) 522 19 2f • DISKONT UNtVERZAL, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, tel.,faks: (02) 587 16 30 tet. (02) 584 11 05 • tof .faks: (02) 584 11 04 garažna vrata dvoriščna vrata • ograje kovane ograje zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacue*HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! NAJCENEJE TA HIP !! DO RAZPRODAJE ZALOG I KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,..., J. Baukarta 16,9240 Ljutomer tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net d.o.o. CT jFk AU želite ■m PRODATI - KUPITI SiaKSl DELNICE? TUROPOLJE d.o.o. il. Žanu Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: NEPREMIČNINSKA MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. 4 faks: (0691 48 426. SSM: 041 772 426, 041 733 948 Brezobrestni kredi -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ' ob najnižjih stroških DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB kVKIIK« O OLJE Oblikovana z mislijo na vaš. najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02] 564 94 10; el. pošta: betonarna.petelin ©siol.net za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 V višini 10.000 DEM* (D+0%) do 3 let ali popust v višini 100.000 SIT. DEM = 36 x 27778 DEM, plačljivo v SIT po prodajnopodjetniškem tečaju SKB. 5* Oibmijv za pcUvkoumsu* Ob Dravi 3a, tel.: 02 783 82 81 Ifisa FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8 Informacije na telefon: 536 18 20 V Dolgi vasi (ob mejnem prehodu) prodamo enodružinsko pritlično hišo funkcionalne površine 100 m2, garažo in zemljiščem 1.000 m2. V Martjancih prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem ter stavbno zemljišče v velikosti 900 m2 in travnik v velikosti 329 m2. RAIFFEISEN, d. o. o., Slovenija. Industrijska 8, 2230 Lenart Poroke X. RAIFFEISEN RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: TERENSKI KOMERCIALIST - POTNIK ZA OBMOČJE PREKMURJA Od kandidata pričakujemo: ♦ srednjo komercialno, trgovsko ali kmetijsko šolo ♦ poznavanje prodaje na terenu ♦ poznavanje kmetijstva in kmetijskega blagoslovja ♦ vozniški izpit kategorije B • osebno urejenost, poštenost, kreativnost pri delu Pisne vloge z dokazili, življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju pošljite na gornji naslov 15 dni po objavi oglasa. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 6-mesečnim posku-snim delom. NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Branko Perkič, policist, iz Bakovec in Zdenka Gruškovnjak, poštna tehni-ca, s Srednje Bistrice; Aleš Polanšek, ekonomist, iz Murske Sobote in Metka Horvat, dipl, inž. tekstilne tehnologije, iz Gorice; Tomaž Horvat, oblikovalec kovin, iz Murske Sobote in Danijela Čarni, upravna tehnica, iz Moščanec; Jožef Pucko, avtomehanik, in Marjetka Makar, kuharica, oba z Iva-nec; Janez Kerec, šofer - traktorist, in Sonja Škerjanc, delavka, oba iz An-drejec; Ervin Lukač, soboslikar, in Dragica Balažič, zdravstvena tehnica, oba iz Ižakovec; Jože Bakan, ekonomist, iz Gančan in Metka Ozmec, tekstilnokonfekcijska tehnica, iz Melinec; Andrej Šarkezi, delavec, iz Lendave in Jožica Cener, delavka, iz Vanče vasi; Branko Alt, inž. strojništa, z Gibine in Cvetka Gomboc, dipl, ekonomistka, iz Gančan; Dejan Hauko, gostinski poslovodja, z Veščice in Stanka Škafar, ekonomska tehnica, izTropovec; Robert Mencingar, avtomehanik, in Ivanka Recek, turistična tehnica, oba s Krašč; Ervin Kdnye, gradbeni delavec, in Katica Kalamari, gospodinja, oba s Hodoša; Jožef Barič, delavec, in Andrejka Kerčmar, gospodinja, oba iz Leme-rja; Bojan Kocet, trgovski pomočnik, in Martina Čemela, upravna tehnica, oba iz Bogojine; Marjan Ribarič, monter centralnega ogrevanja, s Hotize in Petra