j ISSiili' i ISSN 0040-7712 9'770040 771208 DECEMBER 2001 LETNIK XXXX CENA 350 SIT MSUCff . I za obm f / i Kat. št. 4 I f za območ f F Komplet ie i -oddajnika - sprejemnik, - servomehniz - para kristalov oddajniškegat nulti-switch-mo ikalnega modu, porcionalneae n VI -^oamezni oddajn ..d. st. 4818.77 za območje 35 MHz lit Kat. št. 4818.77B za območje 35 MHz j Kat. št. 4819.77 za območje 40 MHz / / Paket ie sestavljen iz: ( § - oddajnika mc-22 ! - oddajniškega akumulatorja - multi-switch-modula (kat. št. 4158) * - stikalnega modula (kat. št. 4151.1) - proporcionalnega modula (kat. št. 4152) Za ceno posameznega oddajnika pokličite (on ' 7rr ' ~ ?'* mc-22 najdete ^alog u p s n °vostih. v?°n & c 9ra “Pner. c o™ KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih DECEMBER 2001, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Maketa fregate med plovbo po Koseškem bajerju. Poleg obračanja topov lahko iz lnn< ,erjfty nn krmi izstreljuje tudi irske rakete. Foto: Jože Košak KAZALO 186671 2 6 9 11 12 14 16 25 26 28 30 31 34 36 38 40 SVETOVNO PRVENSTVO LETALSKIH MODELARJEV V KATEGORIJAH F-l-A, B IN C .... 23. POKAL LJUBLJANE 2. KOSEŠKA OLIMPIADA LADIJSKEGA MODELARSTVA. JADRNICA MAČKA TIMOV TEST - GROB 109 BLUE TIGER. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - DORNIER D0 217E-5. PRAH V RAČUNALNIKU ELEKTRIČNI POGON - ELEKTRIČNA NAPELJAVA (1. DEL) PSIHOKINETIČNI TEST (l.DEL) .. NOVO NA TRGU KAPELICA Z URO. JASLICE STENSKI ADVENTNI KOLEDAR NOVOLETNE DROBNARIJE. UGANKARSKI KOTIČEK er 2001 1 REPORTAŽA Svetovno prvenstvo letalskih modelarjev v kategorijah F-l-A, B in C Lost Hills, Kalifornija, ZDA, 8.-13. 10. 2001 MARJAN KLENOVŠEK Damjan Žulič in Danijel Terlep se pripravljata na start v kategoriji F-l-A. Za organizacijo letošnjega svetovnega prvenstva modelarjev s prostoletečimi modeli kategorij F-l-A, B in C v letu 2001 se je najprej potegovala Avstralija, vendar je kasneje svojo kandidaturo odpovedala, zato je FA1 izvedbo zaupala ameriškim modelarjem. Tekmovanje je bilo tako od 8. do 13- oktobra v Lost Hillsu v Kaliforni¬ ji. Po septembrskih terorističnih napadih na WTC in Pentagon je prvenstvo nekaj časa viselo v zraku, vendar so se Američa¬ ni odločili, da ga bodo kljub vsemu izved¬ li. Z jadralnimi modeli in z gumenjaki se je svetovnega prvenstva udeležila tudi re¬ prezentanca Slovenije. Vodja ekipe je bil Tomaž Hribar, Tone Videnšek in Bojan Bagari pa sta na prvenstvu sodelovala kot pomočnika tekmovalcem. Mestece Lost Hills leži v dolini San Joaquin približno 200 km severozahodno od Los Angelesa. Tekmovalni prostor Bis- sonnette Mirage Field pa je še nekoliko severneje in je last NFFS (National Free Flight Society). To je ameriško združenje modelarjev, ki se ukvarjajo s prostoleteči¬ mi modeli. NFFS je članica ameriške letal¬ ske modelarske zveze AMA, ki ima več kot 170.000 članov in je odlično organizirana in vodena. Dolina San Joaquin je ravno polpuščavsko območje, ki na zahodu meji na gorovje Pacific Coast Range na vzhodu pa na Sierro Nevado. Temu primeren je tekmovalni prostor, ki je ogromen, ven¬ dar pa bi na njem zaman iskali bilko zele¬ ne trave. Organizatorji so nas opozorili, da v tej pokrajini živijo pacifiške klopota¬ če, tarantele in škorpijoni, vendar med tekmovanjem razen ene tarantele nismo opazili nobene nevarne živali. Očitno so se umaknile množici modelarjev in so bili tako najnevarnejša živa bitja tekmovalci, ki so sledili modelom z vsemi mogočimi motornimi kolesi. Zaradi odlične organizacije pravza¬ prav nismo imeli občutka, da smo sredi puščave. Organizatorji so namreč pripra¬ vili prostor za taborjenje, okrepčevalnico, cisterne s pitno vodo, stranišča, poseben šotor za tehnične preglede modelov, za računalniško obdelavo rezultatov itd. Z vodo so večkrat dnevno škropili dovozne poti, vsaka reprezentanca pa je dobila tudi svoj šotor za zaščito pred vročim kali¬ fornijskim soncem. Seveda je bilo poskrb¬ ljeno tudi za varnost. Poleg policije je na tekmovanju ves čas dežurala tudi zdrav¬ niška ekipa za prvo pomoč. Edini resnejši problem organizatorjev je bila namestitev tekmovalcev. Lost Hills je namreč premajhno mesto, da bi imelo zadostne hotelske kapacitete, zato je veči¬ na udeležencev spala po motelih v bližnji in širši okolici. Slovenci in še nekatere re¬ prezentance smo prebivali v motelu v 2 december 2001 TTE.E REPORTAŽA Posnetek s treninga: finski tekmovalec poši¬ lja vzpenjalca v nebo. Buttonwillowu, približno 50 km od tek¬ movališča. Pred svetovnim prvenstvom so orga¬ nizatorji skupaj z modelarji iz Kanade pri¬ pravili mednarodno tekmovanje 27. Cali- fornia F. A. I. Invitational & Canada Cup, ki je štelo tudi za svetovni pokal. Prvi del tekmovanja v kategorijah F-l-G, FI in J je bil v petek 5. 10. V kategoriji F-l-H (A-l) se je tekmovanja udeležil le Damjan Žulič. Med tekmovanjem je pihal zelo močan ve¬ ter, zato je Damjan po nekaj štartih odne¬ hal. Tekmovanje se je nadaljevalo tudi v soboto in nedeljo, v soboto v kategoriji F-l-A, v nedeljo pa v kategorijah F-l-B in C. Udeležba je bila izjemna, saj so z jadral¬ nimi modeli tekmovali 104 tekmovalci, z gumenjaki jih je bilo 94 in z vzpenjalci 47. Tekme so se udeležili tudi člani slovenske reprezentance. V kategoriji F-l-A je tek¬ movanje še vedno motil močan veter, v fly-off pa se je uvrstilo 30 tekmovalcev. Najvišje med Slovenci je segel mladi Bošt¬ jan Bagari iz Murske Sobote, ki se je uvr¬ stil v 2. fly-off in zasedel 13. mesto. Dam¬ jan Žulič je tekmovanje končal kot 33., Danijel Terlep pa je zasedel 52. mesto. Nedeljskega tekmovanja v kategorijah F-l-B in C ni več motil tako močan veter in v fly-off se je uvrstilo kar 45 tekmoval¬ cev z gumenjaki in 30 z vzpenjalci. Slo¬ venci smo tekmovali le z gumenjaki in v fly-off se je uvrstil Marjan Klenovšek, ki je v tretjem dodatnem letu tekmovanje kon¬ čal na 18. mestu. Drugi naši tekmovalci so se uvrstili nekoliko slabše: Damjan Žulič je zasedel 47. mesto, Tomaž Hribar 72., Danijel Terlep pa 87. mesto. Kljub temu da reprezentanti niso dosegli vidnejših uspehov, pa sta bili obe tekmovanji zanje zelo koristni. Spoznavali so značilnosti termike in tekmovalnega terena, poskuša¬ li najti najprimernejše nastavitve mode¬ lov in se končno prilagodili časovni razli¬ ki osmih ur med Kalifornijo in Slovenijo. V ponedeljek, 8. oktobra, se je s prija¬ vami in z namestitvijo reprezentanc pri¬ čelo svetovno prvenstvo. Torek je bil na¬ menjen za trening in registracijo mode¬ lov, zvečer pa je bila v rekreacijskem cen¬ tru mesta Wasco uradna otvoritev tekmo¬ vanja. Na sestanku vodij ekip je bilo skle¬ njeno, da tehničnega pregleda modelov pred tekmovanjem ne bo, pač pa ga bo morala opraviti naključno izbrana tretjina tekmovalcev iz vseh ekip med tekmova¬ njem. Izžrebali so tudi številke začetnih štartnih mest ekip in se dogovorili o upo¬ števanju novosti v tekmovalnih pravilih. Prvi tekmovalni dan svetovnega pr¬ venstva je bil v sredo. Z jadralnimi modeli kategorije F-l-A (A-2) je nastopilo 80 tek¬ movalcev iz 29 držav. Slovenijo so zasto¬ Člani slovenske reprezentance v kategoriji F-l-B pred fly-offom: Marjan Klenovšek, Tomaž Hribar in Damjan Žulič. (Foto: Damjan Žulič) Marjan Klenovšek čaka na primeren trenu¬ tek za štart modela. (Foto: Louis Joyner) pali Daniel Terlep, Damjan Žulič in Bošt¬ jan Bagari. Tekmovanje se je pričelo ob 8.00, turnusi so bili dolgi 55 min, 5 minut pa je bilo namenjenih za prehod na na¬ slednje štartno mesto. Po 4. turnusu je bila enourna prekinitev za kosilo in uvod¬ ni del tekmovanja je bil končan ob 15.55. Začetek finala je bil ob 17.00. Vremenske razmere med tekmovanjem so bile dokaj ugodne in po sedmih štartih se je v prvi fly-off uvrstilo 41 tekmovalcev, torej več kot polovica udeležencev. Med njimi je bil tudi Boštjan Bagari, zaradi smole v 6. štartu to ni uspelo Danielu Terlepu, Dam¬ jan Žulič pa je naredil napako v 4. štartu. Boštjan se je uspešno prebil tudi v 2. fly- -off in zasedel 26. mesto. V 3. fly-off sta se uvrstila le dva tekmovalca, ki sta se med seboj pomerila naslednje jutro. Zmagal je Šved Per Findahl, ekipno zmago pa so os¬ vojili modelarji iz Ukrajine. Ekipa Sloveni¬ je je tekmovanje končala na 13. mestu, kar je naša najboljša uvrstitev v kategoriji F-l-A na svetovnih prvenstvih. Drugi tekmovalni dan se je z modeli s pogonom na gumo kategorije F-l-B med seboj pomerilo 73 tekmovalcev iz 25 dr¬ žav. Slovenijo so zastopali Tomaž Hribar, Damjan Žulič in Marjan Klenovšek. Vre¬ me je bilo lepo in ne prevetrovno, termič¬ na dviganja pa so bila precej muhasta in so presenetila marsikoga od tekmovalcev. Kljub temu se je v prvi fly-off uvrstilo kar 38 tekmovalcev, kar je več kot polovica udeležencev. Med njimi so bili tudi vsi tri¬ je naši tekmovalci. To pa je že zadoščalo tudi za prvo slovensko medaljo na član¬ skih svetovnih prvenstvih, saj so le tri eki¬ pe imele vse tri tekmovalce v fly-offu. Morda je prav želja po še večjem uspehu pripomogla, da se prvi fly-off za naše ni _ _?vl 4 december 2001 3 Damjan Žulič, Matjan Klenovšek in Tomaž Hribar z osvojenimi bronastimi medaljami (Foto: Danijel Terlep) najbolje končal. Na modelu Damjana Žuli- ča je, verjetno zaradi drobnega puščav¬ skega peska, odpovedala glava elise in model je takoj po startu udaril v tla. Dam¬ jan je start seveda ponovil, vendar se je na rezervnem modelu pri startu zlomilo kri¬ lo in model je pristal po 38 sekundah. Ker mu na svojem najboljšem modelu ni uspe¬ lo pravočasno zamenjati gume, je tudi To¬ maž Hribar štartal z rezervnim modelom in se z 225 sekundami ni mogel prebiti v drugi fly-off. To je uspelo 25 tekmoval¬ cem, med njimi tudi Marjanu Klenovšku. V drugem fly-offu je čas letenja 7 minut in to mejo je premagalo le 7 tekmovalcev, ki so se za naslov svetovnega prvaka pomeri¬ li naslednje jutro. Zmagal je Oleg Kula- kovski iz Ukrajine, ki je s tem tudi ubranil naslov svetovnega prvaka, osvojen pred dvema letoma v Izraelu. Ekipno zmago so slavili modelarji iz Švedske. Petek je bil za Slovence prost dan, saj nihče ni tekmoval v F-l-C (vzpenjalci). REPORTAŽA Del dneva smo kljub temu preživeli na tekmovalnem prostoru in spremljali tek¬ movanje. Z vzpenjalci je tekmovalo 47 tekmovalcev iz 20 držav. Vremenske raz¬ mere niso bile najboljše, saj je spet pričel pihati nekoliko močnejši veter. V prvi fi¬ nalni let se je uvrstilo 15, v drugega pa 6 tekmovalcev. Zmago je slavil Artum Ba- benko iz Ukrajine, ki je zmagala tudi med ekipami. Kot so znova pokazali rezultati, je ka¬ kovostna raven modelov in pripravljenost tekmovalcev na svetovnih prvenstvih iz¬ jemna. V vsaki kategoriji je vsaj 20, morda celo več tekmovalcev, ki bi lahko zmagali, in o zmagi odločajo le malenkostne razli¬ ke v nastavitvi modelov, izbira pravega trenutka za štartanje, kakovost gume oz. motorja, ki ga uporabi tekmovalec, in brezhibno odpenjanje jadralnih modelov oz. metanje gumenjakov in vzpenjalcev. Na jadralnih modelih in vzpenjalcih se vse pogosteje uporabljajo elektronski ča- sovniki, ki jih tekmovalci lahko zelo hitro preprogramirajo z dlančniki. Za uporabo na gumenjakih so še nekoliko pretežki, vendar jih nekateri tekmovalci že uspe¬ šno uporabljajo. Glave za elise gumenja¬ kov na najboljših modelih avtomatsko pri¬ lagajajo korak elise vrtilnemu momentu gume, cena takšnih glav pa se giblje od 250 do 300 USD. Motorji na vrhunskih vzpenjalcih dosegajo že do 34.000 vrtlja¬ jev v minuti, zato se vrtilna frekvenca zmanjša z reduktorjem, uporabi pa se ne¬ koliko večja zložljiva elisa iz ogljikovih vlaken. Cena takšnega motorja presega 700 USD. Uporaba ogljikovih in aramid- nih (kevlarskih) vlaken, majlarja (mylar) in podobnih sodobnih materialov je po¬ stala povsem običajna, ker le z njihovo uporabo lahko izdelamo modele z dovolj dobrimi letalnimi lastnostmi in zadostno trdnostjo. Kljub vsemu tehnološkemu na¬ predku pa še vedno ostaja zelo pomem¬ bna tudi telesna in psihična pripravlje¬ nost tekmovalcev. S podelitvijo priznanj v mestu Stock- dale se je svetovno prvenstvo v soboto uradno končalo. Naši dobitniki medalj so bili kar v majhni zadregi, kaj naj oblečejo za zaključno slovesnost, saj Letalska zveza Slovenije ni prispevala niti majic za repre¬ zentante. Na srečo se v Sloveniji še najde¬ jo ljudje, ki imajo nekoliko več razumeva¬ nja za tekmovalno letalsko modelarstvo, in ti so omogočili, da so se tekmovalci pr¬ venstva sploh lahko udeležili. Tekmoval¬ ce so sponzorirali: Andrejc, d. o. o., Ban- fin, d. o. o., Bio Blisk, Energoterm, Even- tus, Kraš Komerc, Krka, KS Rakičan, Mar¬ ket Maja, Mirage Pholography studio, Mo¬ bitel, Nivo Koing, Občina Murska Sobota, Radenska in drugi. V imenu tekmovalcev se zahvaljujem vsem sponzorjem. Delni rezultati svetovnega prvenstva 2001 : Kategorija F-1-A, posamezniki (80 tekmovalcev): Spoštovani bralke in bralci! Na straneh revije TIM vas sproti obve¬ ščamo o novih knjižnih izdajah Tehniške založbe Slovenije s področij, ki jih obrav¬ nava naša revija, tokrat pa smo se odlo¬ čili, da vam pred koncem leta podarimo barvni katalog vseh naših knjig, pri¬ ročnikov, enciklopedij in pojmovnikov. Tako ga boste lahko brez naglice in na¬ tančno pregledali ter se še pravočasno odločili za nakup, saj so pred vrati Miklavž, božič in novo leto. Prepričani smo, da boste med našimi iz¬ dajami našli kaj zanimivega zase ali za svoje sorodnike in prijatelje, saj je dobra knjiga za vsakogar lepo darilo. Da bi bila odločitev lažja, lahko do 31. decembra 2001 izkoristite TRADICIONALNI 30-ODSTOTNI NOVOLETNI POPUST IN POSEBNI 50-ODSTOTNI POPUST ZA VSE TISTE KNJIGE, KI SO V KATALOGU OZNAČENE Z ZVEZDICO (*). Popust ne velja za učbenike, revije in Ti¬ move načrte. Do popusta so upravičeni tisti redni naročniki revij TIM ali Življe¬ nje in tehnika, ki imajo poravnano naroč¬ nino. Ugodnosti se ne seštevajo! Kup¬ nino lahko poravnate v več mesečnih obrokih, katerih število je odvisno od višine zneska. Tudi celoletna naročnina na revijo TIM je lahko zelo dobrodošlo darilo. Sporo¬ čite nam točen naslov obdarjenca, na ka¬ terega naj pošiljamo revijo, in naslov, na katerega naj pošljemo položnico za pla¬ čilo naročnine. Stroške pošiljanja krije založba. Poleg tega imajo naročniki revij pri nakupu knjig, priročnikov, enciklo¬ pedij in pojmovnikov Tehniške založbe Slovenije vse leto 20 % popusta. Izpolnjeno naročilnico iz kataloga poš¬ ljite na naslov: Tehniška založba Slo¬ venije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, vaša naročila pa sprejemamo tudi po telefonu (01) 479-02-24, faksu (01) 479-02-30, elektronski pošti tzs-lj@siol.net ali prek internetne knjigarne http://www.tzs- online.com. %(, ki se po si/ojih močeh budimo s p/tip/tai/fijaitjem /teutje TIM, tam geftmo vese? bogič ten sitečno, gditaeo in uspešno nouo Četo 2002! 4 december 2001 TTE.1 4 1 SEslllsll ■ISSllsIsslSIl mm liiii stilni ?? llllli m—m iilliilijiiii g| H ”- = ” 55 sSs 55 SS H| H -lil Billi lili II il K£ggSll=l tfSlfllft lllllflllllllll Hilli sssiii IHI Illllll! isii Siiii Ililllllllllllil lisi S altSf Iflls SŠ 5 SS lllllllililS! lii i J >|5 S BŠ ~Ess~-||‘I I IBllBlsililllils lllllillillills 1 3233 3 ififif£ 2 SS ! |Si2S§SR§SE5!e££ W5S “iiiiilllllll gll ggggggggggggg Hss H I I I If i! im mulili i _ I s II I I Sil ji!