Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni aredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ishaja vmk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo št v. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79' U p r h v a : Kopitarjeva 6. telefon 2992 Tudi naš dan pride! Rim jc postal od marca meseca središče evropske politike. Saj fašistično časopisje se na vso moč trudi dokazati svetu, kako vse poti evropske politike vodijo prav tako v fašistični Rim kot vodijo versko-kulturne v katoliški Rim. Res je, da je Mussolinijeva politika po sili notranjih gospodarskih in finančnih ter zunanjih političnih potreb vsestransko podjetna in rafinirano nevarna onemu, ki se da vjeti v njene mreže, odkar je francoska zunanja politika začela iskati ožjih zvez s fašističnim Rimom in z njegovo pomočjo razmo-trivati — srednje evropski problem, ki se vrti okrog dveh osredij: Dunaja in Budimpešte na eni ter Jadrana oziroma Belgrada na drugi strani. Odkar iščejo velesile v političnem četverokotu Rim-Pariz-Berltn-London politično prečnico, ki naj bi trdno vezala dve nasprotni točki, to je Pariz in Rim, čuti Mussolini, da je prišel tisti čas, ko mora njegovo vsejano seme pričeti kaliti in v dogledni dobi prinesti obilo žetev tem gotoveje, čimbolj ga bo, kot doslej, na tihem podpirala angleška diplomacija kot najboljšega izvrševatelja njenih da-lekozornih namer v Evropi sploh, zlasti pa v Sredozemskem morju. Zakaj to treba vedno zelo, zelo upoštevati, da je po svetovni vojni Anglija zgubila prvenstvo na morju in da mora iskati nadomestila za to izgubo v posebni svoji pomorski politiki, ki je v evropskem morskem okolišu v tem, da naj ji Italija pomaga čuvati dvoje važnih morskih prehodov: sueški prekop in izhod iz Dardaoel. Kdor je absolutni vladar teh dveh prehodov in izhodov, ta je gospodar nad angleškim imperijem. Kakršne so razmere danes, mora Anglija za vsako ceno iskati zaveznikov svoji politiki v Sredozemskem morju za vse slučaje. Vse že naprej upoštevati in vse možne posledice že naprej pretehtati, je staro preis-kušeno pravilo angleške politike. Kaj če bi se Rusija z vso svojo ogromno silo enkrat pojavila posredno ali neposredno v Egejskem morju pred vrati prehoda v Indijo, ter stopila pred Anglijo s svojim gromkim: stoj? Za ta in tak slučaj pa je močna Italija z močnim ladjevjem Angliji absolutno potreben činitelj. ki ga je zato treba vedno in povsod v tem območju podpirati. Od tod — utrjevanje italijanske postojanke v Albaniji, odtod zasedba otokov v Egejskem morju, odtod stremljenje Italije po zasedbi, direktni ali indirektni, Soluna, prevažnega vsebalkanskega in — vse je možno na tem ljubem svetu tekom bližnje ali daljne bodočnosti — tudi ruskega izhodišča v Egejsko morje. Rusijal to je tisto ime od Napoleonovih časov pa vse do današnjih dni, ki ne skrbi samo angleške politike in diplomate, nego tudi nemške in italijanske, ker je Rusija pač ogromna država, ki čisto naravno stremi za izhodom na morja. Kdo bo kos tej velesili — tako ugiba Anglija — kadar se preuredi, sledeč svojemu naravnemu instinktu, ki ga je boljševizem le začasno ustavil? Kdo se bo mogel meriti z njenimi neizčrpnimi ljudskimi silami in gospodarskimi zakladi ter le začasno zadržano naravno ekspanzijo? Treba torej vsaj dobro zastražiti vse izhode v evropsko vodovje, potem ko se je Japonski posrečilo dobiti glavne ključe do vzhodnih morskih vrat v lastne roke. Italija pomagaj čuvati vrata pri Dardanelah, Solunu in na otočjih Egejskega morja! Italija imej sat« trdno v roki vse ključe Jadranskega morja, tako da se ni treba preveč bati slovanske nevarnosti na vsej črti od izliva Soče do Dardanelskih ožin. Italija bodi čuvarica angleških političnih in gospodarskih koristi, a istočasno tudi čuvarica lastnih koristi v istem Sredozemskem morju in v vsem njegovem velikem zaledju, ki po stari rimski tradiciji spada menda tudi k novemu rimskemu Imperiju pod Mussolinijevim vodstvom ... Čim manj stopa zadnje čase v ospredje aktivnost Londona, tembolj se vidi in čuti v evropski politiki zdaj drzna zdaj pomirjevalna, vedno pa enako nevarna igra italijanske javne in zakrite politike. Da se ob tem in takem položaju Francija ne more čutiti dovolj varne, dovolj previdne, dovolj dalekovidne, je jasno. Pri zgodovinskem pregledu zgodovinskih dogodkov od 1. 