Pozde-rec, bolniška strežnica, iz Melinec; Bojan Fujs, strojni rezalec tkanin, iz Šalamenec in Lidija Zver, tekstilna tehnica, iz Lipovec; Stanislav Horvat, oblikovalec kovin, iz Ižakovec in Saša Maučec, upravna tehnica, iz Lipovec. Vestnik vam čestita! MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE .0- Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ d.d. da smo vam lažje dosegljivi, ko nas potrebujete MARIBOR Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva ulica 3, 2507 Maribor tel: 02/ 233 21 00 fax: 02/ 233 25 30 LJUBLJANA PE Ljubljana, Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubiji tel.: 01/234 55 00 fax: 01/234 lana L 55 46 SLOVENJ GRADEC PE Slovenj Gradec, Francetova c. 7, 2380 Slovenj Gradec tel.: 02/884 15 91 fax.: 02/884 18 14 LJUTOMER PE Ljutomer, Prešernova 7, 9240 Ljutomer tel.: 02/584 13 60 fax: 02/584 12 42 CELJE PE Celje, Ljubljanska c. 14, 3000 Celje teL: 03/544 35 04 fax: 03/544 31 45 KRANJ PE Kranj, Zoisova ul. 1, 4000 Kranj tel.: 04/236 70 40 fax.: 04/201 22 10 Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve [prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji), - betonski izdelki (vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, ka-r nalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd). Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. UGODNO: Prodaja robnikov II kvalitete od 200,00 SIT/kos. KOPER PE Koper, C. Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper tel.: 05/639 88 27 fax: 05/639 36 85 NOVA GORICA PE Nova Gorica, Bevkov trg 6, 5000 Nova Gorica tel.: 05/335 90 00 fax: 05/302 93 33 NOVO MESTO PE Novo mesto, Zwittrova 1, 8000 Novo mesto fax.: 07/332 53 31 tel.: 07/332 53 30 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI IISK, 10. avgust 2000 NAPOVEDNIK kulturni koledar KONCERT RAKIČAN - Od četrtka, 10., do nedelje, 13. avgusta bo na letališču Murska Sobota potekal Festival ustvarjalnosti, kreativnosti-in sodelovanja - FUKS 2000. Poleg delavnic, športnih iger, prezentacij in še marsičesa (podrobnejši program pod geslom »dogodek«) bo največ koncertne glasbe. Naštejmo samo najbolj znana imena: - v četrtek od 20. ure naprej: Dan D, The Drinkers in Posodi mi jurja - v petek od 20. ure naprej: Ali-En, Zmelkoovv ter Lovšin in Križarji - v soboto od 20. ure naprej: Hladno pivo, Ana Pupe-dan in Kontrabant - v nedeljo od 20. ure naprej: Don Mentoni Bend, Los Ventilos in Majke. TURNIŠČE - V petek, 11. avgusta, ob 20. uri bo v stari gotski cerkvi Marije pod logom v okviru prireditev Glasbeno poletje Turnišče 2000 koncert godalnega kvarteta iz ZDA ob sodelovanju klarinetista Borisa Renerja. Na programu bodo skladbe Haydna, Beethovna in Mozarta. LENDAVA - V četrtek, 10. avgusta, ob 20. uri bo v okviru Poletnih večerov v kinodvorani nastopila etno skupina Szazcavas. DOGODEK IŽAKOVCI Program prireditev na Bujraških dnevih: - Petek, 11. avgusta: ob 10.00 etnografsko mlinarski tabori, ob 14.00 bujraška opravila, ob 15.00 predstavitev programa projekta Phare »Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive« društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci, ob 16.00 ljudsko pripovedništvo - legende, zgodbe in ljudska glasba ter prikaz starih obrti, ob 20.00 muzika za ples z rock bendom Zakon iz Ljubljane, ob 22.00 mitološka gledališka predstava Noč na Muri , - Sobota, 12. avgusta: ob 10.00 nadaljevanje in zaključek taborov, ob 15.00 bujraška opravila, ob 16.00 srečanje turističnih delavcev občine Beltinci (sodeluje Ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem) ter srečanje mlinarjev od blizu in daleč z okroglo mizo Plavajoči mlin na Muri, ob 17.00 etnokultu-ra »Oj ženi mi Mura to mlinsko kolo« (ljudska