_ iSSIIIiS I3illi!gi5šiSI55lSf llf!*I|i!|iiS | liii| aiilililii lil I lii i ,Ii | = l I Hl.l lilfl i 1 JLjI 1 1 !t Iflil Hill i! ils : fliilli i illliii REPORTAŽA 23. Pokal Ljubljane 23 rd Ljubljana Cup ARK Komarov, Ljubljana, Slovenia UHU ANTON SIJANEC Foto: Stuart Lodge in Nina Čuden Pokal Ljubljane je mednarodno tek¬ movanje raketnih modelarjev FAI z naj¬ daljšo tradicijo na svetu. Poteka že skoraj četrt stoletja. Zaradi ugleda, ki ga uživa med raketnimi modelarji, je že vrsto let prizorišče finala svetovnega pokala CIAM FAI in je tako zadnje mednarodno tekmo¬ vanje raketnih modelarjev v tekmovalni sezoni. prikazalo prelepo jesensko sonce in omo¬ gočilo časovno sicer zelo naporen, a vsee¬ no nepozaben tekmovalni dan. Kot prva je stekla kategorija svetovne¬ ga pokala S4B (raketoplani), ena tistih, ki je tehnično zelo zahtevna. Sodniki imajo veliko dela, saj morajo poleg registracije modela pred vsakim Startom preveriti tudi najmanjšo štartno maso modela. Ker so bili turnusi letov zaradi zamude zelo kratki, je bila na štartnih rampah velika gneča, vseeno pa je organizacijska ekipa z zadostnim številom sodnikov časomeril- cev in ob izvrstnem delu Marjana Čudna v vlogi glavnega sodnika uspešno opravila svoje delo in korektno izpeljala tekmo. V kategoriji, v kateri je na zadnjem EP član ARK Komarov, Miha Kozjek, osvojil na¬ slov evropskega prvaka, so bili poleg nje¬ ga glavni favoriti še Čeh Jaromir Chalupa, Poljaka Bartosz in Jerzy Boniecki, Italijan Antonio Mazzarcchio ter naša Tomaž Ko¬ gej in Predrag Hluchy. Na koncu je slavil Čeh Chalupa, sledila pa sta mu Hluchy iz domačega kluba in Poljak Janisiewicz. Brez premora je takoj sledila kategori¬ ja svetovnega pokala S6B (rakete s tra¬ kom) - na Pokalu Ljubljane prvič po no¬ vem pravilniku, torej z večjimi modeli. V tej kategoriji je nastopilo tudi največ tek- Tradicija zvišuje pričakovanja udele¬ žencev in odgovornost organizatorjev. Tudi letos je prizadevni organizacijski ekipi članov ARK Komarov iz Ljubljane in njihovih prijateljev uspelo izvrstno izpe¬ ljati to naše največje tekmovanje raketnih modelarjev. Začelo se je v petek, 12. oktobra, s pri¬ hodom tekmovalcev v planinski dom v Kamniški Bistrici, kjer je zadnja leta baza tekmovanja. Takoj je postalo jasno, da bo tekmovalcev še več, kot so kazale predpri- jave. Zbralo se je več kot 70 tekmovalcev iz Češke, Hrvaške, Italije, Jugoslavije, La¬ tvije, Poljske, Romunije, Slovaške, Švice, Turčije, Velike Britanije, in Slovenije, skupno torej iz dvanajstih držav, kar je celo več kot na nedavnem evropskem pr¬ venstvu v Turčiji. Prvi dan tekmovanja se je začel po predvidevanjih. Megla se ni in ni hotela razkaditi, bilo je res, kar so napovedali meteorologi. V ozračju je nastala inverzija in tople zračne mase so pod seboj zadrže¬ vale hladno, ki povzroča gosto meglo. Tekmovanje se je tako začelo šele okrog enih popoldne, kar je bilo glede na umik tekmovanja zelo pozno. Vseeno pa so bili vsi dobro razpoloženi, saj je bilo zato ne¬ kaj več časa za pogovore med prijatelji modelarji, ki ga na tekmovanjih vedno zmanjka. Ko se je megla razkadila, se je Atraktivni polet makete ariane 4 Slovaka Mikulaša Szaba UHU RV-raketoplan zapuš¬ ča štartno rampo pod budnim očesom glav¬ nega sodnika Marjana Čudna. Vrvež na štartnih me¬ stih in množična prija¬ va na start pred izte¬ kom turnusa 6 december 2001 TEK.C 4 REPORTAŽA Zanimivo konstruiran klasični raketoplan z izjemno dolgim nosilcem motorja "j I Lucian Sercaianu iz Romunije, na sliki z maketo ariane 4, je letos prvič nastopil na Pokalu Ljubljane. Avtentični polet makete ariane 3 Slovaka Ti- botja Gire spominja na polet prave rakete. movalcev. Med modelarji velja za prestiž¬ no športno panogo, ki od tekmovalca zah¬ teva dobro tehnično in taktično priprav¬ ljenost. Z visoko stopnjo discipline tako tekmovalcev, ki radi taktizirajo, kot orga¬ nizatorjev je bila kategorija uspešno za¬ ključena še pred mrakom. Slavili so favori¬ ti, s prvim mestom Italijan Mazzaracchio, sledila pa sta mu naš Igor Štricelj iz ARK Vega in Poljak Bartosz Boniecki. Prvi tekmovalni dan je bil uspešno za¬ ključen. Zvečer so se vsi tekmovalci zbrali na banketu v planinskem domu v Kamniš¬ ki Bistrici, kjer sta Jože Čuden (predsed¬ nik organizacijskega odbora) in Anton Ši- janec (direktor tekmovanja) najboljšim tekmovalcem in ekipam podelila odličja in nagrade, med drugim tudi tradicional¬ ne zmajčke, unikatne ročno izdelane pla¬ kete Pokala Ljubljane. V nedeljo se je zgodba z vremenom ponovila. Megla je vztrajala do poldneva, tekmovanje pa se je začelo s kategorijo svetovnega pokala S7 (makete pravih ra¬ ket). Še en, za ta čas prečudovit sončni dan, je tudi gledalcem zagotovil obilo užitkov v spektakularnih poletih raketnih maket. Na prizorišču so bili številni evropski maketarski mojstri, med njimi večkratni zmagovalec svetovnega pokala v tej kategoriji, Latvijec Arnis Bača, s svo¬ jo prepoznavno maketo sovjetske rakete nosilke sojuz T-10 v močni konkurenci maket raket nosilk ariane Slovakov Vasila Pavljuka, Mikulaša Szaba in Tiborja Gire, Romuna Luciana Sercaianuja ter Turka Suata Esmerja. Sodelovala sta še Boleslav Večera z maketo raketnega letala bachem natter in stalni gost Pokala Ljubljane, An¬ glež Stuart Lodge, z maketo interkosmos. Sodniki za makete Primož Kuhar, Andrej Kogovšek in Anton Šijanec so po sobot¬ nem ocenjevanju verodostojnosti in kako¬ vosti izdelave dodali še oceno leta in raz¬ glasili vrstni red najboljših v tej kategoriji, ki velja za kraljevsko v raketnem mode¬ larstvu. Na vrhu je po pričakovanjih ostal Latvijec Bača, sledila pa sta mu Slovaka Gira in Szabo. Zaradi stiske s časom se je vmes priče- RV-maketa nemškega raketnega letala bac¬ hem natter je delo Boleslava Večere iz Slo¬ vaške. Najboljši trije v kategoriji raketoplanov S4B: Predrag Hluchy, SLO Pri raketah s trakom S6B so si odličja razdelili: Igor Štricelj, SLO (2.), (2.),Jaromir Chalupa, CZE (1.) in Paweljanisiewicz, POL (3 ). Antonio Mazzaracchio, ITA (1.) in Bartosz Boniecki, POL (3.). TTKT 4 december 2001 7 REPORTAŽA Večkratni zmagovalec svetovnega pokala v S7 Arnis Bača iz Latvije z maketo rakete so- juz T10. Zadovoljni Suat Esmer iz Turčije po brez¬ hibnem poletu makete rakete ariane 1 la tudi zadnja kategorija svetovnega poka¬ la S8E/p (RV-raketoplani s pristajanjem v ciljni prostor). Tekmovanje je šele drugič potekalo po novih pravilih, vseeno pa je vse teklo gladko, še posebej po zaslugi Ivana Turka, ki je izvrstno koordiniral iz¬ vedbo te kategorije. Tekmovanje je pote¬ kalo v petih kvalifikacijskih skupinah in izredno hitrem tempu. Sklepni finale pa je razkril najuspešnejše. Zmagal je vete¬ ran, Švicar Arthur Hunziker, pred našim mladim upom Borutom Lendarom iz ARK Vega in Poljakom Krzysztofom Przybyt- kom. Uradni del tekmovanja po sistemu mednarodne aeronavtične organizacije FAI je zaključila kategorija S3A (rakete s padalom), ki edina ni v konkurenci svetov¬ nega pokala, je pa nedvomno temelj¬ na kategorija raket¬ nega modelarstva, s katero se najprej sreča vsak mladi ra¬ ketni modelar. Izte¬ kla se je v poznih popoldanskih urah s fly-offom šestih tekmovalcev. Naj¬ uspešnejši je bil spet izvrstni Anto¬ nio Mazzaracchio, sledila pa sta mu naš Tomaž Kogej iz ARK Komarov in Hrvat Romano Šu- ti. Na Pokalu Ljub¬ ljane je zelo pri¬ ljubljena tudi kate¬ gorija nenavadnih modelov. To je ka¬ tegorija, namenje¬ na predvsem za sprostitev in zaba¬ vo tako tekmoval¬ cev kot gledalcev. Ti lahko uživajo v poletih različnih izvrstno pripravlje¬ nih in izdelanih le¬ tečih »nesmislov«, ki pa od tekmovalca zahtevajo veliko ino¬ vativnosti in tehničnega znanja, saj mora¬ jo za let pripraviti varno konstrukcijo elemnetov, ki v resnici niti slučajno ne bi letele. Tako smo lahko videli leteti stari dobri WC s srčkom na vratih, hokejske palice, gasilni aparat, »notrdamsko« cer¬ kev, medvedka, raketo iz vafljev s čoko¬ ladnimi bonbončki in celo Aljažev stolp s Triglava, ki ga je izdelal naš Predrag Hluchy in z njim tudi zmagal. Sledila sta mu Anglež Stuart Lodge in Hrvat Romano Šuti. Naporna tekmovalna dneva sta se iz¬ vrstno iztekla, sicer z zamudo zaradi mo¬ teče megle, vsekakor pa z vsem skupno željo, da se prihodnje leto spet srečajo v Ljubljani. Tekmovalci so se hitro odpravi¬ li vsak na svojo stran, saj so nekateri imeli Zmagovita trojka v »kraljevski« kategoriji maket S7 s tradicionalni¬ mi zmajčki: Mikulaš Szabo, SVK (3.), Arnis Bača, LAT (1 j in Tibor Gira, SVK (2.). do doma tudi več kot dva tisoč kilome¬ trov poti. Prizadevni člani ARK Komarov iz Ljubljane pa so spet izpeljali nepoza¬ ben modelarski dogodek. Več o tekmovanju lahko preberete tudi na spletni strani http://www.koma- rov.vesolje.net/, kjer najdete tudi veliko drugih informacij s področja raketnega modelarstva. 23. Pokal Ljubljane so podprli: Unihem, d. o. o. - lepila UHU, Geodet¬ ski zavod RS, Belinka, d. d., G-M&M, d. o. o., Porsche Slovenija - gospodarska vozila, Letalska zveza Slovenije, Mini¬ strstvo za obrambo RS, MZDTK Ljublja¬ na ter številni prostovoljci. Rezultati 23. Pokala Ljubljane S3A - rakete s padalom S7 - makete raket (svetovni pokal) S8E/p - RV-raketoplani s pristajanjem (svetovni pokal) Show - nenavadni modeli 8 december 2001 TIKI 4 REPORTAŽA 2. koseška olimpiada ladijskega modelarstva JOŽE KOŠAK Tudi letos so, v zadnjem tednu avgu¬ sta, Ljubljančani lahko opazovali najrazlič¬ nejše ladijske modele na vodni gladini Koseškega bajerja. Mestna zveza društev za tehnično kulturo in Društvo modelar¬ jev Ljubljana ter povabljeni posamezniki so pripravili že drugo olimpiado ladijske¬ ga modelarstva. V tednu dni se je na vod¬ ni gladini zvrstil niz tekmovanj in demon¬ stracij modelov različnih zvrsti ladijskega modelarstva. Mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem spremljalo dogajanje in imelo možnost dobiti informacije z vseh področij ladijskega modelarstva in o de¬ javnosti Mladinskega tehničnega centra, v katerem se odvija del aktivnosti ljubljan¬ skih modelarjev. Poleg modelov motornih čolnov na električni pogon, ki so prikazali vožnje v hitrostnih kategorijah in spretnosti na tekmi za državno prvenstvo, sta veliko za¬ nimanje vzbudila modela kategorije hi¬ dro, ki ju je predstavil Miha Holc iz Ljub¬ ljane. V demonstracijskih vožnjah sta do¬ segla hitrosti, ki so ju poznavalci ocenili na okrog 70 km/h. Seveda je bila njuna hi¬ trost na teh vožnjah precej večja kot na tekmi, saj je bil model na progi sam in ga je modelar veliko laže vodil kot na tekmo¬ vanju, ko istočasno vozi po progi do osem modelov in je zato prostora veliko manj. Gledalci so bili navdušeni tudi med de¬ monstracijsko vožnjo modelov motornih čolnov na pogon z motorji z notranjim zgorevanjem, ki so jih prikazali člani Društva modelarjev Ljubljane. Prireditelji so tudi letos pripravili tek¬ movanje mlajših modelarjev v prebadanju balonov z modeli motornih čolnov. Vseh deset balonov, ki so med seboj oddaljeni približno 3 m, nobenemu od tekmujočih sicer ni uspelo prebosti, so pa rezultati veliko boljši kot na lanskem tekmovanju. To pomeni, da so modelarji že spoznali tehniko vožnje modelov, ki je specifična za to tekmovalno panogo. Največ gledalcev se je na bregovih Ko¬ seškega bajerja zbralo, ko so bila na spo¬ redu tekmovanja modelov radijsko vode¬ nih jadrnic kategorije F5G. V regati F5G match race, kjer tekmuje¬ ta hkrati samo dva modela, so bili izredno zanimivi boji za vsak centimeter poti do cilja. Pare za izločilne boje določi žreb in boljši se uvrsti v nadaljnje boje. Tako so najboljši modelarji v vseh regatah prikaza¬ li resnično veliko znanja in izkušenj, ki jih Izredno zanimanje gledalcev je vzbudila maketa bojne ladje Bismarck , v katero je Franci Urh iz Ljubljane vložil več kot 3500 ur dela. V spretnostni vožnji motornega čolna mora modelar prikazati veli¬ ko znanja in zbranosti pri upravljanju modela. Na olimpiadi se je odvijala tudi tekma modelov motornih čolnov na električni pogon v kategorijah eco. Na letošnji olimpiadi so mladi tekmovalci pokazali veliko spretnosti v prebadanju balonov z modeli motornih čolnov. Na demonstracijski vožnji je pokazal dovršenost konstrukcije in ve¬ liko hitrost model kategorije hidro, ki ga je izdelal modelar Miha Holc iz Ljubljane. 4 december 2001 9 REPORTAŽA Pri tekmovanju RV-modelov jadrnic F5G match race so potekali izločilni dvoboji za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje in čim boljši končni rezultat. Hitri gliserji so motiv za marsikaterega graditelja maket. Opremljeni z ustreznim pogonom so med vožnjo prava pa¬ ša za oči. delal Matjaž Košelnik iz Ži¬ rovnice. Na tej maketi se poleg pogona in smeri z ra¬ dijskim vodenjem upravlja tudi vrtenje radarja in topa na premcu makete in priži¬ ganje signalne luči. Med gledalci pa je bilo največ navdušenja ob izstrelitvi dveh modelov raket iz lan- serjev na krmi makete. Poleg omenjenih je tu sodelovalo še nekaj mode¬ larjev z maketami različnih jaht, Jan Lokovšek iz Ljub¬ ljane pa je nastopil z make¬ tama podmornice in hidro- plana. Letošnja 2. olimpiada ladijskega mo¬ delarstva je vsekakor dosegla svoj namen - pokazati čim večjemu krogu obiskoval¬ cev delo modelarjev v Ljubljani in med mladimi vzbuditi zanimanje za to obliko tehnične dejavnosti. Ves teden se je na bregovih Koseškega bajerja zbiralo veliko gledalcev, ki so z zanimanjem in navduše¬ njem sledili tekmovanjem in demonstra¬ cijam modelarjev. Organizatorji iz Mestne zveze društev za tehnično kulturo in Društva modelarjev Ljubljana so se zato odločili, da bo prireditev še naprej vsako leto ob tem času. V regati RV-modelov jadrnic F5G maraton, kije potekala po celotni površini Koseškega bajerja, so gledalci uživali v napeti tekmi in le¬ pem pogledu na barvasta jadra, ki so odsevala v vodi. Svoje delo, znanje in prizadevnost so prikazali tudi modelarji, ki so s svojimi maketami navdušili številne gledalce. Na sliki je maketa fregate Matjaža Košelnika iz Žirovnice. na taki tekmi seveda potrebujejo. Tudi le¬ tos je bil med člani najuspešnejši Janez Bonač iz DML, med mlajšimi modelarji pa je bil najboljši Grega Hrovat z OŠ France¬ ta Bevka iz Ljubljane. V kategoriji RV-jadrnic F5G maraton morajo modelarji v eni regati prevoziti s svojim modelom celotno površino tekmo¬ valnega polja, kar pomeni, da morajo mo¬ del spremljati po obali jezera in poiskati mesta, od koder je najboljši pregled na re¬ gatno polje in z radijskim vodenjem pri¬ peljati model mimo vseh boj na vodi nazaj do ciljno-štartne črte. Spet je največ zna¬ nja med starejšimi modelarji prikazal Ja¬ nez Bonač, med mlajšimi pa je prednjačil Jure Pukl z OŠ Franceta Bevka. Med vsemi sodelujočimi modelarji so največ zanimanja in občudovanja gledal¬ cev zasluženo poželi modelarji z maketami pravih plovil. Izredno lepo izdelano make¬ to vojne ladje Bismarck je prikazal Franc Urh iz Ljubljane. Zanimivo pri njej je to, da je večinoma izdelana iz kovine, kar je zah¬ tevalo še dodaten trud k več kot 3500 uram dela, ki jih je modelar vložil v izdela¬ vo te res lepe makete. Za vožnjo je bil dele¬ žen burnega aplavza številnih gledalcev. Veliko zanimanja je vzbudila skoraj dva metra dolga maketa fregate, ki jo je iz- Rezultati Koseške