1866, ko je bil istočasno položen temelj sedanji italijanski moči In moči Bismarck-Viljemove ter sedanje grozeče Hitlerjeve Vsenemčije, se treba nam Slovanom dobro zavedati, da sta se tok in smer evropske diplomatične igre v svetovni vojni 6amo prekinila, da pa se danes že spet nadaljujeta, res da ob deloma spremenjenih prilikah, vendar pa vedno na temelju križajočih se dveh resničnih velesil, ki sta edino le — angleški pomorski imperij in ogromno ozemlje, ki ga je Bog podelil ruskemu narodu kot najmočnejši slovanski sili. V gigantski tekmi in neopaznem boju teh iveb velesil, je treba danes presojati tudi vprašanje »nove« Mussolinijeve politike v Srednji Evropi s Podonavjem in balkanskim priveskom vred. In če se govori o zbližanju Francije in Italije in koordinaciji njunih koristi, gospodarskih in političnih v te.il delu Evrope, je treba vedno upoštevati osnovno vprašanje, ki je danes kot prej enako ostalo: ali sme aH ne sme z vso močjo priti Rusija in ž njo slovanska velesila v Sredozemsko morje ler od tu enakopravno dalje na vse strani tega božjega sveta? That is the question.. . To vprašanje je tem bolj pereče, ker je Rusija že danes važen činitelj v zboru evropskih sil in ker mi daleč čas, ko bo na temelju revizije mirovnih pogodb tudi ona zahtevala revizijo, ker je žrtvovala 10 milijonov ljudi za interese držav, ki so si potem razdelile zemljo brez njenega pristanka in proti nji. In če vse ne moti, bo Francija s pomočjo Rusije končno odločevala o usodi vsega ozemlja, ki se nahaja na severni in južni »tram črte od izliva Soče do Dardanel. /zato pa je treba, da se obnovi tranoosko-ruska alijanca, da Kongres katoliških slovanskih intelektualcev ie sMcnfl resolucijo simpatije in solidarnosti s preganjanimi katoliškimi Slovani v Julijski krajini V dnevih 23.—25. pr. m. se je vršil v Poznanju na Poljskem V. kongres slovanske kat. inteligence, t. j. akademikov in seniorjev. Kongresa so se udeležila zastopstva vseh kat. slovanskih narodov: Čehov, Slovakov, Hrvatov. Slovencev, Poljakov in Ukrajincev. Slovenska delegacija je štela 3 člane in sicer so bili v njej sledeči gospodje: prof. Logar L (zastopnik SDZ), prof. T. Krošelj (zastopnik starešinstva) in kanonik dr. Josip Mirt iz Maribora. Kogres se je pričel v soboto ob 11 dop. s službo božjo v čudodelni kapeli Matere božje v Čenstohovi, od koder so se udeleženci odpeljali z vlakom v Poznanj, V Poznanju so bivali vsi v akademskem domu, kjer so tudi imeli zajtrk; obed in večerja sta bila pripravljena v hotelih, V nedeljo, dne 23. julija, je služil v tzv. »Zlati kapelici, v katedrali sv. mašo kardinal Hlond, primas Poljske. Ob 11 dop. se je vršila v mali dvorani po-znanjske univerze slovesna inauguracija kongresa, kateri so prisostvovali poleg drugih odličnih cerkvenih civilnih in vojaških osebnosti tudi kardinal Hlond, poznanjski vojvoda, vse delegacije itd. — Po otvoritvi kongresa je prevzelo vodstvo predsedstvo kongresa, kateremu je predsedoval Poljak I Juro Leženski. Od Slovencev je bil v predsed-| stvu prof. *. Logar. Nato so se vrstili pozdravi. Prvi je pozdravil kongres kardinal Hlond. ki je povdarjal, da je j Poznanj mesto, odkoder se je širilo krščanstvo med Slovani in da je v tem mestu bila in je še vedno tendenca zbližanja in zedinjenja vseh Slo-' vanov — živa. Za njim je pozdravil kongres v imenu vlade poznanjski vojvoda, zastopnik vojske in zastopnik posameznih delegacij: Za Čehe dr. Klimek in Za-vadil, za Hrvate prof. L. Perinič in