glasba ob mletju žit), ob 19.00 muzika za ples z ansamblom Ambicija iz Ptuja, ob 22.00 mitološka gledališka predstava Noč na Muri - Nedelja, 13. avgusta: ob 9.30 prihod gostov, ob 10.00 maša na Otoku ljubezni, ob 11.00 kulturni program s slavnostnim govornikom, predsednikom Državnega zbora Janezom Podobnikom, ob 11.30 razstava jedi iz pšenične, ržene in koruzne moke (društvo kmetic iz občine Beltinci), ob 12.00 bujraška opravila, kosilo in poskusni zagon mlina, ob 12.30 glasbena veselica s Simono Weiss, Magneti in ansamblom Jožeta Šeruge. RAKIČAN Program prireditev na FUKS-u (ure koncertov so približne!): - četrtek, 10. avgusta: ob 10.00 okrogla miza »Civilno in profesionalno služenje vojaškega roka«, ob 12.00 prijave na delavnice, ob 16.00 koncert David s Brother, ob 17.30 koncert Wrong, ob.19.00 koncert Neuvrščeni, ob 20.00 tonska vaja, ob 20.30 koncert Dan D, ob 22.00 koncert The Drinkers, ob 23.30 koncert Posodi mi jurja - petek, 11. avgusta: ob 10.00 pričetek delavnic, ob 16.00 okrogla miza »Priložnosti mladih v podjetništvu« in koncert L’homme va, ob 17.30 koncert Advokati, ob 18.45 tonska vaja, ob 19.30 koncert Bleed On, ob 20.30 koncert Good Stuff, ob 21.30 koncert Ali-En, ob 23.00 Zmelkoovv, ob 0.30 koncert Lovšin in Križarji - sobota, 12. avgusta: ob 10.00 pričetek delavnic, ob 15.00 Fitkoklub, ob 16.00 koncert Evii Dick, ob 17.30 koncert Super Lizo, ob 18.45 tonska vaja, ob 19.30 koncert Juff, ob 20.30 koncert Oktagon, ob 21.30 koncert Hladno pivo, ob 23.00 koncert Ana Pupedan, ob 0.30 koncert Kontrabant - nedelja, 13. 8.: ob 9.00 mednarodno tekmovanje psov, ob 10.00 pričetek delavnic, ob 15 00 okrogle mize na tematiko »človek in pes« ter Fuks.ja nb.sk. piknik in piknik Kluba prekmurskih študentov ob 16.00 koncert Children of the Night, ob17_30 koncert Nikola in Amuleti, ob 18. onR . -golobi, ob 19.30 tonska vaja, ob 20R30 tlaw, ob 21.30 koncert Don Mentoni Bend ob 23.00 koncert Los Ventilos, ob 0.30 kon^e xanje ia_ - Od 11. do 13. avgusta bo potekalo stnikov hroščev. MOŠČANCI .. . ikend v Moščancih«: Program prireditve »Kulinarika - v soboto, 12. avgusta: P^kt ™ delavnice z treh dežel«: ob 10 005 00 otvoritev raz-udeležbo iz vseh treh dežel, ob _ 16 00 stave jedi in predstavitev recep in vino treh dežel; projekt On h ri-tixne 00tj ot 11 00 S Moščanci, ob 15.00 otvoritev p Goričkem, ob 17.00 družabno sreča v ku|j. - vnedeljo, 13. avgusta: ob 10,00 ,®de|ovanje rož jz nariki, kmečko slavnostno kos, s|avnostni po-krep papirja, oblikovanje sop fračo za štirič-grinjek ter tekmovanje v s treljI J otrok od 7 do lanske ekipe, ob 11 00 . 13 00 tekmo- 13. leta v igrah babic in dedk ■ ike ob 14.OO vanje v streljanju s fračo za po je p0|jtike,.. streljanje s fračo za župane, 5 hitrostna ter izziv župana občine Puconci, 30 p0|ževe dirka starih koles brez prestav, ob 15.3U p dirke za moške in ženske, ob 17.00 igra presenečenja, ob 18.00 izbira najstarejšega ali najzanimivejšega kolesa, ob 19.00 razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad ter predstavitev brošure Moja, tvoja, naša vas. DOBROVNIK - V nedeljo, 13. avgusta, ob 14.30 se bodo začele 5. Mednarodne vinogradniške igre, na katerih bodo razglasili 4. Prekmursko vinsko kraljico. Sodelovali bodo ljudski pevci iz Žitkovec, citrarji Lusta banda in moški pevski zbor Notazok. Prireditev bo povezoval Duško Radič - Vanek, za ples pa poskrbel ansambel Klas. Ob 17. uri sledi postavljanje klopotca. MURSKA SOBOTA - V nedeljo, 13. avgusta, bo pri bakovski kamenšnici potekal tradicionalni ribiški piknik. PUŽEVCI - V nedeljo, 13. avgusta, bodo proslavili 110 let PGD Puževci. BELTINCI - Do 12. avgusta bodo potekale otroške in mladinske delavnice. - V soboto, 