olimpiade: Spretnostna vožnja RV-čolnov F3E Eco standard RV-jadrnice F5E - maraton (mladinci) 3. Živa Držaj - Bonač DML 10 december 2001 TIRE 4 PRILOGA Jadrnica mačka ANTON PAVLOVČIČ Jadrnica mačka ni namenjena vrhun¬ skim modelarjem in prav tako ne zahtevnim tekmovanjem. Namenjena je predvsem ti¬ stim, ki se s tovrstno modelarsko dejavnost¬ jo šele seznanjajo. Najprej si dobro oglejmo načrt, ki je narisan v merilu 1:1, torej v na¬ ravni velikosti, nato se lotimo gradnje. Okvir trupa prerišemo na vezano ploščo debeline 5 mm in pri tem pazimo, da letnice v lesu potekajo tako, kot je prikazano na načrtu. Na ta način se kobilica ne bo zvijala in jadr¬ nica bo, kot pravimo, držala smer. Vsa rebra trupa izžagamo iz enake vezane plošče in jih vstavimo v okvir trupa na mesta, ki so ozna¬ čena na načrtu, vendar jih še ne prilepimo, vse dokler na vrhu reber ob okvir trupa z obeh strani ne prilepimo smrekovih letvic 5x10 mm. Tako se trup ne bo več krivil po dolžini. Na vsa druga mesta ob rebra prilepi¬ mo letvice 5x5 mm in pustimo, da se lepilo dobro osuši. Po dolžini trupa nato obrusimo in poravnamo vse robove letvic, tako da so linije poravnane z obliko reber. Tudi lepljenje opiate nam ne bo delalo težav, če bo trup oziroma ogrodje trupa prej lepo zglajeno. Najprej prilepimo oba boka in furnir ob letvice pritrdimo kar s kljukicami za obešanje perila. Delo bo potekalo gladko, ker premec ni zaključen v konico, kot je to običajno, pač pa se končuje na prvem rebru, ob katerega, ko bo trup modela gotov, prile¬ pimo gumo in s tem model zaščitimo ob za¬ letavanju ob pomol. Furnir za oplato odreže¬ mo tako, da ob ogrodje postavimo trši papir in napravimo šablono, ki naj bo nekoliko večja od potrebne. Prav tako kot smo prej vzdolž ogrodja po¬ ravnali letvice, tako zdaj odstranimo tudi od¬ večne robove opiate. Nato na isti način na¬ pravimo šablono za spodnji del trupa in naj¬ prej prilepimo eno stran. Ko bo lepilo suho, zgladimo odvečni rob za točno prileganje druge strani trupa in postopek ponovimo. Na enak način prilepimo tudi palubo. Na mestu, ki je označeno na načrtu, prilepimo obroček, ki bo držal jambor na svojem mestu. Za obtežilo si napravimo lesen model, čez katerega ulijemo mavec. V suh kalup uli- jemo raztaljen svinec in ulitek pritrdimo z obeh strani kobilice. Trup je tako končan in ga moramo le še dobro prelakirati z brezbarvnim nitrolakom ali podobnim lakom za zaščito lesa. Letvico 10x10 mm za jambor zbrusimo na okroglo in jo proti vrhu stanjšamo. Na mestih, ki so označena na načrtu, vstavimo kljukico in obročke za pritrditev vrvic, s ka¬ terimi pritrdimo jambor na trup. Vrvice pri¬ vežemo v obročke, ki smo jih pritrdili na oz¬ načena mesta na trupu. Vsako vrvico nape¬ ljemo skozi napenjalo, s katerim lahko regu¬ liramo njihovo napetost. Na enak način izdelamo tudi oba burna, ob katera prišijemo tako jadro kot tudi preč¬ ko (flok), vendar le na prednjem in zadnjem koncu. V vetru se bosta oba lepo napela v blagem loku, kar bo jadrnici omogočalo več¬ je hitrosti. Jadro prišijemo po celi dolžini ob jambor, kar je enostavnejše kot izdelava žle¬ ba v jambor - to je sicer priporočljivo za tek¬ movalne modele. Z napenjali pod jadrom in prečko reguliramo smer jadrnice. Pri tem velja pravilo, da mora biti jadro vedno neko¬ liko manj zategnjeno kot prečka. Velikost jadrnice, ki je nekoliko prilago¬ jena tudi velikosti Timove priloge, je kot na¬ lašč za gradnjo v šolskih krožkih. Če bo v skupini zadostno število modelarjev, lahko med seboj organizirajo tekmovanje, kar je še posebej priporočljivo za začetnike. S to malo jadrnico bodo pridobili toliko izku¬ šenj, da bodo kasneje z lahkoto obvladali gradnjo in upravljanje večjih modelov na pravih tekmovanjih. NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 2001 Pošljite mi kom.katalogov ROCO 2001 po ceni 1990.- SIT + poštnina. Kupnino bom poravnal po povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠT. IN POŠTA TELEFON PODPIS Trgovina: ^^Hobbv & Tel.:{02)2519217 Naročilnico pošljite na naslov: PRIMOTEHNA d.o.o. Partizanska 3-5 2000 Maribor 7Zc TC4T* BUSCH VOLLMER 4 december 2001 11 Timov test Grob 109 PETER KOVAČIČ Grob 109, pripravljen za vzlet na zmajarskem letališču Marof pri Cerknici Motorni jadralni model grob 109 ki ga skupaj izdelujeta dve podjetji, Topmodel- tehnik d. o. o. in MM modeli d. o. o., je pri¬ meren za modelarje, ki so že izdelali nekaj radijsko vodenih modelov in niso ravno začetniki v letenju z radijsko vodenimi le¬ tali ter poznajo tehniko letenja. Izdelava modela V ličnem kompletu so krila z že izdela¬ nimi krilci, vodoravni rep z višinskim kr¬ milom, smerno krmilo, podvozje, kabina, okvir kabine, nalepke in ves potrebni drobni material. Krila in vodoravni rep so izdelani iz stiropora in prekriti s plastjo steklene tka¬ nine in abahijevega furnirja. Vgrajene imajo že potrebne cevne nosilce za glavni bajonet in pomožna bajoneta. Krila imajo V-lom, ki je že prirejen, zato pri vgradnji cevk za glavni in pomož¬ ni nosilec ni treba paziti na kot V loma krila 3°. V vsako krilo se vgradi še kljukica za elastike, ki v trupu vleče skupaj obe krili. Kril ne pritrjujemo z lepilnim tra¬ kom! Vodoravni rep je z vijakoma pritrjen na smerni stabilizator, v katerem sta že vgrajeni matici. Trup je plastičen in izde¬ lan iz epoksidne smole in steklenih vla¬ ken. Podvozje je klasično z repnim kole¬ som, ki pa ga v kompletu ni. Aluminijasta nosilca za prednji kolesi se privijejo z vija¬ ki M 4 ali M 5. Sam sem uporabil vijake s polokroglo glavo, v trup pa sem prilepil koščke vezane plošče, obrušene po obliki notranjosti trupa, da se bolje prilegajo. Za repno kolo sem uporabil tovrstni Robbe- jev komplet. Pred pritrditvijo sem notra¬ nji del trupa okrepil z vezano ploščo, ki sem jo privil s 3-mm vijaki. Matici sta vgra¬ jeni v vezano ploščo, da se repno kolo lah¬ ko sname. Smerno krmilo je izdelano iz balze, tako da odprtine za šarnirje vanj enostav¬ no zarežemo in vanje vlepimo šarnirje. V smerni rep na trupu je treba vlepiti kos balze debeline 10 mm, v katerega vstavi¬ mo šarnirje smernega krmila. Okvir kabine za model G 109 je izdela¬ na iz epoksidne smole in steklenih vla¬ ken, zasteklitev pa je iz prozorne plastike, ki jo prilepimo s sekundnim lepilom. Ka¬ bino se pritrdi na trup tako, da se spred¬ nji del zatakne v trup s pomočjo nosilca iz jeklene žice, zadaj pa je standardna pritr¬ ditev s pomočjo zaklepa, izdelanega iz 2-mm varilne žice. Seveda si lahko vsak sam priredi način pritrditve kabine. Za pogon modela je primeren motor 6,5 cm 3 . V tem razredu je na razpolago vr¬ sta motorjev različnih proizvajalcev. Sam sem uporabil motor češke proizvodnje MMVS. Motor za gorivo uporablja meša¬ nico ricinusovega olja in motilnega alko- Model kljub velikosti ne povzroča večjih težav pri transportu. Izjemno prostoren trup omogoča preprosto izvedbo povezav in vgradnje rezervoarja. Zaradi velike nosilnosti lahko vanj vgradimo tudi manjši fotoaparat. 12 december 2001 TEE.E 4 MODELARSTVO Kabina, kot si jo je zamislil avtor članka Detajl repa z zadnjim krmilnim podvozjem Motor MWS 6,5 cm 3 je bilo treba pred poletom uteči. Grob 109 zaživi šele v zraku. hola v razmerju 20 % : 80 %. Rezervoar za gorivo s prostornino 400 cm'je vstavljen v nosilec iz vezane plošče nad nosilcem prednjih koles. Motor je zaradi majhne višine nosa trupa pritrjen bočno na de¬ sno stran, izpušna cev pa je obrnjena navzdol. V krila sem vgradil dva servomehaniz- ma mini 16 giga line in podaljšal kable za 1 m. Za pomik smeri in višine sem upora¬ bil nekoliko močnejše servomehanizme in sicer Futaba S 9202, za motor pa prav tako mini 16 giga line. Za pomik smerne¬ ga in višinskega krmila sem uporabil pri¬ ložene bovdne, katerih plastične cevke sem prilepil na steno trupa. Servomeha- nizmi za smer, višino in motor so pritrje¬ ni na vezano ploščo, prilepljeno v trupu med oba nosilca za krilo. Ker je trup zelo širok, je v notranjosti trupa veliko prosto¬ ra za pristop do vseh delov. Sprejemnik je pritrjen poleg servomehanizmov, akumu¬ lator za napajanje sprejemnika pa ima le¬ žišče pod rezervoarjem za gorivo. Stikalo za vklop sprejemnika je na levi strani trupa, nasproti izpušne cevi motorja. Anteno sprejemnika razpnemo med sredino okna in smerni rep. Prekrivanje modela Vse letalne površine modela so že do¬ končno obrušene in ni potrebno nikakr¬ šno dodatno obdelovanje. Krila, vodorav¬ ni rep in smemo krilo sem prekril s folijo orakover bele barve, primerne trupu, ki je prav tako bel. Okna sem upodobil z mo¬ dro samolepilno tapeto, izrezano po obli¬ ki posameznega okna. Lepila Za lepljenje posameznih delov sem pretežno uporabljal dvokomponentno epoksidno lepilo UHU plus, ki se suši 12 ur, vendar je zelo kakovostno za lepljenje epoksidne plastike. Za druga lepljenja sem uporabil 5-minutni Epoxi bond. Letenje Pred prvim letom sem imel precej te¬ žav z motorjem, ki ni dosegal potrebnih vrtljajev. Šele po nekaj izpraznjenih rezer¬ voarjih, zamenjavi svečke in propelerja je motor začel pridobivati na vrtljajih do us¬ treznih 12.500. Prvi polet sem opravil ne letališču Marof, ki leži med Cerknico in Martinjakom. Kljub močnemu bočnemu vetru je model vzletel brez težav. Upravljanje je bilo preprosto, le po nagibu kril je bil bolj počasen, zato sem mu ob pristanku pove¬ čal odklone krilc. Odkloni posameznih nosilnih površin so naslednji: višina: +12°, -12°, smer: +30°, -30°, nagib: +15°,-15°. Prelet travnate steze. Nekatere kasnejše iz¬ vedenke pravega letala so imele na kolesih t. i. »copatke«. Drugi podatki o modelu: razpetina kril: 2700 mm, dolžina trupa: - 1300 mm, vzletna masa: 3500-5000 g, motor: MWS 6,5 cm 3 . Model lahko kupite pri obeh proizva¬ jalcih za 49-900 SIT, ali poiščete v bolje založenih modelarskih trgovinah. Vsem, ki se bodo odločili za ta model želim us¬ pešno gradnjo in uživanje pri letenju. V primeru kakršne koli nejasnosti lahko po¬ kličete tudi v Mladinski tehnični center Ljubljana, Kersnikova 4 na telefon (01) 431-22-30, kjer vam bomo radi pomagali z nasvetom. 4 december 2001 13 MAKETARSTVO ; Q ^ Blue Tiger ŽELJKO HALAMBEK Foto: Uroš Hočevar komotiva napaja prek sredinskega drsal- nika s tretje tirnice. Podvozje in celotna karoserija loko¬ motive sta izdelana zelo filigransko. Po¬ sebno pozornost so namenili hladilnim režam, vratom in posameznim ročajem. Vse je izdelano z izredno natančnostjo. Po večkratnem natančnem pregledovanju pa smo opazili tudi manjši spodrsljaj pri iz- Več kot leto dni je že na trgu Mehanov model lokomotive z imenom Blue Tiger ali Modri tiger. Vsi, ki jo imajo, jo hvalijo. Izdelek tega izolskega podjetja je verna kopija prototipa lokomotive, ki se je še po¬ sebej dobro odrezala na progah koncerna BASF. Naša ekipa je model dalj časa preiz¬ kušala na različnih progah modelnih že¬ leznic v merilu HO in ugotovila, da so v Mehanu končno izdelali lokomotivo, ki se po kakovosti lahko kosa z modeli drugih znanih proizvajalcev. Svoj napad na kako¬ vostni vrh so napovedali že z odlično izde¬ lanim modelom Thalysse, vendar je loko¬ motiva blue tiger kljub temu še korak na¬ prej. Do zdaj je namreč Mehano veljal za izdelovalca cenenih železniških modelov, namenjenih predvsem za otroške igrače. Korak naprej Model lokomotive DE-AC33C ali po¬ pularno blue tiger je zelo natančen po¬ snetek prototipa, ki je nastal v sodelova¬ nju firm General Electric Transportation System (GETS) in ABB Daimler-Benz Transportation (Adtranz). Podjetji sta no¬ vembra 1995 sklenili pogodbo o razvoju, izdelavi in skupnemu trženju dizelsko- električnih lokomotiv. Že naslednje leto je po tirih zapeljal prvi prototip, lokomo¬ tiva za vleko tako potniških kot tovornih vlakov s hitrostjo do 160 kilometrov na uro. Na ta način so izpolnili nalogo, kon¬ kurirati težkim ameriškim lokomotivam. 16. oktobra 1997 so lokomotivi nadeli ime Blue Tiger. S testnimi vožnjami so za¬ čeli v podjetju DB Čargo in zasebnih druž¬ bah VPS, HKG, Dortmunder Eisenbahn ..., najbolje pa se je izkazala na BASF-ovih progah. GETS je zadolžen za izdelavo dizelskih motorjev, generatorjev, vlečnih motorjev, krmilno logistiko, itd., Adtranzu pa je pre¬ puščena izdelava konstrukcij lokomotiv in drugih mehanskih komponent. Na tej osnovi so oblikovali družino modularno grajenih lokomotiv, saj se na ta način laže prilagajajo zahtevam in potrebam posa¬ meznega kupca. Lokomotiva ima vgrajen dizelski mo¬ tor GE 7FDL 12 z močjo 2460 kW in elek¬ tronskim vbrizgom goriva, kar zmanjšuje porabo in s tem emisijo škodljivih snovi v ozračje. Krmiljenje vlečnih električnih motorjev se izvaja prek GTO-tiristorjev, na vsakem od šestih pogonskih motorjev pa je vgrajeno tipalo proti zdrsu koles. Lo¬ komotiva leži na preverjenih triosnih podstavnih vozičkih Henschel Flexofloat z značilnim natezno-tlačnim drogom. Timov test Model modrega tigra smo najprej pre¬ izkušali in fotografirali na progi jeseniške modulne železnice, natančnejši preizkus pa opravili pod vodstvom znanega mode¬ larja Nikole Paviča (TIM 9/10 1998). Model je na voljo v več izvedbah: os¬ novni, digitalni in digitalni z zvokom pra¬ ve lokomotive. Nemško podjetje ESU iz Ulma je že na lanskem nurnberškem sej¬ mu predstavilo omejeno serijo Mehano- vega modrega tigra z vgrajenim t. i. lok- sound decoderjem. To je bil njihov prvi serijsko vgrajeni izdelek. Lokomotiva ima zelo dober dizelski zvok in s tem seveda poseben kultni status. V ponudbi je še iz¬ vedenka za sistem Trix Express, kjer se lo- vedbi bočnih rež hladilnega sistema, ki so na modelu v isti ravnini s telesom loko¬ motive, medtem ko so na pravi vidno iz¬ bočene. Na modelu bi se to moralo poz¬ nati vsaj za kak milimeter. Drugih večjih odstopanj v obliki nismo opazili. Poleg tega velja pohvaliti zelo kakovostno in do¬ sledno barvanje ohišja z natančno in čisto izvedenimi napisi. Lokomotivo odlikujejo tudi odlične vozne lastnosti pri veliki in najnižji možni hitrosti. Pogonski mehanizem s centralno nameščenim motorjem in prenosom na vseh šest osi je moderno zasnovan in od¬ lično izdelan. Čeprav podstavni vozički zaradi toge vpetosti onemogočajo nagiba¬ nje v prečni smeri glede na podvozje, na testu zaradi tega nikoli ni bilo težav pri vožnji tudi v najbolj ostrih zavojih. Pripo¬ ročljivo je namreč, da ima vsaj en del pod¬ vozja možnost nagibanja, ker na ta način lokomotiva lepše leži na progi. Ob tem je zares škoda, da pri izdelavi podvozja niso bili bolj dosledni. Razdalje med kolesi so različne in poleg tega nimajo posebnega 14 december 2001 TIRE 4 mejnika, ki bi onemogočal dotikanje ko¬ les in maske podstavnega vozička. Bolje bi bilo tudi, če bi namesto litih uporabili stružena kolesa. Nekaj težav je še s kine- matskim mehanizmom spenjače, ki se ne vrača samodejno v osnovni položaj, zara¬ di česar pa na testu ni bilo težav z vleko vagonov. Kljub temu je model povsem v skladu z današnjimi standardi v železniškem mo¬ delarstvu in v marsičem po kakovosti celo presega priznane svetovne izdelovalce že¬ lezniških modelov. Pri načrtovanju mode¬ lov je pomembno razmišljati, kot da gre za butično proizvodnjo, saj tudi kakovost lahko pritegne širši krog kupcev. Grajamo: - lita kolesa, - različne razmike med kolesi, - togo vpete podstavne vozičke, ki one¬ mogočajo bočno nagibanje, - kinematski mehanizem spenjače, - manjša odstopanja v detajlih. Hvalimo: - sodobno zasnovo, - kakovostno in nadvse dosledno izved¬ bo, - barvanje, - napise, - dobre vozne lastnosti. Tehnični podatki: DE-AC33C Blue Tiger Masa Osna obremenitev Moč motorja Vlečna sila pri speljevanju Hitrost Dolžina (prek odbijačev) Največja širina Največja višina Premer koles 108/132 t 18/22 t 3300 KM/2460 kW 517 kN 120/160 km/h 24.040 mm 2800 mm 3910 mm 1016 mm 2. Prototip Blue Tiger je nastal na temelju sodelovanja Adtranza in GETS-a, Mehanov model pa ga posnema s kakovostnim in dosled¬ nim barvanje ohišja ter z zelo dobro in čisto izvedenimi napisi. 