ga. Marušičeva, za Slovake senator dr. Kovalek in dr. Klinovski, za Slovence prof. I. Logar (v imenu Slov. dij. zveze) in prof. T. Krošelj (v imenu starešinstva), za ' Ukrajince dr. Čehovič in gdč. Zacharjasievičeva. Pozdravil je tudi zastopnik »Pax Romane«, dr Kovvalski, dalje zastopniki in zastopnice raznih poljskih organizacij. Po pozdravih se je pričel redni program kongresa s predavanjem Poljaka dr. K. Moravskega: Katolicizem v poljski kulturi. Ob zaključku zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke sv. očetu, nunciju v Varšavi, predsedniku republike, nadškofu dr. Jegliču in naškofu dr. Prečanu. Nato so položile delegacije pred spomenikom Kristusa Kralja vence. Pri popoldanskem zborovanju sta govorila Hrvat dr. B. Perovič o temi: Pojavi gospodarske krize, in Čeh dr. Jožef Doležal: Zablode kapitalizma — vir krize. Zvečer so bili udeleženci kongresa povabljeni h kardinalu na raut. V ponedeljek, dne 24. julija so zasedale dopoldne komisije in sicer komisija seinorjev, komisija akademičark in komisija za izmenjavo študentov. Popoldne pa je zasedala cirilometodijska komisija, katere stalno vodstvo je poverjeno Slovencem; komisijo priznavajo splošno kot najaktualnejšo. — Zasedanju je predsedoval Slovenec, kanonik dr. J. Mirt. — Po programu je podal mesto zadržanega prelata dr. F. Grivca najprej idejni referat Slovenec prof. T. Krošelj, ki je povdaril 3 točke našega dela za zedinjenje cerkva: molitev, študij, propaganda. Prečita! je tudi poročilo gosp. prelata Grivca o delu komisije med letom. Nato so poročali o svojem delu v cirilometodijskem duhu delegati posameznih narodov. Zavoljo resolucij se je vnela živahna debata. Zvečer se je vršil v hotelu Bazar prijateljski večer. V torek 25. julija so sc vršila dop. nadaljnja zasedanja komisij in pred plenumom predavanja: »Program družabnega ustroja na katol. podlagi« (univ. prof. dr. L. Gorski iz Lublina) in »Papeške cnciklikc, kažipot za družabno reformo« (magister Bogdan Lastovvckij, Ukrajinec iz Lwowa). Popoldne jc pred celokupnim zborom referi-ral najprej Slovak Jan E. Bor iz Bratislave: Posebne naloge Slovanov v družabni obnovi in prof. T. Krošelj iz Ljubljane (mesto zadržanega prof. dr. A. Gosarja): Socialne naloge mlade slovanske katol . inteligence. Ob 19 zvečer se je vršilo zaključno zborovanje kongresa, na katerem so bile sprejete resolucije. Resoluciia: 1. Kongres izreka zahvalo dosedanjemu tajniku g. Periniču (Hrvat) in poverja nadalje to funkcijo Poljaku, Deptuli . 2. Prihodnji kongres sc vrši začetkom julija 1934 v Pragi; v zvezi s tem kongresom naj se organizira poseben cirilmetodijski kurz na Velehra-du. Organizacija kongresa se poverja Čehom. Kongres naj se bavi z aktualnimi vprašanji. 3. Sekretariat senjorjev preide od Poljakov na Čehe, ki nominirajo kot vodjo dr. Klimeka. Češki senioriat dobi nalog, da izdela okvirni statut za centralni sekretariat vse kat. slovan. inteligence, v katerem bi imeli svoje odseke seniorji, akademiki, študentke in po potrebi še drugi. Ta skupna organizacija naj dobi ime »Slavia catholica« — Zveza slovanskih katoliških intelektualcev. — Ratifikacija štatutov naj se izvrši na kongresu v Pragi. 4. Akademičarke in vobče slovanske katoliške intelektualke organizirajo svoj lastni odsek, katerih izvedba se poverja za tek. leto Hrvatom. Peti kongres slovanskih katoliških intelektualcev v Poznanju je z obžalovanjem zaznal za težke krivice, ki se gode jugoslovanski katoliški manjšini v Italiji tudi v versko-cerkvenem oziru. V nasprotju z načeli in stoletnimi tradicijami Cerkve, se manjšini krati čedalje bolj pravica do duhovnikov lastne narodnosti, do ve-ronauka, do pridig in dušnega pastirstva sploh v lastnem jeziku. Kongres zaupa, da bo sveta stolica, ki je že slovanske apostole sv. Cirila in Metoda branila pri izvrševanju njunega poslanstva med Slovani, vzela v zaščito tudi naše brate v Italiji. Kogres pošilja težko preizkušenim slovnaskim katoličanom v Julijski Krajini izraze svoje simpatije in polne solidarnosti. V junaškem boju, ki ga bijejo za naravne pravice svojega naroda, naj jih dviga zavest, da je nijhova borba obenem boj za splošna, večna načela katolicizma in za veliko idejo enakopravnosti Slovanov v okviru katoliške Cerkve.