12. avgusta, bo dan upokojencev, pohod po mejah občine in koncert. - Od 14. do 20. avgusta bo potekal Teden občine. LJUTOMER - V soboto, 12, avgusta, bo potekal »Prleški sejen po čelen Lotmerki«. GLEDALIŠČE LENDAVA - V petek, 11. avgusta, bodo v kinodvorani v okviru Poletnih večerov nastopili umetniki Narodnega gledališča iz Pecsa. OTVORITEV LJUTOMER - V petek, 11. avgusta, ob 19. uri bo v malem razstavnem prostoru Mestne hiše otvoritev razstave likovnih del ljutomerskega slikarja Antona Čeha (1882 -1930). Spremno besedo bo podal akademski slikar Vladimir Potočnik. Razstava spada v sklop praznovanj 44. občinskega praznika. KOROVCI - V soboto, 12. avgusta, bo v galeriji otvoritev IV. slikarske kolonije Fuks graba. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V Galeriji je do 31. avgusta na ogled izbor slik in skulptur iz stalne zbirke. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, Ingolstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bran-sbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se naiavite na tel.: 21 433. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Malo o počitnicah. - V galeriji Anteja Trstenjaka' so na ogled izbrana dela iz stalne zbirke. BELTINCI - V prostorih zd-ravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata -Izaka. MORAVSKE TOPLICE - Do 25. 8. razstavlja slikar Vlado Renčelj. LAAFELD/PO-TRNA - Do 2. septembra v Pavlovi hiši razstavlja slikarka iz Sirije Mony Khoury. Delimovstopnice za kino Murska Sobota Petek, 11. avgusta: ob 20. 00 ameriška psihološka srhljivka Stigmata Sobota, 12. avgusta: ob 20.00 Stigmata Nedelja, 13. avgusta: ob 20.00 Stigmata Ljutomer Do konca redakcije nismo prejeli sporeda! BORZ Z N A N Jj je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje igranja na kitaro. - Išče se znanje igranja na sintetizator. - Ponuja se znanje igranja na trobento. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Ko je hudo, me pokliči! tMČ ut- Klic je brezplačen, omogoča ga Zanimivo je, da je bilo ob večini tistih, ki vam je Gabriel Byrne kot igralec všeč, veliko tudi tistih, ki ste odločno zapisali »ne«. Naš žreb pa je izbral nagrajenko Elizabeto Bojnec, Dobrovnik 252, 9223 Dobrovnik. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Kdo igra glavno vlogo v filmu Patriot? Odgovor: Kupon št. 32 ■’ - - - Odgovore pošljite do 15. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. SUMMER MOVED ON - A-ha 2. 1 NEED TO KNOW - Marc Anthony 3. BREATHLESS - The Corrs 4. BEAUTIFUL THAT WAY - Noa 5. ZASTAVE - Parni valjak 6. SEI TU - Nek 7. TEMPERA - Cubismo & Gibonni' PREDLOGI: ROME WASN'T BUILT IN A DAY - Morcheeba NO ME DEJES DE OUERER - Gloria Estefan ROCK DJ - Robbie Williams LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ODISEJA - Vili Resnik 2. NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel 3. POSKUSI POZABITI - Miran Rudan 4. MESEČINA - Tanja Ribič 5. ČRTA - Slavko Ivančič 6. MANUELA - Dominik Kozarič 7. NE KLIČI ME - Nuša Derenda PREDLOGI: KRALJICA POROČNEGA TEKMOVANJA - California RDEČE OČI - Posodi mi jurja NA KARIBE - Sunny Orchestra LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SUPER DAMA - Drago Jošar 2. SREČA ME JE ZAPUSTILA - Čuki 3. LJUBIM TE - Kraški kvintet 4. VRAČAM SE DOMOV - Ptujskih 5 5, SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka 6. ČEZ SEDEM LET VSE PRIDE PRAV - Šaleški fantje 7. HVALA ZA KRUH - Mladi Dolenjci PREDLOGI: JERNEJEVO - Trio Frančič LJUBEZEN NA RECEPT - Ans. Marjana Kočevarja K TEBI MATI - Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 17. avgusta 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 32 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH:. GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC ŽELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 19. 08. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA GRADBENI DELAVEC; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23,G.RADGONA ZA DEL. MESTO V G.RADGONI ALI V PUCONCIH; do 19.08.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNI MEHANIK STROJNI KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISMENE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELI N. TRATE 23, G.RADGONA; do 19.08.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNI MEHANIK, KLJUČAVNIČARSKA IN VARILSKA DELA; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 15.08.00; BALIGAČ SIMON-SINK, GORNJA BISTRICA 107A, ČRENŠOVCI AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G.RADGONA (ZA DEL. MESTO V G.RADGONI),. ZAŽELJENA C KATEGORIJA; do 19.08.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POSKUSNA DOBA 1 MESEC; do 17.08.00; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRO-NAK; št. del. mest: 8 TESAR TESAR - 2 (DELOVNO MESTO V-G.RADGONI IN V PUCONCIH); določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G.RADGONA; do 19.08.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; določen čas 24 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISMENE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELI N TRATE 23, G. RADGONA; do 19.08.00; PETELIN 1G0R S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba ________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 22 4 3 6 37 PRODAJALEC; nedoločen čas; 11. delovnih izku-šehj; ostali pogoji: OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE; do 17.08.00; ŠEGULA IRMA, S.P. TRGOVINA PINKI, TRG SVOBODE 9, GORNJA RADGONA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA-RAZVOZ ŽIVIL; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B.C; , do 15.08.00; INTERSAD D.O.O., ZAKOČ ROBERT, IŽAKOVCI 73, BELTINCI KUHAR NATAKAR PRIPRAVA HITRE HRANE -KUHAR; določen čas 2 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI KUHAR ALI NATAKAR, PRILAGODLJIVOST,PRIJAZNOST; do 15.08.00; MIHOLIč SLAVKO S.P., OKREPČEVALNICA - HITRA PREHRANA REŠILKO, GRAJSKA ULICA 24/Z , MURSKA SOBOTA NATAKARICA-KUHARICA; nedoločen čas; 3 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: STAROST DO 30 LET; do 15.08.00; BAGOLA ERNEST S. P. GRADBENIŠTVO IN GOSTILNA, KOROVCI 41 A, CANKOVA KUHAR KUHAR; določen čas 3 mes.; 11. delovnih izkušenj; db 11.08.00; KRAMBERGER DRAGICA-PO-SREDNIŠTVO PRI PRODAJI, TRUBARJEVA ULICA 1, GORNJA RADGONA NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; do 12.08.00; ČERPNJAK FRANC S.P., DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D, PETROVCI NATAKAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik • govorno; do 1 1.08.00; KRAMBERGER DRAGICA-POSREDNI-ŠTVO PRI PRODAJI, TRUBARJEVA ULICA 1, GORNJA RADGONA NATAKARICA; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 02.09.00; DOKL JANKO S. P. ŠISTRO JOY, CESTA NA STADION 1A, GORNJA RADGONA NATAKARICA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 18.08.00; ŽNUDERL PRIMOŽ S.P., PIVOVARNA KOSTANJ, PTUJSKA CESTA 45, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVSKI POSLOVODJA (BIVALIŠČE BELTINCI); določen čas 3 mes.; 31. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 11.08.00; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK VODJA SKLADIŠČA-NABAVA BLAGA, ODPRAVA, SKLADIŠČENJE, VODENJE (BIVALI. G. RADGONA Z OKOLICO DO 30 KM,IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU); določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 13. 