3■ Pogonski mehanizem s centralno nameščenim motorjem in pre¬ nosom na vseh šest osi je sodobno zasnovan in odlično izveden. 4. Razdalje med kolesi so različne in brez posebnega mejnika, ki bi 5. Izdelek s podpisom Mehana se je kljub togi vpetosti podstavnih vo- onemogočal dotikanje koles in maske podstavnega vozička. zičkov odlično obnašal tudi v najbolj ostrih zavojih. 6. Ob natančnem pregledu zunanjosti in notranjščine lokomotive nismo opazili nobenih večjih napak ali težav, ki bi lokomotivo ovi¬ rale pri vožnji ali motile njen videz. 7. Čeprav kinematski mehanizem spenjače ne vrača samodejno v osnovni položaj, pri vleki vagonov ni bilo težav. TERTl 4 december 2001 15 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Dornier Do 217 E-5 (Revell, kat. it. 4557, M 1 : 48) PRIMOŽ DEBENJAK Nemški srednji bombnik dornier Do 217 ne sodi ravno med najbolj znana leta¬ la 2. svetovne vojne, vendar pa je nosil glavno breme napadov na cilje v Veliki Britaniji v letih 1942-1944. Zasnovan je bil kot zmogljivejši naslednik dornierja Do 17, njegova konstrukcija pa je bila do¬ volj robustna za strmoglavljanje. Nekatere izpeljanke so v ta namen imele aerodina¬ mične zavore v podaljšanem repnem ko¬ nusu. Prve izvidniške izpeljanke A, B in C so se v majhnem številu pojavile že leta 1941. Poganjali so jih vrstni motorji DB 601 oziroma Jumo 211. Prva bombniška različica Do 217 E je imela zmogljivejše zvezdaste motorje BMW 801, največji bombni jašek med vsemi nemškimi sred¬ njimi bombniki in precejšnjo nosilnost. Največja hitrost je znašala dobrih 500 km/h. Pri Do 217 E-2 so dodali vrtljivo ku¬ polo z MG 131 na koncu kabine, E-4 pa je imel močnejšo oborožitev v nosu. 7,92- milimetrski MG 15 so zamenjali z 20-mili- metrskim topom MG FF ali pa so spodaj v nosu fiksno vgradili dolgocevni top MG 151. Ker je bil Do 217 zelo stabilno letalo (znani so primeri, ko so poškodovani Do 217, ki jih je posadka zapustila s padali, le¬ teli še naprej in brez kakšnih hujših poš¬ kodb pristali na trebuhu), je bilo zelo pri¬ merno za izstreljevanje vodenih bomb, ki so jih uporabljali zlasti proti ladjam. Prva takšna varianta je bil Do 217 E-5, kakršne¬ ga prikazuje Revellova maketa. Leta 1943 je sledila sodobnejša izpe¬ ljanka Do 217 K z drugačno (bolj okro¬ glo) zasteklitvijo in prostornejšo kabino. Zelo podoben je bil Do 217 M, vendar je imel vrstne motorje DB 603, ki so poga¬ njali štirikrake propelerje. Do 217 K-2 je imel večja krila in je nosil vodeno bombo fritz X, največji uspeh teh letal je bila po¬ topitev najsodobnejše italijanske bojne ladje Roma takoj po kapitulaciji Italije. Do 217 E so predelali tudi v nočnega lovca, s čimer je nastala izpeljanka J, ki Izšla je nova knjiga Timove knjižni¬ ce MALA KRILA avtorja Mitje Ma¬ ruška, znanega maketarja in pozna¬ valca letalske tehnike. Mala krila so prvi priročnik na Slo¬ venskem za smele korake v plastič¬ nem letalskem maketarstvu. V pla¬ stičnem maketarstvu se rokodelske spretnosti, poznavanje tehnik grad¬ nje in barvanja prepletajo s predanim raziskovanjem vojaške in tehnične zgodovine sveta in domovine. Knjiga je ilustrirana zbirka napotkov za gradnjo maket ter informativna pre¬ glednica maketarskih dodatkov. Naročite jo lahko na naslovu: Tehniška založha Slovenije, d. d.. Lepi pot 6. 1001 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. faks: (01) 479-02-30, e-pošta: tzs-lj@slol.net. spletna knjigarna: www.tzs-online.com. Naročniki revij TIM in ŽIT imajo pri nakupu 20 % popusta. je imela drugačen nos z močno obo¬ rožitvijo (4 mitra¬ ljezi MG 17 in 4 to¬ povi MG 151). Po¬ doben je bil Do 217 N-l, ki pa je imel mo¬ torje DB 603. Ti nočni lovci so še vedno imeli vrata bombnega jaška, ki so bila po¬ vsem odveč in obenem še precej težka, dodatna oborožitev pa je samo še poveča¬ la težo letala, tako da so bili počasnejši od svojih bombniških bratov in zato dokaj neučinkoviti. To so delno popravili pri iz¬ peljanki N-2, ki ni več imela vrtljive kupo¬ le in trebušnega položaja za strelca in tudi ne bombnega jaška. Poznejši Dornierjevi nočni lovci so imeli v nosu radar z majh¬ nimi antenami. Revellova maketa Do 215 E-5 je sploh prva maketa tega letala iz brizgane plasti¬ ke v tem merilu. Dobro se ujema z načrti in fotografijami in je daleč najbolj točna maketa tega letala. Netočen je le prehod med motorjem in krilom (takoj za motor¬ jem na zgornji strani), ki je lepo okrogel, vendar bi moral biti širši, višji in bolj og¬ lat. Podvozje je lepo detajlirano, vse poh¬ vale zasluži notranjost kabine, ki praktič¬ no že dosega kakovost proizvajalcev epo- ksidnih dodatkov. Izjema je le preveč poenostavljeni zložljivi sedež za strelca, ki je upravljal oba bočna in spodnji mitra¬ ljez. Iz škatle lahko izdelamo tudi izpe¬ ljanki E-2 in E-4, s tem da moramo dodati ustrezno oborožitev v nosu (MG 15, MG FF oziroma MG 151). Pri Revellu so bili v tem pogledu spet malce preveč varčni. V škatli dobimo dva MG 131 za kupolo na hrbtu in trebušni položaj ter dva MG 15 za oba bočna položaja. Ti mitraljezi so zelo lepo detajlirani, pri MG 131 pa tudi niso pozabili na vreči za odpadne tulce. Zahtevnejši maketarji ne bodo zado¬ voljni s krilcema, ki sta uliti skupaj z us¬ treznimi deli kril. Za Do 217 je bilo na¬ mreč značilno, da je bila med krilom in krilcem opazna špranja. S tem bo kar ne¬ kaj nepotrebnega dela. Posebnost va¬ riante E-5 je bila vodena bomba Hs 293, ki jo je letalo nosilo pod enim krilom, pod dru¬ gim pa dodatni re¬ zervoar; oboje naj¬ demo v škatli in je točno in ustrezno detajlirano. Precejšnje ra¬ zočaranje pa je do¬ kaj nekakovostna plastika, iz katere je izdelana maketa. Žal je bistveno pre¬ mehka, tako da večji deli nimajo nobene trdnosti in jih je priporočljivo okrepiti oziroma pod¬ ložiti. Ta problem je še toliko bolj pereč, ker je zasnova makete nekoliko nekon¬ vencionalna. Zgornji srednji del krila, hr¬ bet trupa in zgornji del vodoravnega repa so namreč združeni v en kos (zaradi po¬ manjkljive trdnosti ga lahko zvijemo za 90°!), preostanek trupa je razdeljen na levo in desno polovico, spodnji polovici in oba zunanja zgornja dela kril pa so po¬ sebni deli. Ta razpored bo manj izkuše¬ nim maketarjem povzročil nemalo pregla¬ vic. S tem je, razen najbolj pogumnim ma¬ ketarjem, tudi praktično onemogočeno odpiranje dolgega bombnega jaška z več vrati. Zasnova makete in razpored delov na »ograjicah« sta taka, da ne moremo raču¬ nati na različice z drugačno kabino (K, M) oziroma z drugačnimi motorji (M, N), morda pa nas bo Revell kdaj pozneje razveselil z maketo Do 217 J. V škatli dobimo oznake za dve letali: 6N + FN in 6N + KM. Kamuflaža je pri obeh RLM 72 / RLM 73 / RLM 65. Pri pr¬ vem letalu zgornji barvi pokrivata tudi boke, pri drugem pa so boki lisasti. V si¬ cer precej pičli literaturi o Do 217 (naj¬ primernejša vira sta M. Griehl, Dornier Do 217-317-417 in zvezek o Do 217 iz se¬ rije HALL PARK Warpaint Series) nisem našel fotografij teh dveh letal, vendar pa obstajajo slike podobnih Do 217 E-5, iz katerih lahko sklepamo, da sta ponuje¬ ni kamuflaži precej točni. Pri letalu z li¬ sastimi boki se zdi verjetno, da je prvot¬ no imelo zelene boke, ki so jih nato »ob¬ delali« s svetlomodro ali morda svetlosi- vo barvo. Navodila za izbiro in mešanje barv so precej čudna. Morsko zeleni bar¬ vi RLM 72 in 73 sta bili malo bolj sivkasti od običajne bombniške kamuflaže RLM 70/71. Svetlomodro barvo RLM 65 do¬ bimo v kompletu šestih nemških barv, ki ga je Revell izdal predlani, lahko pa jo tudi zmešamo, npr. iz Revellovih barv 374 in 55. Ker sem imel težave s spojem med spodnjim delom krila in trupom, sem se rajši odločil za letalo s črnimi spodnjimi površinami. Pred kratkim je ameriška fir¬ ma Eagle Strike izdala komplet nalepk za Do 217 E v merilu 1 : 48 in 1 : 72 (v sled¬ njem sicer ni kakovostne makete), tako da nismo vezani na oznake, ponujene v škatli. Omenjene nalepke sem uporabil tudi sam, ko gre za letalo U5 + FS z mitra¬ ljezom v sprednji zasteklitvi in topom pod nosom. Revellova maketa Do 217 E je kakovo¬ sten in točen izdelek in sploh prvi zado¬ voljiv posnetek te izpeljanke, ki ga spričo težav pri sestavljanju priporočam zlasti bolj izkušenim maketarjem. 16 december 2001 - --- 4 RAČUNALNIŠTVO Prah v računalniku MIHA ZOREC Prah je nadležna stvar, ki nas spremlja skoraj na vsakem koraku. Še posebno pa je moteč tam, kjer ga ne želimo videti. Boj z njim - sesanje talnih površin, brisanje knjižnih polic, televizijskega in računal¬ niškega zaslona ... je postal ob koncu ted¬ na kar tradicionalno opravilo. Vendar pa prah ni le tam, kjer ga vidi¬ mo. Nabira se tudi v veliko bolj skritih predelih, v notranjosti elektronskih apa¬ ratur in seveda tudi v računalnikih. Če ra¬ čunalnik redno uporabljamo, je prav go¬ tovo najbolj zaprašena elektronska apara¬ tura v stanovanju. Tako kot večina elek¬ tronskih aparatur ima tudi računalnik na ohišju odprtine za hlajenje. Skoznje kroži zrak in odvaja odvečno toploto, kar omo¬ goča optimalno delovno temperaturo aparature. Kroženje zraka pa ne »odnaša« le toplote temveč nosi tudi prašne delce, ki se nalagajo v notranjosti aparatur. Nala¬ ganje prahu v notranjosti računalnika je še večje, ker ima računalnik za hlajenje tudi ventilator. Ta iz notranjosti ohišja iz¬ pihava segret zrak in hkrati skozi hladilne reže sesa hladnejši okoliški zrak in tako še dodatno prispeva k nalaganju prahu. Slika 1. Zadnja stran računalnika brez kablov prašena. Natančnejši pogled v ventilator- jevo odprtino nam razkrije še večjo ne¬ snago. Stene ventilatorja in njegove lopu¬ te so na debelo prekrite s prahom, vendar je to le malenkost v primerjavi s stanjem v notranjosti računalnika. S sesalnikom dobro posesamo prah na zunanji strani ohišja, nato pa računalnik odpremo in preverimo notranjost (sli¬ ka 2). Marsikdo ne bo mogel verjeti svo¬ jim očem. K sreči kosmiči prahu ne ovira¬ jo delovanja elektronskih elementov vse dotlej, ko se jih nabere toliko, da začnejo ovirati hlajenje komponent in vrtenje ventilatorja. Tudi odstranjevanja prahu iz notranjo¬ sti računalnika se lotimo s sesalnikom, pri čemer na sesalno cev nataknemo nasta¬ vek z dolgo in ozko šobo. Ta nastavek nam omogoči dostop do skoraj vseh de¬ lov računalnika, hkrati pa poveča moč se¬ sanja. Vendar pazimo! Zračni tok je dovolj močan, da lahko posesa tudi male kratko- stične mostičke (ang.: jumper) na matični plošči, grafični kartici, zvočni kartici... Ti drobceni delčki so zelo pomembni, saj določajo delovanje računalnika, in če jih po pomoti posesamo, računalnik ne bo deloval pravilno, ali pa sploh ne bo več deloval. Zato moramo biti pri boju s pra¬ hom v notranjosti računalnika zelo pre¬ vidni. Najbolj zaprašen del računalnika je nedvomno napajalnik, ki ga ni težko naj¬ ti. To je tista nekoliko večja kovinska škatlica z ventilatorjem in številnimi žica¬ mi, ki jo povezujejo z matično ploščo, tr¬ dim diskom, disketno enoto ... Čeprav Slika 2. Notranjost računalnika je močno zaprašena, Slika 3- Na debelo prekrita s prahom je tudi notranjost napajalnika. Res je, da prah v računalniku načelo¬ ma ne povzroča težav, saj so gibajoči se deli nekaterih enot (pogonski mehani¬ zem trdega diska, disketne enote in CD- ROM-a) dobro zatesnjeni v lastnih ohišjih. Vendar velike količine prahu zmanjšujejo učinek kroženja zraka in ovirajo hlajenje. V skrajnem primeru lahko slabše hlajenje povzroči tudi okvaro napajalnika, grafič¬ ne kartice ali celo procesorja (novejši procesorji imajo celo lasten manjši venti¬ lator). Ob vsakodnevni uporabi računalnika se lahko v njem nabere toliko prahu, da bi ga morali enkrat na leto odpreti in dobro očistiti. Ne verjamete? Kar izvijač v roke, pa boste videli. Preden se lotimo dela, pa še nekaj besed o varnosti. Razumljivo je, da moramo računalnik ugasniti, obvezno pa ga moramo tudi izključiti iz omrežne napetosti. Najbolj zanesljivo je, da odklo¬ pimo napajalni kabel na zadnji strani ra¬ čunalnika. Poleg napajalnega kabla odklo¬ pimo tudi vse druge kable (slika 1). Pri tem nikar ne skrbimo, da jih ne bi znali znova pravilno namestiti. Računalniški kabli oziroma priključki na njih so na¬ mreč narejeni tako, da jih lahko namesti¬ mo le na en način. Vse vtičnice so različ¬ ne ali pa imajo označeno, kateri zunanji enoti so namenjene. Ko vse kable odstranimo, potegnemo računalnik na plan in ga postavimo na mizo. Če sedaj pogledamo zadnjo stran ohišja vidimo, da je vsaka odprtina, še po¬ sebno pa odprtina ventilatorja, močno za- pogled na vse te žice marsikoga odvrne od brkljanja po njih, kaj šele da bi jih od¬ klopil, tu velja enako kot pri zunanjih pri¬ ključnih žicah. Tudi napajalnik ima pri¬ ključke na koncih povezovalnih žic take oblike, da jih ne moremo zamenjati in priključiti na napačna mesta. Torej po¬ gumno izvlečemo vse priključke, odvije¬ mo vijake, s katerimi je napajalnik pritr¬ jen na ohišje, in potegnemo napajalnik na plan. Do notranjosti napajalnika nas sedaj loči le preprosto ohišje, ki ga brez obotavljanja razstavimo. Ob pogledu v drobovje napajalnika bo marsikoga za¬ bolela glava (slika 3). Vse elektronske komponente so na debelo prekrite s pra¬ hom. Zato le hitro sesalnik v roke in k se¬ sanju! december 2001 25 MODELARSTVO Električni pogon Električna napeljava (1. del) BOŠTJAN PERDAN Električni napeljavi v modelu moramo posvetiti precej pozornosti, saj dobra na¬ peljava izboljša lastnosti pogona. Želimo si, da bi vsa energija iz baterije prišla do motorja, kar pa žal ni mogoče. Dejansko se del energije porazgubi v posameznih členih napeljave, ki jo sestavljajo krmil¬ nik, priključki in kabli. Na upornost kr¬ milnika ne moremo bistveno vplivati, zato se potrudimo vsaj pri izbiri priključ¬ kov in kablov. Vsak člen poveča upornost napeljave in s tem izgube v njej, zato naj bo ta čim krajša s čim manj priključki. Kabli Za kable, ki jih uporabljamo modelar¬ ji, je značilna velika fleksibilnost. Izdelani so iz velikega števila zelo tankih bakrenih žičk in imajo silikonsko izolacijo. Slednja je izjemno odporna proti visokim tempe¬ raturam, ki jim je izpostavljena med spaj- kanjem, oziroma v primeru preobremeni¬ tve zaradi kratkega stika. Izolacija iz neu¬ streznega materiala bi se tedaj zagotovo stalila! Upornost električnega vodnika R je odvisna od specifične upornosti materia¬ la p, iz katerega je izdelan vodnik, in je premo sorazmerna z dolžino l ter obratno sorazmerna s presekom vodnika A. *=/>—[“] Iz enačbe je razvidno, da je upornost vodnikov minimalna, če so slednji čim krajši in imajo hkrati velik