« 6. Nadaljnje resolucije se bavijo o zatiranju in propadanju katoliške in krščanska mladine v Rusiji, za katero je treba vzbuditi povsod zanimanje. V sredo so se odpeljali udeleženci na izlet v Gnjezno in Torunj, v četrtek dalje v Gdansk in Gdinjo, odkoder so se vrnile posamezne delegacije večinoma preko Varšave domov. Nastop velesil proti Nemčiji zaradi rovania proti Avstriji zaradi tajnega oboroževanja Pariz. 4. avg. ž. Angleška, italijanska in francoska vlada se pogajajo o skupni demarši v Nemčiji radi posezanja nemških narodnih socijalistov v notranjo politiko Avstrije. Že sedaj je dosežen sporazum o potrebi intervencije v Berlinu in pri Društvu narodov. Gre samo še za obliko nameravane deinarše, o čemur pa bo kmalu dosežen sporazum. Anglija se trudi, da bi vse tri države nastopile skupno. Mussolini je sedaj na počitnicah, od koder se vrne šele koncem tega tedna; demarša bo zato šele začetkom prihodnjega tedna. V zvezi s to demaršo bodo vlade Velike Britanijo, Francije in Italije zahtevale od Nemčije tudi ustavitev njenih oboroževalnih del. Zahtevale bodo natančen pregled nemške produkcije vojnega materijala, o čemer ima Francija zelo točne podatke v rokah. Posebno pažnjo bo ta demarša posvečala nemškemu oboroževanju v zraku, ker ima Nemčija baje veliko tovarno vojnih letal na otoku Bo' Avstriie proti hitlerizmu Syltu, kjer se sedaj nahaja pruski ministrski predsednik Goring. Anglija in Italija zopet skupai to se pravis iz vsega ne bo nič London, 4. avgusta, ž. Angleški tisk priporoča previdnost pri demarši v Berlinu radi na-rodno-socialistične propagande v Avstriji, posebno z ozirom na to, ker Italija noče iz tega incidenta napraviti diplomatskega konflikta. Skupna demarša zapadnih sil bi po "mnenju nekaterih angleških listov samo otežkočila današnji položaj. Verjetno je, da bo dosežen sporazum tako, da bo Mussolini poskušal prepričati Hitlerja, da je potrebno večje spoštovanje avstrijske neodvisnosti. V angleških političnih krogih so za to, da naj stoji Anglija v tem sporu oh strani, češ da Velika Britanija ni neposredno pri njem prizadeta. Zarotniško gnezdo na Dunam odkrito Dunaj. 4. avgusta, ž. Pred kratki™ so mero-dajni krogi iz avstrijske vlade izjavili, da se pripravlja »rjava knjiga«, v kateri bodo objavljene vse narodno socialistične akcije v Avstriji. Sedaj je knjiga že spisana in je v tisku. Današnji listi prinašajo izvlečke, kakor tudi komentarje politične korespondence. V teh komentarjih naglašajo, da so teroristični akti, o katerih govori »rjava knjiga«, dokazani na temelju natančne preiskave in priznanj aretiranih nemških fašistov in dokazani nadalje še na podlagi dokumentov, ki so se našli pri hišnih preiskavah pri narodnih socialistih. Iz, bogatega materiala izhaja, da je narodno socialistična stranka v Avstriji vršila vse inkriminirane akcije po načrtu in s pomočjo narodnih socialistov iz. Nemčije. Av-strjsika vlada je sedaj v stanju, da umiri javnost. bo konec neprestanim intrigam, negotovosti in diplomatičnim potezam, ki le povečujejo obstoječo zmedo. Zdaj je v ospredju London z Rimom, ki mu služi, v dogledni bodočnosti pa tipamo, da bo drugače. Verujemo v vstajenje slovanstval ker je ukrenila vse potrebno, da bo dano jamstvo popolne varnosti. Poskus narodnih socialistov, da bi s terorističnimi akcijami izzvali v Avstriji paniko, se je namreč z odkritjem tajne centrale izjalovil. Isti efekt je imel tudi trud narodnih so-cialcev, da bi preprečili prihod inozemcev v Avstrijo. Kljub njihovi propagandi je julija meseca obiskalo Avstrijo več tujcev, kakor