08.00; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA ZDRAVSTVENI TEHNIK MASER -TEČAJ ZA MASERJA, DELOVNE IZKUŠNJE ZAŽELENE,ZAŽELJEN MOŠKI SPOL, POSLATI PROŠNJE; določen čas 6 mes.; jeziki: 'nemški jezik • govorno in pisno; do 1 1.08.00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D„ KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE; št. del. mest: 2 INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČ,PROIZVODNJE IN STORITEV L; določen čas 24 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISMENE VLOGE NA NASLOV BETONARNA PETELI N, TRATE 23, 9250 G.RADGONA; do 19.08.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA TEHNOLOG KUHARSTVA UČITELJ KUHARSTVA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNA NJE' do 11 ’ 08.00; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5 RADENCI ORGANIZATOR POSLOVANJA V TURIZMU (VSŠ) UČITELJ STREŽBE; določen čas 12 mes.; 21. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik ■ govorno in pisno; ostali pogoji: STOKOVNI IZPIT,OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNAN JE; do 11.08.00; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI ZDRAVSTVENI TERAPEVT UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA IN POMOČ IN OSKRBA; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA IZOBRAZBA; do 15.08.00; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE PRIPRAVNIK TEHNIČNO TEHNOLOŠKE SMERI (VS-SMER: KEMIJA, ŽIVIL. TEHNOLOG., KEMIJ. TEHNOL.,BIOLOGIJA,MIKROBIOLOG.); določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ZAŽELJENO AKTIVNO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZ.; do 11.08.00; RADENSKA D. D. RADENCI, ZDRAVILIŠKO NASELJE 9, RADENCI PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE SPECIALNI PEDAGOG; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 11.08.00; VRTEC LJUTOMER. FULNEŠKA ULICA 5, LJUTOMER PROFESOR SLOVENŠČINE UČITELJ SLOV.JEZIKA IN DZN; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNA NJE; do 11.08.00; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI PROFESOR ANGLEŠČINE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNA NJE; do 11.08 00' SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI,-MLADINSKA ULICA 5, RADENCI PROFESOR KEMIJE UČITELJ KEMIJE; nedoločen čas; do 11.08.00' GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG PSIHOLOG; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA IZOBRAZBA,STROKOVNI IZPIT S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA; do 11.08.00; VZ-GOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ BRATSTVA IN ENOTNOSTI 5, VERŽEJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PEDAGOG UČITELJ PSIHOLOGIJE IN POSLOVNEGA BON-TONA;'določen čas 12 mes.; 21. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik ■ govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT,ZAHTEVNO RAČUNALNIŠKO ZN ANJE; do 11.08.00; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA IN ZDRAVSTVENE NEGE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA IZOBRAZBA; do 15.08.00; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA; (’) ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 8. 8. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 8. 8. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15,0537 15,0592 15,1801 Nemčija 1 105,9106 105,9492 106,8002 Francija 1 31,4130 31,5903 31,8440 ZDA 1 228,0810 227,7068 230,4558 Švica 1 133,9259 133,7062 135,3203 Italija 100 10,6981 10,7019 10,7879 Dobro je vedeti, če se odpravljate v tujino ... Western Union Money Transfer -svetovno omrežje za hitro pošiljanje denarja WESTERN UNION MONET TRANSFER Če nujno in hitro potrebujete denar, vam v Pomurski banki lahko pomagamo! Prek svetovnega omrežja za hitro pošiljanje denarja -Western Union - lahko dvignete denar v nekaj