presek. Speci¬ fična upornost bakra znaša pri 20 °C 0,018 Wmm 2 /m in s temperaturo narašča približno linearno. V primeru normalne uporabe je povišanje temperature dokaj majhno, zato bomo računali s konstanto vrednostjo. Z uporabo navedene formule in podatka o specifični upornosti lahko izračunamo upornost vodnika poljubne dolžine in preseka. V tabeli so podane upornosti 1 m dolgih vodnikov, ki jih običaj¬ no uporabljamo mode¬ larji. Komponente po¬ gonskega sistema mo¬ ramo torej razporediti tako, da so kabli čim S krajši. Tedaj bodo izgu- i be v njih minimalne, manjša pa bo tudi masa in verjetnost radijskih motenj. Dolgi kabli se namreč obnašajo kot antene in sevajo radijske motnje. Če je le možno, naj dolžina med baterijo in krmilnikom ne presega 20 cm, med krmilnikom in motorjem pa 12 cm. V nasprotju z dolži¬ no, ki je običajno odvisna od razporeditve komponent, imamo pri izbiri preseka proste roke, zato je še posebej pomem¬ bno, da izberemo pravega. Zanima nas predvsem maksimalni tok, ki ga lahko hrez večjih izgub prenese kabel določe¬ nega preseka. Izgube zaradi upornosti bodo manjše pri kablu z večjim prese¬ kom, ki pa lahko opazno poveča maso modela, zato moramo skleniti kompromis med sprejemljivimi izgubami in dopust¬ nim povečanjem mase. Najtanjši kabel ima presek 0,75 mm 2 in je primeren za motorje tipa 280 in 300, kjer poraba zna¬ ša le nekaj amperov. Kabel s presekom 1,5 mm 2 je primeren za tokove 10 do 20 A, ki jih srečamo pri motorjih tipa 400 in 480. Najpogosteje uporabljamo kabel preseka 2,5 mm 2 , ki je primeren za toko¬ ve 20 do 40 A. Najdebelejši kabel ima pre¬ sek 4 mm 2 in je primeren za tokove nad 40 A, ki so značilni za tekmovalne mode¬ le. Odvisnost izgub od tokovne obremeni¬ tve za kable navedenih presekov je prika¬ zana v diagramu. Izgube moči v kablu A P dobimo, če množimo upornost kabla R s kvadratom toka I. Da bi velikost izgub laž¬ je ocenili, izračunamo še njihovo relativ¬ no vrednost r, ki jo dobimo, če izgube de¬ limo z vstopno močjo na motorju P. Sled¬ nja je enaka produktu toka / in napetosti U, za katero predpostavimo, da je enaka številu celic v bateriji. A P = RI 2 [W] P = U ■ I[W] A P r =- 100 [%] Primerjava izgub v 1 m dolgih kablih različnih presekov Oglejmo si še praktični primer, za ka¬ terega predpostavimo, da znaša največja poraba 25 A. Kateri kabel izbrati in koliko moči bo ostalo v njem, če znaša skupna dolžina ravno 1 m? Pri kablu s presekom 1,5 mm 2 znašajo izgube 7,5 W. Če izbere¬ mo debelejši kabel preseka 2,5 mm 2 , bodo izgube padle na 4,5 W. Da bi laže ocenili velikost izgub, izračunamo še nji¬ hovo relativno vrednost za 7- in 20-celični pogonski sistem. V prvem primeru znaša vstopna moč na motorju 175 W, relativne izgube pa 4,3 % pri tanjšem in 2,6 % pri debelejšem kablu. Razlika znaša 3 W ozi¬ roma 1,7 % vstopne moči. Pri 20-celičnem pogonu z vstopno močjo 500 W znašajo relativne izgube 1,5 % oziroma 0,9 %. Ab¬ solutna razlika znaša v drugem primeru še vedno 3 W, relativna pa »le« 0,6 % vstopne moči. Ugotovimo, da je velikost izgub odvisna le od tokovne obremeni¬ tve, zato pridejo slednje v manjšem mode¬ lu bolj do izraza, saj je njihov relativni delež večji. Pogonski sistemi z višjo nape¬ tostjo imajo torej že v osnovi boljši izkoristek, ker so iste izgube relativno gle¬ dano manjše. Priključki Priključke uporabljamo za razstavljivo zvezo med posameznimi komponentami pogonskega sistema. Slednji povzročijo določene izgube, ki pa jih lahko s pamet¬ no izbiro omejimo na najmanjšo možno mero. Obvezno moramo uporabiti vsaj en komplet priključkov med krmilnikom in baterijo, da slednjo lahko poljubno odklo¬ pimo in vzamemo iz modela. V idealnem primeru bi bila povezava med motorjem in krmilnikom spajkana, a se iz praktičnih razlogov običajno tudi v tem primeru raje odločamo za uporabo priključkov, saj nam omogočajo enostavno menjavanje komponent in lažje vzdrževanje. Krmilniki običajno niso zaščiteni pred napačno priključitvijo, zato moramo pazi¬ ti, da pomotoma ne zamenjamo polaritete na vhodu oziroma da ne priključimo bate¬ rije na izhod krmilnika, sicer ga bomo za¬ gotovo poškodovali. Ustrezno zaščito bi proizvajalci sicer lahko vgradili v krmil¬ nik, a bi vsak dodatek nekoliko povečal maso in velikost. Krmilniki bi bili po ne¬ potrebnem še bolj komplicirani, kot so že, da o višji ceni sploh ne govorimo. Naj¬ boljša zaščita pred napačno priključitvijo je skrbna izbira in predvsem razporeditev priključkov. Kabli in priključki so lahko različno obarvani, pa nam lahko kljub temu uspe, da jih nehote napačno priklju¬ čimo. Med pripravo modela na polet se lahko kaj hitro zgodi, da nekaj le za trenu¬ tek pritegne našo pozornost, in že se zgo¬ di nesreča. Preverjeno zadostuje že nedol¬ žen klepet s kolegi! Pri načrtovanju razporeditve priključ¬ kov moramo izpolniti naslednje zahteve: - Možnost napačne priključitve bate¬ rije mora biti povsem izključena. - Pri polnilnem kablu mora biti pozi¬ tivni priključek popolnoma zaščiten, da ne pride do kratkega stika in poškodbe polnilnika, če bi se slednji dotaknil karo¬ serije avtomobila. 26 december 2001 TISi 4 MODELARSTVO - Do kratkega stika prav tako ne sme priti med priključkoma na bateriji, na pol¬ nilnem kablu in na izhodu krmilnika. Rešitev na zastavljene zahteve je pri¬ kazana na risbi 1. Začnimo pri polnilnem kablu, kjer izberemo par, torej en moški in en ženski priključek. Slednjega prispaj- kamo na pozitivni pol in ga s termo cevko izoliramo pred okolico. Da bi povsem iz¬ ključili sicer majhno možnost kratkega stika med negativnim in pozitivnim pri¬ ključkom, naj bo kabel z moškim priključ¬ kom nekoliko krajši od kabla z ženskim priključkom. Priključka na bateriji morata seveda ustrezati priključkoma na polnil¬ nem kablu. Tudi tokrat naj bo kabel z moškim priključkom nekoliko krajši, da povsem izključimo možnost kratkega sti¬ ka. Takšna razporeditev priključkov nam hkrati omogoča enostavno zaporedno ve¬ je na izhodu hkrati zaščiten pred kratkim stikom. Pri motorju je zamenjava polarite- te sicer možna, a ima za posledico le to, da se bo motor vrtel v smeri, nasprotni od želene. Izbrati moramo še primerne priključ¬ ke. Najboljši so pozlačeni, za katere je značilna nizka prehodna upornost. Pri¬ ključki premera 2 mm, ki jih Graupner imenuje G 2, Robbe pa MC 2, so primerni za tokove do 30 A. Čeprav prenesejo do¬ kaj visoke tokove, jih uporabljamo pred¬ vsem v manjših modelih, kjer je pomem¬ bna majhna masa. Večji priključki premera 4 mm so na¬ menjeni za tokove do 80 A. Že omenjeni modelarski hiši jih imenujeta G 4 oziro¬ ma MC 4. Nedavno je Graupner ponudil še priključke premera 3,5 mm, ki jih je poimenoval G 3,5. Slednje že dalj časa 30 A. Kontaktno površino so jim pove¬ čali tako, da so vzporedno vezali po tri kontakte. Ceneni priključki AMP in Ta- miya niso najbolj primerni za našo upo¬ rabo. So slabše kakovosti in nimajo poz¬ lačenih kontaknih površin (slika 2), zato je njihova prehodna upornost pre¬ cej visoka. Da bi opravičili uporabo kakovostnih pozlačenih priključkov, si še enkrat oglej¬ mo naš praktični primer, pri katerem zna¬ ša največja poraba 25 A. Med seboj bomo primerjali priključke MC 4 in AMP. Za prve je podana prehodna upornost 0,3 mW, upornost drugih pa znaša kar 1,6 mW. V modelu imamo vsaj štiri spoje, kate¬ rih skupna upornost znaša 1,2 mW oziro¬ ma 6,4 mW. V prvem primeru bodo elek¬ trične izgube znašale 0,75 W, v drugem pa kar 4 W — razlika je očitna! Relativna vred- Risba 2. V večjem modelu lahko uporabimo več manjših, zaporedno vezanih baterij, ki jih sicer uporabljamo v manjših modelih. Risba 1. Najboljša zaščita pred napačno priključitvijo je skrbna izbira in razporeditev pri¬ ključkov. Slika 1. Priključki MC 4. Če plastično ohišje ni priloženo oziroma ga opustimo, priključke izoliramo 5 termo cevko. Slika 2. Priključki AMP. Ceneni priključki, ki nimajo pozlačenih kontaktih površin, niso najbolj primerni za našo uporabo. zavo dveh ali več baterijskih paketov (ris¬ ba 2). Zaradi racionalnosti se namreč pri večjih modelih pogosto odločamo za upo¬ rabo več manjših zaporedno vezanih ba¬ terij, ki jih sicer uporabljamo v manjših modelih. Razporeditev priključkov na vhodu krmilnika je enaka razporeditvi pri polnilnem kablu. Zaščita proti kratkemu stiku v tem primeru sicer ni potrebna, a naj bo kljub temu kabel z moškim pri¬ ključkom nekoliko krajši, da bo dolžinsko ustrezal kablu na bateriji. Z uporabo para priključkov na bateriji in na vhodu krmil¬ nika smo povsem izključili možnost za¬ menjave polaritete. Možnost priključitve baterije na izhod krmilnika pa prepreči¬ mo tako, da na izhod krmilnika prispajka- mo dva ženska priključka in na motor dva moška. Tedaj lahko napačno priključimo le enega izmed priključkov, krmilnik pa ponuja tudi Schulze pod imenom pp35. So zelo majhni, a kljub temu prenesejo tokove do 80 A, zato so primerni za vse vrste modelov. Naštetim priključkom je običajno priloženo še plastično ohišje za izolacijo, ki hkrati preprečuje mož¬ nost zamenjave polaritete. V primeru uporabe ohišja je pri sestavljanju in zla¬ sti razstavljanju priključkov potrebna večja sila kot sicer, poleg tega pa jih tudi ne moremo poljubno kombinirati. Če plastično ohišje ni priloženo oziro¬ ma ga opustimo, priključke izoliramo s termo cevko (slika 1). Rokovanje s pri¬ ključki je tedaj lažje, obstaja pa nevar¬ nost napačne priključitve, ki se ji s pa¬ metno razporeditvijo priključkov lahko enostavno izognemo. Zanimivi so tudi Multiplexovi pozlačeni priključki, ki so dokaj poceni in primerni za tokove do nost izgub bi pri 7-celičnem pogonskem sistemu znašala 0,43 % oziroma 2,3 %■ Podatka o prehodni upornosti veljata za nove priključke. Po sezoni uporabe se slednji nekoliko obrabijo in postanejo oh¬ lapni, njihova prehodna upornost se po¬ veča in z njo tudi izgube. Najbolj so na udaru priključki na polnilnem kablu, na vhodu krmilnika in na bateriji, saj pri red¬ ni uporabi opravijo veliko ciklov. Ceneni priključki imajo zaradi slabše kakovosti krajšo življenjsko dobo, zato se že tako ve¬ like izgube hitreje in občutneje povečuje¬ jo. Občutnejše segrevanje priključkov je posledica velikih izgub v njih in jih mora¬ mo obvezno zamenjati. Priključki se mo¬ rajo tesno prilegati, za sestavljanje pa mo¬ ramo praviloma uporabiti nekaj sile. Pri¬ ključke, ki gredo prelahko skupaj, zame¬ njamo z novimi. TI1_ 4 december 2001 27 ELEKTRONIKA Psihokinetični test (l.dei) JERNEJ BOHM Nekateri poskusi namigujejo, da s po¬ močjo psihokineze (PK) lahko vplivamo na delovanje elektronike. Tako naj bi po¬ samezniki mimogrede »sesuli« delovanje računalnika. Trditev bom nekoliko kasne¬ je skušal pojasniti. Naj kar takoj zapišem, da v to prav nič ne verjamem. Pa vendar, snov je tako zelo privlačna in zanimiva, da je ni mogoče kar odriniti. Ko mi je v roke prišel podrobnejši opis, kako se naredi tak poskus, sem ga nameraval nemudoma izvesti, da ugotovim, v katerem grmu tiči zajec. Vse skupaj ni bilo videti preveč za¬ motano. Resen problem bi utegnilo pred¬ stavljati le pomanjkanje dobrih operator¬ jev, torej oseb s psihokinetičnim darom, ki ga menda premore le eden od 10.000 ljudi. K sreči se kar dva od mojih bližnjih sodelavcev ukvarjata s prakticiranjem me- taznanosti in nanju sem resno računal. Priznam, da me v podobnih položajih pri¬ tegne tudi snov za dober prispevek v re¬ viji. Naj pojasnim, za kakšen poskus gre. Pri pojavih, ki jih pojasnjuje kvantna fizi¬ ka (npr. tudi delovanje tranzistorja, ki je osnovni gradnik elektronskega računalni¬ ka), praktično vse sloni na naključju. Z dodatnimi pogoji, kot so temperatura, svetloba in električna napetost, poskrbi¬ mo, da se verjetnost v atomskem svetu zelo poveča (na praktično 1) ali zmanjša (na praktično 0), a njihove naključne na¬ rave nikakor ne moremo zatajiti, kar po¬ meni, da tudi tu veljajo podobni zakoni, kot jih srečamo, recimo, pri metanju ko¬ vanca. Verjetnost, da pade cifra, je 0,5 in seveda prav toliko za grb. Če bomo vrgli kovanec 1000-krat, se bo nekako 500-krat pokazala cifra. Manjša odstopanja niso prav nič nenavadna. Če pa bi se kroglica na ruleti pri tolikih metih 600-krat ustavi¬ la v rdeči in 400-krat v črni zarezi, bi di¬ rektor igralnice takoj naročil pregled na¬ prave. S pomočjo PK je mogoče doseči prav to, nenavadno velika odstopanja, ne da bi se objekta sploh dotaknili. Tokrat bomo izdelali napravo, ki bo »metala ko¬ vanec in hkrati štela cifre«. In končno, skušali bomo odkriti omenjene redke po¬ sameznike. Dolžan sem pojasniti, da so raziskave vpliva PK na »statistiko« dobro opisane v literaturi in niso niti najmanj šušmarske. Raziskovalci uporabljajo eksaktne znans¬ tvene metode raziskovanja, njihove vero¬ dostojnosti ne izpodbijajo niti najbolj skeptični naravoslovci! In kje tiči vzrok za nezaupanje? Da bi lahko potrdili nek pojav kot naraven, iz¬ vedemo potrditveno meritev, ki mora biti seveda ponovljiva. In prav tu se rezultati meritev, izmerjeni v različnih laboratori¬ jih, »uprejo«. Statistična odstopanja prav v ponovljenih meritvah praviloma ne pre¬ segajo uveljavljenega praga značilnosti. In zakaj je sploh prišlo do tovrstnih ra¬ ziskav? V 60-tih letih so Američani prvič postali pozorni na nerazložljive okvare v svojih reaktivnih letalih (Boeing, McDon- nell). Dogajalo se je, da so elektronska vezja v letalu popolnoma ponorela, vzdr¬ ževalci pa pri najboljši volji niso mogli od¬ kriti vzroka, celo med poostrenim testira¬ njem je vse delovalo normalno. Da bi čudno obnašanje elektronike vendarle nekako pojasnili, je pri Boeingu zaposleni fizik H. Schmidt prišel na nena¬ vadno zamisel. Izdelal je posebno števno napravo, ki je eno sekundo seštevala, dru¬ go pa odštevala. Ko na vhod takega števni- ka priključimo generator, ki enakomerno Videz PK-naprave proizvaja impulze, bo njegova vsebina 0, kolikor impulzov prišteje, jih tudi odšteje. Ko bi isti števec priključili na izhod npr. geiger-miillerjevega detektorja, ki zaznava radioaktivnost (več si lahko preberete v knjigi Elektronika v domači delavnici, TZS 2000), bi spet dobili enak rezultat; resda ne ob vsaki periodi, a v povprečju se bo rezultat gibal okoli ničle. Impulzi, ki jih detektor zazna, so naključni, a približ¬ no enako številni znotraj enakih časovnih intervalov, kar je povsem logično. Za sno¬ vi, ki so radioaktivne, je značilno, da neka¬ tera njihova atomska jedra brez posebne¬ ga zunanjega vpliva prehajajo v druga. Pri tem atomi oddajajo razne vrste sevanj: y in delno (3 zazna prav GM-cev. Radioaktiv¬ ni razpad je naravni pojav in kot tak po¬ polnoma neodvisen od človekove volje. Ali pač. Tako kažejo nekatera opažanja. Naloga prvih PK-operaterjev je bila, da izotop prisilijo v neobičajni razpad, da se tako vsebina prej omenjenega števnika neprestano dviga, spušča ali po želji celo obmiruje - na kakšen način, je njihova stvar. Lahko meditirajo, kričijo, ali pre¬ prosto pijejo angleški čaj. Želeni rezultat naj bi bil dosežen zgolj z močjo volje. To je za fizike čista neumnost. Zanimiv je dogodek ob mojem prvem preverjanju PK vpliva na elektroniko. Neučakan sem takoj sedel za tipkovnico CIO D2 D3 DH IS D6 D7 18 D9 CIO Dll 112 D13 DM 115 D IS 117 28 december 2001 TUjU 4 ELEKTRONIKA računalnika in napisal preprost program¬ ček, ki je za generiranje naključnih do¬ godkov uporabil disk mrežnega strežnika. Za kaj več nisem imel dovolj potrpljenja. Po nekaj minutah sem preizkus na hitro prekinil, ker je disk ponorel. Prepričan sem, da zaradi programa, saj kasneje, ko sem izdelal po vseh pravilih konstruiran PK-preizkuševalnik, ob vseh naporih re¬ zultata nikakor nisem mogel ponoviti. Toda o tem kasneje. Opis delovanja vezja Vezje samo po sebi ni nič nenavadno. To omenjam zato, ker bi rad poudaril, da ni prav nič mistično, da utegnemo posa¬ mezne detajle uporabiti v mnogih resnih aplikacijah. Tisti, ki imate izkušnje z mi¬ kroprocesorji, bi takoj pribili, da bi bilo mnogo bolj smotrno uporabiti kak mikro- kontroler. Strinjam se, da bi bilo vezje enostavnejše in cenejše, a tega nameno¬ ma nisem hotel. Želel sem, da o delovanju vezja ne bi bilo prav nobenih pomislekov. Če bi uporabil mikroprocesor, bi lahko prek programske opreme (za uporabnika nevidno!) vplival na rezultat in ga ves čas prirejal. Takšnega naključnega generatorja, kot ga je uporabil Schmidt, tu ne bomo uporabili. Pomagali si bomo z nadomest¬ kom. Znano je, da praktično vsak elek¬ tronski element šumi, torej tudi polpre¬ vodniki. Šum je že po definiciji naključni signal. Napetost šuma v praksi doseže tudi nekaj deset mV. Posebno velik je pri 9-V zenerjevi diodi (D 18 v shemi). Da bi ga lahko uporabili pri digitalni elektroni¬ ki, ga s pomočjo ojačevalnikov U 11 ojači¬ mo in dokončno oblikujemo še s tranzi¬ storjem T 1. Naravo takega naključnega signala vidimo na oscilogramu. Njegov frekvenčni spekter določata predvsem kondenzatorja C 12 in C 14. Naj ne moti, da posamezni impulzi tu in tam nimajo prav strmih bokov. Čipi U8-U10 so povezani kot stan¬ dardni gor/dol (angl. up/down - U/D) števnik dolžine 2 ' 4 . To pomeni, da se bo pri enem poskusu elektronski kovanec lahko zabeleženo obrnil več kot 30.000-krat. Kadar je na vhodu stanje la, pač glede na porajanje impulzov na¬ ključnega generatorja. Trenutek pozitiv¬ nega skoka signala 1J 7/10 (iz “0” v “1”) je pomemben tudi za števnik U3-U4. Če je stanje njegovih vhodov U/D “1”, se bo nje¬ gova vsebina povečala za 1, sicer pa zmanjšala za enako vrednost. Novo vred¬ nost takoj prevzame prikazovalnik U2&U6. Praktično vseeno je, na kateri iz¬ hod števnika U8-U10 vežemo vhode U/D števnika U3-U4. Izbral sem U 10/7. Dru¬ ga možnost bi lahko bila U 8/6. Toda v pr¬ vem primeru je, če pravilno razumem skrivnostni mehanizem, znatno več mož¬ nosti za PK-nesimetrijo ničel in enic, kar obeta manj truda pri delu. Pot do rezulta¬ ta je torej hitrejša. Takoj po vklopu napajanja je možno, da se na številčnici izpiše heksadecimalna vrednost (npr. E7), ki pa prej ali slej prei¬ de v dekadno obliko. Takojšnji učinek re- setiranja ima stikalo. Ker je naprava eks¬ perimentalna, »napake« lepotne narave nisem odpravil z dodatnim, avtomatskim vezjem za resetiranje. Vsebina se spreminja približno na vsa¬ ko sekundo brez kakršnega koli reda (npr. 50, 49, 48, 49, 48, 49, 50, 51, 50, 49,...). Naloga testne PK-osebe je, da do- Tl/C JlLlULiLMl JULfLJl U10/7 + 1 + 1 -1 +1 - 1 - 1-1 -1 +1 +1 Oscilogram: oblika naključnega signala v kolektorju tranzistor- ja T1 Primer izhodnega signala detektorja radioaktivnega sevanja in na¬ čin vrednotenja s PK-merilnikom. V naravi ni posebno veliko razli¬ ke v vzorcih z enako časovno periodo. Število impulzov se v povpreč¬ ju ne spreminja (za At«T). Nekateri posebneži lahko vse postavijo na glavo (glej tekst). U/D “1”, vezje CD4029 prišteva, sicer od¬ števa. Krmilni U/D-signal generira U 7. Namenoma sem uporabil vezje CD4047, ker je njegov izhod (U 7/10) skoraj ideal¬ no časovno simetričen. V enem izmed načinov delovanja izko¬ riščamo tudi krmiljenje prek vhodov PR. Kadar so v stanju “1”, se slika vhodov P prenese na izhode Q. V našem primeru se izhodi čipov U8-U10 tedaj postavijo na - 1 (oziroma “FFFF” v heksadecimalnem za¬ pisu), medtem ko se U 3 in U 4 postavita na 50; kasneje se bomo o tem tudi sami prepričali. Na PK-napravi istočasno tečeta kar dve obdelavi impulzov naključnega gene¬ ratorja. Prva rezultat beleži s številčnico, druga, bolj imenitna na pogled, ima gra¬ fični prikaz. Uporabnik se mora sam odlo¬ čiti, katero obdelavo bo izkoristil. Vezje ponuja celo več možnosti, vendar so vse v osnovi podobne, prepričan sem, da tudi z enakim rezultatom. Številski prikaz Deluje pri sklenjenem stikalu S 1, v nasprotnem primeru vsilimo števniku do¬ godkov U3-U4 začetno ali štartno vred¬ nost 50. Odvisno od stanja U 7/10 se bo vsebi¬ na števnika U8-U10 dvigovala oz. spušča- seže bolj kontrolirano spreminjanje. Npr. po nekaj minutah doseči 0 ali 99 ali obdr¬ žati 50. Na prikazovalniku bomo anomali¬ jo seveda laže oziroma hitreje odkrili, predvsem pa ponuja neproblematično odčitavanje rezultatov. Če se števec obr¬ ne, šteje od tam naprej spet »normalno«. Krožni grafični prikaz Števnik U8-U10 je binaren in v tre¬ nutku vklopa napajanja zavzame poljub¬ no vrednost. Stanje U 10 prikazujemo na krožnem prikazovalniku. Dekodirno vez¬ je U 12 prižge ustrezno LED-diodo. Ker se vsebina števnika neprestano dviga in spušča, bomo dobili vtis enakomernega levo- in desnosučnega letenja na LED-pri- kazovalniku. Kmalu bomo opazili, da svet¬ lobna sled počasi leze v eno ali drugo smer. S PK naj bi to lezenje dobili pod kontrolo. Rezultat je informativen, a bolj predstavljiv in zato morda primernejši kot sredstvo vplivanja. Krožni grafični prikaz uporabno deluje pri razklenjenem stikalu S 1 (ko je na števil¬ skem prikazu 50), čeprav tudi pri drugačni legi ročice S 1 svetleče diode še vedno »leti¬ jo«, vendar se začetna vrednost dosledno vrača na -1. Za to poskrbijo vrata U 5. Dol¬ žina preset impulza na vhodih PR števnika U8-U10 znaša približno 1 ps. TIKE 4 december 2001 29 Novo na trgu ERIČ Erič je Teltechov jadralni RV-model z raz- petino 1260 mm, epoksidnim trupom in lesenimi krili, prekritimi s folijo. Dobite ga za 17.500 SIT. JANE RV jadralni model jane z električnim po¬ gonom na motor tipa 400 meri čez krila 1500 mm. Trup modela je iz epoksidnega laminata, lesena krila pa so že prekrita s folijo. Cena je 19.900 SIT. HEKI - PRIBOR 2A DIORAME Mladi tehnik odslej ponuja tudi različne elemente za gradnjo železniških maket, dioram in arhitekturnih maket: tunele, mostove, drevesa, posipe, podlage ... LESENE HIŠICE WALACHIA Lesene sestavljanke različnih hiš v merilu 1 : 32 proizvajalca Walachia dobite že od 1500 SIT dalje. MODELARSTVO WEICO - LESENE SESTAVLJANKE Natančno izdelanih Weicovih lesenih se¬ stavljank hišic v merilu 1 : 87 se bodo raz¬ veselili graditelji železniških maket. Naj¬ cenejše dobite že za 2.000 SIT. Iz iste po¬ nudbe so na voljo tudi lesene sestavljanke živali, delovnih strojev, letal in ladij - od 1500 SIT dalje. Gasilska oprema - Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 FILIP 600 ELEKTRO Jadralni RV-model, vodljiv po smeri, višini ter nagibu. Trup je iz steklenih vlaken, krila in repne površine pa so balzove kon¬ strukcije in že prekrite s transparentno folijo oracover. Poleg je tudi ves drobni pribor. Za pogon se uporablja elektromo¬ tor tipa 600 z direktnim prenosom. Ob¬ stajata različici s T- ali V-repom. Razpon kril: 2000 mm, masa: 1400 g, motor: po- wer 600. Cena modela je 29.990 SIT. MWS 15 Novi motor MWS s prostornino 15 cm’ dobite skupaj z dušilcem »pitt’s style« ter dvoigelnim uplinjačem za natančnejše ter lažje nastavljanje. MWS 15 je nadome¬ stilo oziroma izboljšava predhodnega motorja 12,7 cm’. Prostornina 14,7 cm’, moč / vrtljaji: 2,45 PS / 11.000, masa: 552 g. Cena: 31.990 SIT. TOP-modeltehnik, d. o. o., Ul. IX. korpusa 73, 5000 Nova Gorica, tel.: (05) 330-01-73, faks: (05) 330-01-74, e-pošta: topmodel@siol.net, http://www.top-modeltehnik.si DER GROSSE UHU Model je v celoti izdelan iz balze in je na¬ menjen začetnikom. Primeren je za visoki start, pobočno letenje in motorno jadra¬ nje z elektromotorjem, skratka idealen model za delo v modelarskih krožkih. V kompletu je dodan pribor za vgradnjo RV-naprave. Cena: 10.780 SIT. ULTRAMAT 25 Avtomatski uni¬ verzalni polnil¬ nik omogoča hi¬ tro polnjenje in praznjenje, mer¬ jenje kapacitete ter negovanje in formatiranje celic. Primeren je za celice Ni-Cd, Ni-MH in Pb-akumulatorje. Cena je 24.900 SIT. JUNIOR LINE Cestni električni RV-avtomobili junior line v merilu 1 : 12 so primerni za najmlaj¬ še, ki se želijo poskusiti v avtomobilskem modelarstvu. V kompletu je popolnoma sestavljen model z vgrajeno RV-napravo in oddajnikom. Buggy mad hero in buggy jet bird staneta 15.990 SIT, medtem ko so modeli porsc¬ he 911 GT2, porsche 911 GT1, mercedes CLK-LM, mc laren F1 GTR in BMW Z8 (srebrn, moder in rdeč) po 14.990 SIT. MUHA Začetniški jadralni model muha (razpe- tina kril 1720 mm) ima tudi možnost vgradnje električnega pogona (speed 400 direkt) ter izdelave krilc za vodenje po nagibu. Model je primeren za visoki štart ter termično, pobočno in motorno jadra¬ nje z elektromotorjem. V kompletu so trup ELVS, krila stiropor/abahi in izgotov¬ ljeni kosi s priborom za vgradnjo RV-na- prave. Za sam model boste odšteli 16.950 SIT, za različico z električnim pogonom speed 400 direct 6 V pa 19.900 SIT. Trgovina MIBO modeli, d. o. o., Stara c. 10, 1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60, faks: (01) 756-42-84, e-pošta: mibo.export@siol.net 30 december 2001 T-RT 4 MAKETARSTVO Slika 1. Vsebina kompleta za izdelavo modela kapelice (št. 12) Kapelica z uro MATEJ PAVLIČ Češko podjetje Walachia (www.wala- chia.com) iz okolice Zlina proizvaja serijo 17 lesenih sestavljank za izdelavo mode¬ lov različnih poslopij v merilu 1 : 32 - od čisto navadne kolibe prek brunarice in kmečke hiše do mlina na veter in večdel- nega gospodarskega poslopja. Glavna zna¬ čilnost vseh teh izdelkov je, da dokaj ve¬ rodostojno ponazarjajo resnično gradnjo takih stavb iz lesenih brun. Cela serija izdelkov podjetja Walachia je že nekaj časa naprodaj tudi v ljubljanski trgovini Gasilska oprema - Mladi tehnik, kjer so nam za Timov test odstopili kom¬ plet št. 12. Na odločitev za izdelavo prav tega kompleta ni toliko vplivalo dejstvo, da je podobnih kapelic in cerkvic - sicer zidanih iz kamna, ne pa lesenih - vse pol¬ no tudi v naših krajih, ampak predvsem ideja, da originalni izdelek nekoliko pre¬ delamo in mu dodamo še baterijsko uro, s čimer se iz okrasnega predmeta na polici mimogrede spremeni v uporabni pred¬ met. V trgovinah je naprodaj cela vrsta bolj ali manj kakovostnih baterijskih urnih mehanizmov. Brez dvoma najcenejši so v poslovalnicah podjetja Celi svet, kjer sta¬ ne ura kitajske proizvodnje z (resda pla¬ stičnim) okvirjem le 199 tolarjev. Poleg tega po obliki in velikosti tako ohišja kot kazalcev ravno ustreza našemu namenu, sama predelava, ki je opisana v nadaljeva¬ nju tega prispevka, pa je popolnoma ne¬ zahtevna. Komplet za izdelavo modela kapelice velikosti 24 x 18 x 24 cm (d x š x v), ki stane 2.900 tolarjev, vsebuje podroben načrt, ki na zelo pregleden način opisuje posamezne stopnje izdelave. Tu je še kos brusilnega papirja, nekaj plastične folije za »zasteklitev« oken, tableta za pripravo rjavega vodnega lužila in seveda 213 se¬ stavnih delov. Med njimi je daleč največ različno dolgih smrekovih letvic s prere¬ zom 9x9 mm, poleg teh pa še nekaj ko¬ sov vezane plošče za podlago in strešno konstrukcijo, več listov bukovega furnirja za izdelavo kritine ter iz kartona odtisnje¬ ni okvirji oken in vrat (slika 1). Slika 2. Dva koščka vezane plošče služita kot opori oziroma vodili pri brušenju za¬ ključkov smrekovih letvic. Orodje Čeprav je kapelico mogoče sestaviti samo s pomočjo modelarskega noža, Ška¬ rij, trikotnika, bucik, ščipalk za perilo in čopiča, bo izdelek videti neprimerno bolj dovršen, če si boste pri njegovi izdelavi pomagali še s čim. Najprej so tu različno velike modelarske spone, manjše kladivo, pest 15 mm dolgih žebljičkov za utrjeva¬ nje prilepljenih letvic, modelarska rezlja- ča, komplet iglastih pilic in modelar¬ ski električni brusilnik s svedrom za les 0 0,8-1 mm, pri brušenju robov smreko¬ vih letvic pa si je najbolje pomagati z elek¬ tričnim brusilnikom. Pri nas je mogoče dobiti modelarski stabilni brusilnik tovar¬ ne Minicraft (glej opis na strani 32!), ki omogoča učinkovito brušenje lesa, kovin, umetnih mas in še nekaterih drugih gra¬ div. Ob manjši predelavi (slika 2) je mo¬ goče z njim hitro, preprosto in enakomer¬ no obdelati vse zaključke letvic (slika 3) ter se tako izogniti precej bolj zamudne¬ mu in predvsem nenatančnemu brušenju z brusilnim papirjem. Slika 3 • Obdelava zaključkov letvic s stabil¬ nim brusilnikom je hitra in preprosta. Izdelava Kos vezane plošče za podlago makete, ki ga vsebuje komplet, je precej tanek, mehak in se rad zvija, zato ga je priporoč¬ ljivo zamenjati z debelejšo vezano ploščo ali dvema skupaj zlepljenima kosoma fur¬ niranega lesonita. Kdor se bo odločil za takšno zamenjavo, naj izreže nekoliko večji kos (260 x 180 mm) od originalne¬ ga. Na to podlago nato z nekaj koščki le¬ pilnega traku pritrdite načrt, ki kaže raz¬ poreditev letvic 1. vrste. Pazite, da bo od vseh zunanjih stra¬ nic modela do roba še približno 20 mm prostora (slika 4). Da se izognete kopira¬ nju, z žebljičkom in kladivom ozna¬ čite vse položaje letvic, povezave pa narišite s tankim flomastrom (slika 5). S pomočjo skic in navodil na dru¬ gem listu na ozna¬ čena mesta po¬ skusno postavite ustrezno dolge le¬ tvice, ki sestavljajo prvo vrsto. (Dol¬ žine letvic so ozna¬ čene s črkami, primerjalna lestvica pa je natisnjena na tretjem listu načrta.) Opazili boste, da je ena stranica letvic vedno bolj gladka od preostalih treh, zato pazite, da to stran vedno obrnete navzven. Ko ste z brusil¬ nim papirjem ali stabilnim brusilnikom obrusili vse vidne robove, v letvice izvr¬ tajte še eno, dve ali tri luknjice 0 0,8-1 mm (odvisno od dolžine letvice) in jih s Slika 4. Označevanje položaja letvic, ki se¬ stavljajo prvo vrsto Slika 5. Da letvice med zabijanjem žebljev ne bi počile, jih je priporočljivo prej prevrta¬ ti s tankim svedrom. Slika 6. Lepilo nanašajte z ozkim čopičem in v majhnih količinah. TTK.r 4 december 2001 31 MAKETARSTVO /\\ I n rp 15 mm dolgimi žebljički narahlo pribijte na podlago (slika 5). Luknjice je treba iz¬ vrtati zato, da se letvice med zabijanjem žebljev ne bi razklale. Čeprav je za lepljenje primerno vsako belo lepilo za les, po možnosti uporabite UHU coli express, ki se nekoliko hitreje suši, kar je v tem primeru zelo dobrodošla lastnost. Lepilo z majhnim čopičem čisto na tanko nanesite na spodnjo stran posa¬ meznih letvic in te drugo za drugo trdno pribijte na podlago (slika 6). Pazite, da z lepilom ne zamažete vidnih površin in ro¬ bov, sicer se na teh mestih lužilo kasneje ne bo vpilo v les in bodo ostale svetle lise. Na opisani način teče sestavljanje vse do vključno 9. vrste letvic. Z manjšim trikot¬ nikom ves čas preverjajte pravokotnost glede na podlago in pazite, da bodo stiki med letvicami čim bolj natančni. Slika 7. Zaradi nosilca urnega mehanizma je treba letvice od vključno 12. do vključno 19. vrste ustrezno predelati. Od 10. vrste naprej poteka le še grad¬ nja