minutah na kateremkoli od več kot 50.000 vplačilno-izplačilnih mest po svetu. Ce ostanete brez denarja in tudi brez dokumentov, pokličete svojce ali prijatelje. Ti v katerikoli enoti Pomurske banke vplačajo želeni znesek v tolarjih, vi ga pa že čez nekaj minut lahko dvignete v krajevni valuti v najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu. V dvoje je lepše Na veselici v Vučji Gomili je igral ansambel Biseri in prijetna glasba je vabila na plesišče. Fantje se kar nekaj časa niso ravno menili za muziko, ampak bolj za to, da steklenice ne bi ostale polne. Potem pa se je naenkrat pojavila v dvorani trojka: lepotici in fant. Ena od njiju je zagotovo fraj, so se muzali v fantovski družbi. Regina Škodnik iz Vučje Gomile je prišla na veselico v družbi s kolegico in bratom. Prvi se je ojunačil Roland Kovač iz Domanjševec in jo povabil na plesišče. Postaven mladenič ji je bil takoj všeč in mu seveda ni dala košarice. /O ) pomurska banka '----x Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke »To se je zgodilo 27. decembra 1996. leta,« je povedala Regina. Datum si je dobro zapomnila, saj je bil usoden. To ni bila le ljubezen na prvi pogled, ki bi kmalu splahnela, ampak veliko več: druženje, ki ju je pripeljalo v zakonski stan. Poročila sta se torej (najprej seveda civilno, nato pa še v evangeličanski cerkvi) 21-letna Regina Škodnik, šivilja, iz Vučje Gomile, zaposlena v križevskem obratu Tekstila Prosenjakovci, in 23-letni Roland Kovač, strojni tehnik, iz Domanjševec, zaposlen pri samostojnem podjetniku v Križevcih. Ker imajo oboji veliko rodbino, je bilo na gostiji v gostišču na Vaneči kar 120 ljudi. Regina, ki je zdaj mlada gospa Kovač, je »zapustita« očeta in mater ter brata in sestro, na novem domu v Domanjševcih pa so jo lepo sprejeli: mož Roland, tašča Marta (tast je žal že umrl), babica Emilija in možev brat Igor (dijak prvega letnika lesarske šole). Petčlanski družini pa se bo proti koncu tega meseca pridružil še en član: Regina in Roland pričakujeta naraščaj. Na koncu morda še tole: Ko je Regina prišla maja 1997. leta živet k Rolandu, ni znala nobene madžarske besede, zdaj pa že tekoče govori tudi madžarsko. Tudi to dokazuje, da je veliko storila za vključitev v novo okolje. Tam, v Domanjševcih, je zdaj njen dom. To je dobro tudi zato, ker ima krajšo pot do službe. - Š. S. VESTNIKOV KOLEDAR 10, avgust, četrtek,LOVRO 11. avgust, petek, KLARA 12. avgust, sobota, CENE 13. avgust, nedelja, _____ __ POL DE 14. avgust, ponedeljek, MAKS 15. avgust, torek, Marijino vnebovzetje 16. avgust, sreda, ROK Lunine mene: 11. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 56 minut, zašlo pa ob 20. uri in 17 minut. Dan bo tako že krajši od 14 ur in pol. 15. avgusta ob 7. uri in 15 minut bo na nebu nastopil ščip. > MERKUR* — ■/ 3 /f| vrtnega pohištva, ™ V / U opreme za piknike in kampiranje O Z s 3 •E 2 V) _c as c > Štorklje in nogomet ■/II /n motornih, električnih ■■ W / U m ročnih kosilnic STIGA in AL-KO cc D cc ID cm st n. Ms & etipredaje zatag. Ulica: Kraj: Pošta: Pri takojšnjem plačilu z Merkurjevima karticama še dodatni 4-odstotni popust. Obiščite nas v Merkurjevem trgovskem centru v Murski Soboti, od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Telefon: 02 530 10 00. Na kratko... Hotiza jo bodo telekomovci namestili na Hotizi. (J. Ž.) Na stolp za snemanje s TV-kamero ob nogometnem igrišču na Srednji Bistrici večkrat priletijo tudi štorklje. Kaj naj bi bilo zanje tamkaj zanimivo, lahko samo ugibamo. Ali opazujejo, če bi zagledale kakšno poslastico (v obliki črva, žabe ...), ali pridejo tja zgolj počivat ali se morebiti kaj po- V tem kraju potekajo številna komunalna dela. Tako so del vasi že priključili na kanalizacijo in čistilno napravo, preostala gospodinjstva pa bodo priključili, ko bodo končali kanalizacijska dela v starem delu vasi in povezali kanalizacijsko omrežje z zaselkom Ložič. Na Hotizi pa tudi posodabljajo odsek glavne ceste I. reda. Tam bodo postavili dve avtobusni postajališči in traktorsko stezo ter uredili ulično razsvetljavo. Delavci podjetja Tegrad iz Celja pa na Hotizi polagajo cevi, v katere bodo pozneje položili telefonske kable. K boljši telefoniji bo prispevala tudi nova telefonska centrala, ki Pečarovci Sodelavci Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije bodo pripravili v Pečarovcih urbanistično delavnico, katere namen je: urbanemu prostoru okrog cerkve sv. Boštjana dati lepši videz in ga funkcionalno spremeniti. Zaselek Sebeščan naj bi dobil funkcijo vaškega trga, na katerem bi se nekaj dogajalo. Pa ne le ob nedeljah, ko so maše, in ob proščenjih, ampak pogosteje. Strokovnjaki Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki bodo delali v delavnicah, pričakujejo pomoč domačinov. (J. Ko.) VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROCAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Podpis: Datum naročila: rt p x> š a p V Vi v Kmalu bo pri gradu v Gradu na Goričkem pod pokroviteljstvom programa Phare velik mednarodni simpozij o urejenosti in redu na gradbiščih. O tem bodo predavali in tudi pokazali, kako naj bo gradbišče urejeno, strokovnjaki soboškega Pom-gra-da, ki opravljajo tudi sanacijska dela na gradu. Do sedaj imajo že 365 prijavljenih udeležencev. **** Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da klimatska naprava v eni od kleti lendavskih ugled-nežev tačas zaradi gospodovega letnega oddiha ne deluje. ***★ Soboški mestni svet naj bi kmalu zaprosil Zavod za spomeniško varstvo za dovoljenje, če lahko ob zidu pri dvorišču nekdanjega Centrala, ki žuli multi-nacionalne biznismene, pritrdi priveze za moške. **** Prekmurske mojstre pisane umetniške besede je zajelo malodušje, ko jim je bilo sporočeno, da ni dovolj svinčnikov, s katerimi bi kompenzirali zapitek na sedmini Pomurske založbe. **** Jožku Špindlerju bo ob občinskem prazniku le uspelo splaviti plavajoči bager na babinski gramoznici. **** V Gornjih Petrovcih se veselijo novega dosežka. Železničarji jim gradijo tako veliko železniško potniško postajališče, da se pri A-testiranju gospe Mariji z odprto gorenjsko marelo nikakor ni uspelo strpati vanjo. ★*** Miha Vodenik - Burgermeister je odgovoril radgonskim obrtnikom in jim pri svoji avtoriteti zagotovil, da občina spoštuje vse predpise pri najemni oddaji prostorov in pobiranju najemnin. Priznava pa, da ni ustrezne podlage za oddajo kinodvorane. No, obrtniki kljub vsemu čakajo na Antončičevo poročilo. **** Biro Rija - produkcija megle je močno prizadel ponos moške svetniške strukture, ko jim je bilo ob njihovem mencanju pri podpori projekta Društva mrtvih menedžerjev očitano, da nimajo jajc. Ali je do tega rezultata prišla ne podlagi kakega razvojnega projekta za manj razvite, ni znano. **** V puconski občini so težave z BBC-jem, ta je močno skrčil poročanje o delu agencije Štiri lilije. No, agencija ima odprto še eno fronto, prisvojiti si namreč želi intelektualno lastnino Vlada Smodiša. Gre za specialno znanje za vzdrževanje občinskih zelenic. Tega bi lilije kopirale, toda letos ni bilo možnosti zaradi suše, zato tudi niso mogle naročiti škropljenja plevelov. Polanskega župana na polanskih dnevih štrk nikakor ni hotel spustiti na zemljo, zato je intervenirala policijska konjenica. Na enem od koncertov je nastopil tudi policijski jazz orkester pomurskega policijskega ešalona. Polančane je najbolj navdušil solo na saksofonu. KEŠEM KOBJ