stolpa. Kdor v model ne namerava vgraditi urnega mehanizma, naj pač sledi navodilom z načrta do vrhnje, tj. 20. vrste letvic. Tisti, ki ste se odločili za predelavo, pa morate nekoliko spremeniti obliko treh izmed štirih letvic 12. vrste (slika 7): sprednjo je treba na srednjem delu zniža¬ ti, obe stranski pa do polovice dolžine (35 mm) stanjšati za 4-5 mm. Enake pre¬ delave veljajo za vse stranske letvice do vključno 18. vrste, sprednjo letvico 19. vr¬ ste pa je treba odžagati na spodnji strani. Šele 20. vrsta ima spet popoln obod - z iz¬ jemo izrezanih delov v stranskih letvicah (slika 8). S tem je gradnja sten končana. Vse stranice zgladite z brusilnim papir¬ jem, ki ga ovijete okoli lesene kladice, nato pa model prelakirajte ali prebarvajte s temnorjavim lužilom za les (slika 8). Slika 8. Barvanje z vodnim lužilom za les Komplet vsebuje iz kartona odtisnjene okvirje oken, ki jih je treba še nekoliko do¬ delati z ostrim modelarskim nožem, obrusi¬ ti, prebarvati in jim na hrbtno stran nalepiti kvadratne koščke celuloida (slika 9). Če nimate potrpljenja, lahko streho prelepite s potiskanim vzorcem na načrtu in prebarvate. Seveda pa bo izdelek mno¬ go lepši, če bo imel kritino iz furnirja. Da bi se izognili zamudnemu in nenatančne¬ mu lepljenju posameznih koščkov, je naj¬ bolje vse liste furnirja iz kompleta natanč¬ no zložiti, po robovih zlepiti z lepilnim Slika 9- V spodnjem delu slike je prikaza¬ na izdelava oken. Od leve proti desni: na os¬ novo iz kartona prile¬ pite iz načrta izreza¬ no risbo okenskega okvirja, ki jo nato pre¬ barvate, z ostrim mo¬ delarskim nožem izre¬ žete odprtine za ste¬ kla in na koncu na hrbtno stran prilepite še košček celuloida za »zasteklitev«. trakom in na dobljeni sveženj z mehkim svinčnikom narisati črte. Pravokotno na smer letnic narišite črte, ki naj bodo 15 mm druga od druge, vzporedno z letnica¬ mi pa še črte, med katerimi naj bo 20 mm. Z rezljačo, v katero vpnete list s čim bolj drobnimi zobci, nažagajte trakove, vanje pa nato še 10 mm dolge zareze, ki pona- Stabilni brusilnik Minicraft MB 450 Stabilni brusilnik je nepogrešljiv pripo¬ moček v vsaki nekoliko bolje opremljeni modelarski ali maketarski delavnici. Ker ga lahko pritrdimo na delovno po¬ vršino, imamo obe roki prosti za drža¬ nje iti premikanje obdelovanca, to pa je zlasti pri majhnih elementih še kako do¬ brodošlo. V trdnem plastičnem ohišju je spravljen vzdržljiv 100-vatni zračno hlajeni elektromotor, ki se napaja iz us¬ mernika. Če ima ta možnost spreminja¬ nja napetosti od 0 do 18 V (takšen je npr. Minicraftov nastavljivi elektronski transformator MB 751), potem lahko s tem učinkovito nadzorujemo hitrost od¬ vzemanja materiala pri obdelovancih iz različnih snovi (mehak ali trd les, barvne kovine, umetne mase, pluta, de- pron itd.). Hitrost vrtenja brusilnega ko¬ luta s premerom 75 mm je namreč mo¬ goče izbirati med 0 in 18.000 vrt./min. Za oporo obdelovanca in njegovo na¬ tančno pravokotno lego glede na brusil¬ ni kolut služi mizica, v kateri je žleb. Ta je namenjen uporabi preprostega kovin¬ skega vodila z možnostjo nastavitve po¬ ljubnega kota od 0 do 90°. Z njegovo po¬ močjo se npr. tanjšanje in Siljenje letvic ter posnemanje robov pod točno določe¬ nim kotom iz sitnega in nenatančnega opravila spremeni v popolnoma nezah¬ tevno početje. Opisano orodje tehta 510 g, za priključi¬ tev na transformator pa služi 1,8 m dol¬ ga vrvica. Ob nakupu stabilnega brusil¬ nika, ki stane 14.169 SIT, dobite tri bru¬ silne kolute, ločeno pa sta naprodaj še 5-delni komplet kolutov grobe zrnatosti (MB 1797) in 5-delni komplet kolutov fine zrnatosti (MB 1799). Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah Novi prodajni programi v letu 2001 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna številka in kraj: BlACKSi DECKER VSIJM MINICRAFT C-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mni.si E-pošta: gmm@g-mm.si 32 december 2001 —IT 4 IZDELEK ZA DOM Slika 10. Iz bukovega furnirja narezani trakovi za prekritje strehe Slika 11. Prekrivanje strehe poteka s po¬ močjo pomožnih črt in od spodnjega roba proti slemenu. lesa, lahko jo »tlakujete« po navodilih na načrtu ali pa jo obdelate še kako drugače. Že na začetku članka smo omenili ce¬ nen urni mehanizem, ki je kot naročen za uporabo v našem modelu. Kupljeno na¬ mizno uro je treba najprej razstaviti (slika 12), nato pa iz plastičnega hrbtnega dela, ki je obenem nosilec ohišja urnega meha¬ nizma, z rezljačo natančno izžagati 68 x 68 mm velik kos (slika 13). Črte je najbo¬ lje narisati na ličarski lepilni trak, ki ga prej nalepite okrog izbočenega roba. Če je le mogoče, naj vam v fotokopirnici šte¬ vilčnico (risba 14) prekopirajo na šeles- hamer. Da se številke sčasoma ne bi zbri¬ sale, jo prelepite s kosom samolepilne prozorne plastične folije, kakršna se upo¬ rablja za ovijanje zvezkov in knjig (slika 15). Plastični nosilec s čim bolj kakovost¬ nim lepilom (npr. UHU hart) prilepite v odprtino na sprednji strani stolpa, nanj pa nato še izrezano številčnico, na sredi¬ ni katere morate prej izrezati krog s pre¬ merom 7 mm za os urnega mehanizma (slika 16). S sklepnim sestavljanjem ne bi smeli imeti nobenih težav. Urni mehanizem obrnite tako, da bo imel prostor za bateri- zarjajo posamezne strešnike (slika 10). Tudi na zlepljeno strešno konstrukcijo narišite vzporednice, med katerimi naj bo razdalja približno 11 mm. Ob te pomožne črte začnite na obeh straneh od spodnje¬ ga roba proti slemenu lepiti trak za tra¬ kom, dokler ne prelepite vse površine strehe (slika 11). Na enak način prelepite tudi piramidasto streho stolpa in strešico trapezne oblike na zadnji strani. Okolico kapelice lahko pustite v naravni barvi Slika 13- Z rezljačo izžagan nosilec ur¬ nega mehanizma Slika 12. Na levi strani slike je ura, kakršno lahko ku¬ pite za 199 tolarjev, poleg nje pa enaka ura razstavljena »na prafaktorje«. Okvirja in stekla ni treba zavreči, saj ju lahko še koristno uporabite (npr. za vstavitev fotografije velikosti 12 x 9 cm). Hn ml jo na zgornji strani. V tem položaju ga z notranje strani potisnite med zatiča, da se trdno zasidra. Z zunanje strani na os na¬ taknite najprej urni, nato minutni in na koncu še sekundni kazalec. Ko vstavite baterijo (pazite na pravilno polariteto), se morajo kazalci premikati drug mimo dru¬ gega brez zatikanja. Če se streha kapelice tesno prilega stenam in stolpu, je ni treba nujno lepiti na podlago. Drugače je s stre¬ ho stolpa, ki mora obvezno biti snemljiva, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče menjavati baterij. Kako jo boste pritrdili, da se že ob najmanjšem sunku ne bo sne¬ la, je stvar vaše iznajdljivosti. Izdelek, ki ga kažeta sliki 17, ni igrača za otroke! Prvič zato, ker njegova natanč¬ na izdelava zahteva okrog 50 ur potrpež¬ ljivega dela, ki ga malomarno rokovanje lahko v trenutku izniči; drugič pa zato, ker so (nezavarovani) kazalci iz zelo tan¬ ke pločevine, zaradi česar se hitro skrivijo ali celo zlomijo. Kapelica z uro zato sodi na sicer dobro vidno, a obenem čim bolj varno mesto. Slika 15. Na šeleshamer prefotokopirano številčnico prelepite s prozorno samolepilno plastično folijo. Slika 16. Sklepno sestavljanje modela kape¬ lice z uro Risba 14. Številčnica za uro v merilu 1 : 1 Slika 17. Videz dokončanega izdelka s sprednje in zadnje strani; namesto zgornjega okna v stolpu (pri originalnem izdelku) je tukaj vgrajena baterijska ura. TIKI 4 december 2001 33 PRILOGA Slika 10. Isti izdelek na dva načina: kot tridimen¬ zionalne jaslice na mizi (desno) ali kot dvodimen¬ zionalne jaslice na steni (spodaj) Jaslice MATEJ PAVLIČ Zadnjih deset let v decembrski šte¬ vilki Tima redno namenjamo nekaj stra¬ ni tudi opisu gradnje jaslic. Ker se tru¬ dimo, da bi bile te vsakokrat res nekaj posebnega, smo tudi letos pripravili na¬ črt, po katerem je mogoče izdelati jasli¬ ce, ki jih glede na razpoložljiv prostor v stanovanju lahko obesite na steno ali pa postavite na mizo (slika 10). Njihova izdelava ni kdo ve kako za¬ pletena, vseeno pa zahteva kar nekaj iz¬ kušenj pri uporabi modelarske rezljače. Pri izdelavi okvirja naj vam priskoči na pomoč kdo od starejših, steklo pa vam bo odrezal steklar. Če se želite steklu za¬ radi nevarnosti izogniti, ga lahko nado¬ mestite tudi z enako velikim kosom tan¬ kega prozornega akrilnega stekla, ki se ne razbije in tudi porezati se ne morete z njim. Obris letošnjih jaslic, ki spominjajo na priljubljene »puzle«, najdete v prilo¬ gi na sredini revije. Ker sta oba dela na¬ risana v merilu 1 : 1, ju ni treba poveče¬ vati, ampak ju samo prefotokopirajte na papir formata A 3- Po dve in dve ko¬ piji natančno sestavite in zlepite z lepi¬ lom za papir, nato pa z odstranljivim le¬ pilom (npr. Scotch Attaca-Stacca v stiku ali 3M SprayMount v pršilki) prilepite na ravno in gladko obrušeno 5 mm de¬ belo bukovo vezano ploščo velikosti 400 x 305 mm (spodnji del) oziroma 350 x 255 mm (zgornji del). S tem se boste izognili nenatančnemu in zamud¬ nemu prerisovanju s kopirnim papir¬ jem. Da bi lahko izžagali notranje zaklju¬ čene površine, morate v vsako najprej izvrtati 0,8-1 mm veliko luknjico. Skoz¬ njo s spodnje strani potisnite v mode¬ larski lok vpeto žagico in jo stisnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 3 ali 4, saj bo rez le tako čist in gla¬ dek. Najprej izrezljajte zunanje obrise posameznih figur in nato notranje črte, ki nakazujejo razne podrobnosti. Tako vam ne bo treba ves čas prestavljati in obračati celega kosa vezane plošče, ki ni ravno majhen. Če vam rezljanje še ne gre najbolje od rok, teh črt ne izžagujte, ampak jih raje narišite s tankim floma¬ strom. Pri žaganju pazite, da boste lok držali ves čas popolnoma navpično, si¬ cer figur zaradi poševnih sten ne bo mogoče brez zatikanja izvleči iz osnov¬ ne plošče (slika 1). Kolikor je le mogo¬ če se držite narisanih črt; ne zanašajte se na morebitne kasnejše popravke, ker v tem primeru niso mogoči, saj samo pokvarijo videz izdelka. Izžagane figure previdno obrusite s finim brusilnim pa¬ pirjem, nato pa z majhnim svedrom, vpetim v modelarski vrtalnik, naredite oči in okraske na darovih treh kraljev. Ne pozabite s koščkom močnega sukan¬ ca povezati srednjega dela strehe z zvezdo repatico. Kos vezane plošče, ki bo služil kot podlaga, mora biti na vseh straneh za 25 mm večji od tistega z izrezljanimi fi¬ gurami, saj bo nanj po obodu prilepljen tudi okvir iz smrekovih letvic. Vanj je treba čim bolj natančno izžagati vseh 14 utorov, ki so namenjeni za postavi¬ tev figur (slika 2). Utori naj bodo raje preozki kot preširoki; prve se namreč še da ustrezno povečati s tanko plošča¬ to pilico, prevelikih utorov pa ni mogo¬ če več popraviti. Njihovo širino zato sproti preverjajte z odpadnim koščkom vezane plošče. Ob tem velja posebej opozoriti, da so dolžine utorov name¬ noma različne, tako da položaja nekate¬ rih figur ni mogoče zamenjati. Zato pa je »dovoljeno« medsebojno premikanje oslička in krave, obeh pastirjev ter vseh treh kraljev. Okvir izdelajte iz smrekovih letev, ki jih najprej nažagajte ter nato poskob- ljajte oziroma obrusite tako, da bo nji¬ hov prerez 15 x 30 mm. Z električnim rezkalnikom ali električno krožno žago jim vzdolž enega roba izžagajte utor, ki naj bo visok 8-9 mm in širok 7-8 mm (slika 3). Krožna žaga mora imeti seve¬ da vzporedno vodilo in možnost nasta¬ vitve globine žaganja. Iz tako narejenih letev nato pod kotom 45° odžagajte dva kosa dolžine 400 mm in dva kosa dolži¬ ne 305 mm. Steklar naj vam odreže 350 x 255 mm velik kos 3 mm debelega ste¬ kla, ki naj mu obvezno obrusi vse robo¬ ve!. (Če boste navadno steklo nadome- Slika 3■ Iz smrekovine nažagane letve za okvir morajo imeti po vsej dolžini utor. 34 december 2001 TIHI 4 Slika 4. Vsi deli jaslic so pripravljeni za barvanje oziroma lakiranje. stili z akrilnim, ki bo debelejše, morate ustrezno povečati tudi utor v letvicah okvirja!) Ko imate vse sestavne dele jaslic pripravljene (slika 4), je na vrsti barva¬ nje. Da bi bile figure čim bolj opazne, podlago prebarvajte s kakršno koli temnorjavo barvo za les (slika 5). Osu¬ šeno površino zgladite s finim brusil¬ nim papirjem in prelakirajte z brez¬ barvnim lakom za les. Z njim pred vla¬ go in umazanijo zavarujete tudi figure. Za sestavljanje okvirja potrebujete ne¬ kaj lepila za les in 14 tankih lesnih vija¬ kov dolžine 15 mm. Na hrbtno stran podlage 1 cm od roba s svinčni¬ kom narišite črto. Na njej vzdolž obeh daljših stranic označite mesta za štiri vijake, vzdolž krajših stranic pa za tri vijake (slika 6). Luknje zanje izvrtajte s 3 mm debelim svedrom za les. Spod¬ njega in oba stranska dela okvirja prile¬ pite in privijačite na podlago, zgornje¬ ga pa ne prilepite, ker mora ostati snemljiv. Pri natančni izdelavi morata vezana plošča z izrezanimi figurami in enako velik kos stekla (slika 7) brez za¬ tikanja zdrsniti v okvir (slika 8), ki ga nato zapre še zgornja letev. Sestavlje¬ les; figure ostanejo svetle. nemu okvirju (seveda brez stekla!) enakomerno zaoblite vse robove in ga vsaj dvakrat prelakirajte. Na hrbtni strani zgoraj (točno na sredini) izvrtaj¬ te 3 mm veliko luknjo, ki bo služila za obešanje jaslic na steno. Ko figure položite v svoja ležišča (slika 9), vložite steklo v okvir in privi- jete zgornjo letvico, so jaslice narejene. Lahko jih obesite na steno, če pa imate dovolj prostora, jih postavite na mizo ali nizko omarico (slika 10). Za ta čas steklo seveda spravite na varno. Slika 5. Barvanje s temnim lužilom za Slika 6. Sestavljanje okvirja z lepilom in lesnimi vijaki; luknje za vi¬ jake je treba nekoliko povrtati, da se njihove glave skrijejo. Slika 7 . Mere stekla (oziroma kosa akrilnega stekla) in vezane ploš¬ če z izrezljanimi figurami morajo biti popolnoma enake. TEI 4 december 2001 35 ZA SPRETNE ROKE Stenski adventni koledar Slika 1. MATEJ PAVLIČ Od 5. razreda dalje Čas izdelave: dve dvojni uri Naloga in motivacija: Med nastajanjem stenskega adventnega koledarja se učenci srečajo z merjenjem, risanjem, striženjem oziroma rezanjem, oblikovanjem in lepljenjem; zaradi razmeroma majhnih sestav¬ nih delov pa razvijajo tudi natančnost in spretnost prstov. Izde¬ lek je zelo primeren za skupinsko delo. Težišče učenja: - merjenje in zarisovanje, - striženje in izrezovanje kartona oziroma papirja, - oblikovanje papirja, - izdelava posameznih sestavnih delov, - lepljenje figur, - sklepno sestavljanje. Gradiva, orodje in pripomočki: - 80 x 80 cm velik kos debelejšega kartona bele ali svetlosi- ve barve, 70 x 70 cm velik kos tanjšega kartona črne ali temnomodre barve, bel darilni papir, kolažni papir različ¬ nih barv, risalni listi ali navaden pisarniški papir, kos moč¬ ne najlonske vrvice, - lepilo za papir (UHU Stic ali UHU Stic magic), - škarje, modelarski nož, podlaga za rezanje, - svinčnik, kopirni papir, ravnilo, - rdeč in črn flomaster; Izdelava V V letošnjem predprazničnem času lahko okrasite stanovanje s pisanim adventnim koledarjem, ki se precej razlikuje od tistih, ki jih v tem času prodajajo v trgovinah. Z njegovo izdelavo ni ve¬ liko dela; ko boste pojedli vse v snežakih spravljene dobrote, pa izdelek lahko še kak mesec krasi sobo vašega mlajšega bratca ali sestrice. Najprej naredite podlago. Na sredino 80 x 80 cm velikega debelejšega kartona nalepite 70 x 70 cm velik kos tanjšega kar¬ tona, pri čemer pazite, da bo rob na vseh straneh enako širok. Na zgornji strani z luknjalnikom za papir naredite dve luknji, skozi kateri speljite kos najlonske vrvice, ki bo služila za obeša¬ nje adventnega koledarja na steno. Iz japonskega papirja izreži¬ te nekaj različno velikih kosov, ki ponazarjajo zasnežene polja¬ ne. Prilepite jih na podlago in dobro obtežite, da se izognete gu¬ bam in mehurjem. Sledi izdelava snežakov. Kot lahko vidite na sliki 1, so treh različnih velikosti, vendar pa je izdelava vseh popolnoma enaka. Koliko »odraslih« in koliko »mladoletnih« primerkov boste nare¬ dili, se odločite sami. Iz risalnih listov izrežite ustrezno število kvadratov s stranico 17, 13 oziroma 10 cm. Vsakega posebej naj¬ prej dvakrat prepognite na polovico (slika 2), nato pa ga obrni¬ te in prepognite še po eni diagonali (slika 3). Dva nasprotna vo¬ gala s prsti potisnite skupaj, da dobite obliko, ki jo kaže slika 4. 36 december 2001 - EK.I! 4 Slika Sedaj obrise snežakov, loncev, metel in nosov iz risbe 5 preko¬ pirajte na tanek karton in jih izrežite. Dobili ste šablone, s po¬ močjo katerih boste lahko hitro in brez težav naredili poljubno število popolnoma enakih sestavnih delov za snežake. Šablono za snežakov trup položite na preganjen kos papirja, jo občrtajte s svinčnikom in izrežite (slika 6). Srednji in hrbtni del zlepite tako, da med sprednjim in zlepljenim delom nastane žepek, v katerega boste kasneje spravili različne dobrote (slika 7). Štrle¬ či spodnji del trupa zavihajte nazaj, zalepite in po potrebi utrdi¬ te s koščkom lepilnega traku. Zlepljene trupe snežakov za nekaj časa obtežite. Medtem ko se lepilo suši, iz raznobarvnega kolažnega papir¬ ja s pomočjo šablon izrežite pokrivala, nosove in metle. Te nato prilepite na snežake. Usta narišite z rdečim flomastrom; tudi oči in gumbe je najlaže kar narisati s črnim flomastrom, lahko pa jih naredite s pomočjo luknjalnika za papir in prilepite. Metle vsta¬ vite v dvojne zareze, ki jih v eno izmed snežakovih rok naredite z ostrim nožem. Na metle s tankim flomastrom napišite številke od 1 do 24; če pa imate ravno prav velike samolepilne številke (letraset), toliko bolje. Ko ste s tem gotovi, snežake razporedite sem in tja po podla¬ gi. To lahko naredite po svojem okusu ali pa se držite razporeda s slike 1. Ne pozabite na nekaj snežink; te izrežite iz papirja. Na koncu vse figure drugo za drugo dobro prilepite na podlago in obtežite (npr. s knjigami). Izdelan in na steno obešen adventni koledar je treba sedaj le še »obogatiti« z različnimi sladkarijami in drugimi drobnarijami. r HUMOR »Dedek Mraz se je očitno spet dolgočasil, ko je čakal na praznike ...« TIKI 4 december 2001 37 ZA SPRETNE ROKE Novoletne drobnarije ALENKA PAVKO-ČUDEN Ko se leto prevesi v december, nastopi skrajni čas za pripravo novoletnih drobnarij. Ponujamo vam nekaj idej za izdelavo čestitk, okraskov, koledarjev in namiznih smrečic. Tehnike izdelave so enostavne; nekatere so hitre, druge pa zamudnejše. Izberite tisto, ki ustreza vašim sposobnostim in času, ki ga imate na razpolago. Za izdelavo novoletnih čestitk potrebu¬ jete trši barvni papir ali že izdelane čestitke s kuvertami, pisan darilni papir, škarje, mo¬ delarski nož, rezalno podlago, kovinsko rav¬ nilo, lepilo in darilni okrasni trak (slika 1). Predlogo za zarezovanje (slika 2) prefotoko- pirajte in hkrati povečajte na želeno veli¬ kost. Pri tem upoštevajte velikost čestitke. Z lepilnim trakom jo prilepite na trši barvni papir poljubne barve. Predlogo in karton skupaj zarežite z modelarskim nožem ob ko¬ vinskem ravnilu. Pri zarezovanju bodite na¬ tančni, saj se bo v premajhnih zarezah trak mečkal, prevelike zareze pa bodo opazne in bodo kvarile videz izdelka. V nastale zareze je treba vpeljati papirne ali tekstilne trako¬ ve. Širina trakov je odvisna od povečave sli¬ ke 2; izmerite jo z ravnilom. Z modelarskim nožem narežite trakove: za smrečico zelene, za darila pa pisane. Namesto papirnih trakov lahko uporabite folijske ali tekstilne trako¬ ve. V tem primeru velikost fotokopije in s tem tudi širino zarez prilagodite širini tra¬ kov, ki jih imate na razpolago. V zareze A, C in D, ki oblikujejo smrečico, vpeljite zelene trakove, kot kažejo puščice B. Na hrbtni stra- jo puščice K, L, in M. Na predlogi za zarezo¬ vanje je zarisana pravokotna oblika kartonč¬ ka, po želji pa lahko naredite tudi kartonček poljubne oblike. Tudi zareze lahko prikroji¬ te po lastni zamisli. Bolj ustvarjalni se lahko preizkusite v oblikovanju lastnih motivov: npr. hišic, kupa daril ali fantazijskih vzorcev. Za izdelavo novoletnih okraskov potre¬ bujete žičnate okraske raznih oblik, ki jih kupite v hobijskih trgovinah, tanko ravno, vi¬ jugasto in spiralno zvito žico ter steklene kro¬ glice in ploščate okraske iz kovinske folije (slika 5). Žico izmenično mrežasto prepletaj¬ te in nanjo nabirajte raznobarvne steklene kroglice (slika 6 - zvonček). Spiralno zvito žico raztegnite in ovijte ter nekajkrat navz¬ križ prepletite po obodu okraska (slika 6 - koničasti okrasek). Vijugasto žico prepletite po obodu okraska in vmes nanizajte ploščate okraske in kovinske folije (slika 6 - krogla). Izdelava novoletnih okraskov z vpletanjem ži¬ ce na kovinsko ogrodje je zamudna, a so izde¬ lani okraski neponovljivo lepi. Za izdelavo namizne smrečice potrebuje¬ te ogrodje - stiroporni stožec, tanek zelen da¬ rilni papir (zelo učinkovit je papir z vtisnjeni- Slika 1. Za izdelavo novoletnih čestitk potrebujete trši barvni papir ali že izdelane čestitke s kuvertami, pisan darilni papir, škarje, mo¬ delarski nož, rezalno podlago, kovinsko ravnilo, lepilo in darilni okrasni trak. Slika 4. Novoletna čestitka in viseči kartonček za označevanje daril A Slika 2. Načrt zarezovanja za izdelavo no¬ voletne čestitke Slika 3■ Načrt zarezovanja za izdelavo vise¬ čega kartončka za označevanje daril ni jih utrdite z lepilnim trakom. V preostale zareze, ki oblikujejo darila pod smrečico, vpeljite pisane trakove iz darilnega papirja, kot kažejo puščice E, F, G, H in J. Izberite do¬ volj trden darilni papir, da se pri vpeljevanju skozi reže ne bo trgal ali cefral. Na hrbtni strani jih utrdite z lepilnim trakom. Darilni trak razcepite na širino nekaj milimetrov, za¬ vežite pentljo in porežite konca. Pripravite si pet pentelj in jih nalepite na vrh darilnih zavojev. Obrežite motiv in ga nalepite na če¬ stitko. Lahko ga tudi vlepite v čestitko z izre¬ zano odprtino. Na podoben način izdelajte tudi viseče kartončke za označevanje daril (slika 4). Pre- fotokopirajte in povečajte predlogo (slika 3) in v zareze vpeljite pisane trakove, kot kaže- mi vlakni), lepilo, škarje, modelarski nož, re¬ zalno podlago, bucike in aluminijasto folijo (slika7). Zeleni papir narežite na trakove. Za stožec višine 20 cm naj bodo trakovi široki približno 13 mm, za višji stožec pa naj bodo ustrezno širši. Trakove narežite na 10 cm dol¬ ge kose. Za vrh smreke potrebujete nekaj (približno 6) daljših trakov; dolgi naj bodo 13 cm. Prepognite jih na polovico, krajca položi¬ te vzporedno ter na mestu pregiba oblikujte konico. Spodnji rob stožca prelepite z nekaj centimetrov širokim zelenim trakom. Štrleč vrhnji rob traku enakomerno nagubajte, da se prilega plašču stožca. Pripravljene trakove (smrekove veje) enega za drugim z bucikami pritrdite na stožec. Začnite s spodnjo vrsto. Krajca trakov prckrijte za nekaj milimetrov, skupaj nabodite na buciko in z njo pritrdite na stožec. Sosednji trak pritrdite tako, da za nekaj milimetrov prekriva prejšnji trak. Tra¬ kove (veje) nanašajte v vrstah od spodnjega roba proti vrhu. Trakove zadnje vrste, ki obli¬ kuje vrh smrečice, rahlo potegnite prek tope konice Škarij, da se zavihajo. Pritrdite jih z bu¬ cikami, kot v drugih vrstah. Iz kovinske folije naredite večje in manjše kroglice. V »krono« iz zavihanih trakov na vrhu smrečice vlepite večjo kroglico, preostale pa razporedite po 38 december 2001 TIK!! 4 Slika 5. Za izdelavo novoletnih okraskov potrebujete žičnate okra¬ ske raznih oblik, tanko ravno, vijugasto in spiralno zvito žico ter steklene kroglice in ploščate okraske iz kovinske folije. Slika 7. Za izdelavo namizne smrečice potrebujete stiroporni stožec, tanek zelen darilni papir, lepilo, škarje, modelarski nož, rezalno podlago, bucike in aluminijasto folijo. Slika 6. Novoletni okraski iz kovinskega ogrodja in prepletene žice Slika 9. Za izdelavo kuhinjskega koledarja potrebujete koledar, ku¬ hinjsko desko, trislojni papirnat prtič, škarje, čopič in brezbarvni akrilni lak na vodni osnovi. Slika 8. Namizna smrečica obodu smrečice. Vlepite jih v »žepe«, ki so na¬ stali s prepogibanjem trakov in oblikovanjem konice (slika 8). Za vstop v novo leto nedvomno potrebu¬ jete tudi koledar. Izdelava kuhinjskega kole¬ darja je nadvse enostavna. Koledarji za leto 2002, s katerih vsakodnevno trgate lističe, so že v prodaji v papirnicah. Potrebujete ku¬ hinjsko desko ali kak drug suhorobarski iz¬ delek, ki ima dovolj veliko leseno površino. Za okraševanje lesene osnove potrebujete še trislojni papirnat prtič s kuhinjskim ali ka¬ kim drugim motivom, škarje, čopič in brez¬ barvni akrilni lak na vodni osnovi (slika 9). Iz prtiča izrežite motiv, odstranite odvečna vpojna sloja in ga nalepite na leseno površi¬ no s prosojnim lakom. O servietni tehniki okraševanja izdelkov smo že večkrat pisali v lanskoletnih številkah revije TIM, pa tudi v prejšnji, novembrski številki, ko smo pred¬ stavili izdelavo okraskov iz plastenk. Na okrašen suhorobarski izdelek nalepite še ko¬ ledar in prijazno darilo je tu, kot bi mignil (slika 10). Upamo, da ne boste držali križem rok in pasivno čakali, kaj vam bo prineslo prihaja¬ joče leto. V čarobnem prednovoletnem času bodite tudi sami dejavni, da boste z drobna¬ rijami razveselili sebe in okolico. Želim vam mnogo uspeha in srečno! Slika 10. Stenski kuhinjski koledar TTE.I 4 december 2001 39 'f'- o Logogrifna izpolnjevanka Posebnost te vrste uganke je v tem, da ima vsaka vrstica dva opisa: prvi se na¬ naša na besedo, ki jo vpišete v neozna¬ čena polja, drugi pa velja za besedo, ki vsebuje tudi označeno polje. Rešitev do¬ bite na poljih s krožci. Brez označenega polja: 1. preddverje rim¬ ske hiše, 2. golobu sorodna ptica, 3. star izraz za orača, 4. drevo z belim lubjem, 5. hr¬ vaški pevec Dedič, 6. dnevno delo na kmeti¬ ji, 7. državljan Irana, 8. vaja. Skozi ves lik: 1. kemijski element z znakom Na, 2. okrasek, ki ga nosimo okoli vratu, 3- portir, 4. del knjige ali revije, kjer so listi gladko obrezani, 5- danski šahovski velemoj¬ ster (Bent), 6. slovnično število, 7. prebiva¬ lec glavnega mesta Albanije. 8. prijava, naz¬ nanitev policiji. S pomočjo opisov ter zlogov in črkov¬ nih skupin poiščite 5 iskanih besed in jih vodoravno vpišite v lik. Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih pre¬ brali umetnostni slog v zahodni Evropi na prehodu iz 17. v 18. stoletje. BEK - BO - KA - KA - MAR - NA - PO - REL - ROK - VOJ 1. majhen bob, 2. dosedanja nemška denar¬ na enota, ki jo bo že prihodnji mesec zame¬ njal evro, 3. ime slovenskega pesnika De¬ stovnika Kajuha, 4. greben spiralne oblike na površini vijaka, 5- oseba, ki nekaj jamči, garantira. 1 40 UGANKARSKI KOTIČEK Dopolnjevanka S pomočjo opisov ter zlogov in črkovnih skupin poiščite 11 iskanih besed in jih navpično vpišite v lik. Ob pravilni reši¬ tvi boste na označenih poljih prebrali ime posebnega praznika ob koncu leta. AT - AVA - ČJE - ICA - ILO - IR - JAK - LO - LOV - MAN - OL - ONA - OP - OS - OT - PUH - RA - RE - RES - RI - RO - TIK 1. v slovnici nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik (glede na kraj, čas, način, vzrok), 2. človek, ki se politično udejstvuje, 3. povodenj, 4. nasprotje od krivice, 5- kla¬ tež, 6. berač, 7. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja (čustveni, duševni, živčni), 8. vložek za nalivno pero, z eksplozivom napolnjen tulec, 9. kraj ob izvi¬ ru Soče, znan po potresih in zemeljskih pla¬ zovih, 10. vodno vozilo (splošno), 11. kdor je bolezensko nagnjen k požiganju. Rešitev vsaj dveh ugank prepišite na dopi¬ snico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 21. decembra pošljite na naslov: Tehniška založ¬ ba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz novembrske številke revije TIM: Tematska osmerosmerka: palača, via¬ dukt (Opravičujemo se bralcem, ker je pri pripravi za tisk pomotoma izpadla 11. vrsti¬ ca, zaradi česar je bilo uganko nekoliko težje rešiti. No, nekaterim reševalcem je to vsee¬ no uspelo.) Serpentine: Za grčav les ostra sekira. Nagrade za pravilno rešeni uganki prej¬ mejo: 1. Mojca Medved, Radoblje 8, 3270 Laško 2. Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje ob Savi 3. Rok Jarc, Jelovškova 17, Sp. Jarše, 1230 Domžale UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. decembra 2001 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Matic Petrovski, Gotovlje 59, 3310 Žalec, Aljaž Flis, Jadranska 33a, 6280 Ankaran, Boštjan Šporar, Ribčev laz 23, 4265 Bohinjsko jezero. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: _ Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. december 2001 - -- 4 i vrojsmvr 1. Marko Gašperin in Boštjan Čač z modeloma lastne konstrukcije wild mos- ciuito (divji komar). Model ima razpetino kril 1000 mm in je voden po višini in nagibu. Primeren je za srednje močan veter. Markov model krasi zanimiva barv¬ na shema - roj komarjev. 2. RV-model za zračne boje mustang P-51-D modelarja Tomaža Starina je nare¬ jen iz sestavljanke proizvajalcev Top-modeltehnik in MM modeli. Model v meri¬ lu 1 : 12 ima razpetino 940 mm in tehta 1050 g. Trup modela je iz ELSV, stiro- porna krila so prekrita z abahijevim furnirjem, višinsko krmilo pa je iz bal¬ ze. Krmiljeni so motor, višina in nagib. Poganja ga motor MVVS 2,5 cm* z eliso 7 x 4 ali 8 x 4. 3. Redni gost ljubljanskih mednarodnih tekmovanj raketnih modelarjev Anglež Stuart Lodge z nenavadnim modelom letečega medvedka in srebrnim odličjem, osvojenim na letošnjem 23- Pokalu Ljubljane. 4. Igor Divjak iz Maribora zatrjuje, da njegov F4U corsair, angel Okinave, leti res angelsko; če ga nekoliko priganja, kar mu motor tudi omogoča, pa postane pravi hudiček. Tudi pri velikih hitrostih je vodljiv in ubogljiv na vsak najmanjši ukaz. Model ni za začetnike, zanj je treba imeti kar nekaj izkušenj. Podatki o modelu: razpetina kril 1420 mm, dolžina trupa 1150 mm, masa 3300 g, motor Super Tigre 10 cm', trikraka elisa 12x7. 5. Figura »Domobranski vojak SNVZ« (Primorska 1944) v merilu 1 : 35 je delo Luke Jančiča in je na DP v plastičnem maketarstvu leta 1999 osvojila 1. mesto v svoji kategoriji. Foto: I. Divjak, A. Kogovšek, S. Lodge, T. Starin in Z. Žižek UHU coli HolzUm * a bois • HoulUjn 6008/500™i SVET LEPIL A UNiHEM Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana www.uniham.si * december 2001 TIRI 4 • december 2001 • 21 to 4 ^ Konstruiral: A. Pavlovčič Merilo: 1:1 o M TIRI 4 • december 2001 ?IRI 4 * december 2001 • 17 18 • TIM 4 • december 2001 TIM 4 • december 2001 • 23 22 • TIM 4 • december 2001 TEBn 4 • december 2001 • 19