lanskega leta V istem času. Številne senzacionalne aretacije 0 odkritju tajne nacionalno socialistične propagandne in špijonažne centrale se doznava na me-rodajnih krogih še sledeče: Tajna centrala je opravljala posle razpuščenega vodstva narodno socialistične stranke v Avstriji ter se je krila pod imenom »Društva za kulturno sodelovanje med vzhodnoevropskimi in centralnoevropskimi presbi-rnji«. Policija je tako nenadoma prišla v prostore te centrale, da ji je uspelo zapleniti celokupno korespondenco, ki jo sedaj urejuje in pregleduje. Iz vsega, kar jc policija do sedaj doznala. se jasno vidi. da je ta tajna centrala imela stalne stike z narodno socialističnimi organizacijami in voditelji v Nemčiji. Centrala se je nahajala v stanovanju ločene soproge bivšega uradnika trgovinskega ministra, ge. Marije Kniep, hčerke uglednega avstrijskega industrijca, deloma pa v ordina-cijskih prostorih zobozdravnika dr. Herbert Seli ne i-derja. To ordinacijo je obiskovalo dnevno okoli 200 oseb. Vendar t« niso bili parijenti, temveč narodne socialistični kurirji- Krat zobozdravnika dr. Schnei-derja je nameščen v berlinskem ministrstvu zunanjih poslov kot zunajepolitični referent. Poleg dr. Sehneidorja je avstrijska policija aretirala dr. Walterja Dietza. dve asistentinji dr. Schnciderja, enega inženjerja ter znanega narodno socialističnega advokata dr. Otto Wiichterja, r, njimi pa še 27 drugih oseb. Policija pravi, da bo v kratkem aretirala še druge osebe, in sicer nc samo na Dunaju, temveč tudi v provinci. Senzacija današnjega dne je bila aretacija dveh nemških časnikarjev, in sicer dopisnika Scherlove založbe, Kristijan Schepky in dopisnika »Miinchener Zcitung«. Iliinig, ki sta bila aretirana danes dopoldne v kavarni Imperial na Ringu. Na svojem stanovanju je bil nadalje tudi aretiran bivši glavni urednik narodno socialističnega dunajskega glasila dr. Egon Kott. ki je bil sedaj načelnik tajne centrale evropskega presbiroja in je imel še 12 sodelavcev. Bržkone bo aretiran tudi upokojeni general Alfred Krauss zaradi pisma, ki ga je poslal nemškemu generalu von Oramonii in v katerem trdi, da je kancler Dollfuss prodal Franciji Avstrijo in sprejel za to denar. Komunistična revolta na Kubi Havana, 4. avgusta, ž. Radi smrtne obsodbe treh študentov, ki so bili obsojeni radi protidr-žavne komunistične propagande, je prišlo danes do krvavih neredov. Močna skupina študentov ie napadla tramvaj in mnoge trgovine ter razbila več izložbenih oken. Takoj nato so tramvajski in avtobusni nameščenci stopili v stavko iz solidarnosti. Popoldne je prišlo v mnogih delih :nesta do krvavih spopadov, v katerih je bilo 33 ljudi ranjenih, med njimi 16 brezupno težko. Situondon, 4. avgusta. AA. Davi je zlato noti-ralo 124/6. Angleški špijon London, 4. avgusta, ž. Zastopnik angleške tvrdke za proizvajanje orožja Wickers-Armstrong Ltd. v Turčiji ing. Lander je bil iz Turčije izgnan. Lander se je vrnil iz Londona v Turčijo, vendar so ga pa že na meji sprejele turške oblasti ter ga s pomočjo tajnih agentov spravile do bolgarske meje. Ves napor angleškega poslaništva, da bi se izgon preklical, je ostal brezuspešen. Po pol-službenih informacijah sumijo v turških političnih krogih, da je ing. Lander organizator angleške špi-jonaže v Turčiji. Drobne vesti London, 4. avg. tg. Novi motorni čoln -sMiss Britagne« je dosegel brzino 100 milj na uro. čoln je bil zgrajen v največji tajnosti in je stal okoli 5 milijonov Din. O tehničnih podrobnostih ge ve samo to. da ima motor 1775 konjskih sil. Lastnik čolna I'ayn hoče tekmovati z dosedanjim rekorderjem Američanom Gardvvoodom, ki je dosegel dosedanji rekord z motornim čolnom »Miss Ame-riea<, ter bostn tekmo najbrže izvršila koncem meseca na jezeru v bližini Detroita. Goorlitz, 4. avg. AA. Tu se jc zastrupila s svetilnim plinom vsa dru/.ina 4 oseh. Bukarešta, 4. avg. A A. Rador poroča: Vlada jc sklenila z današnjim dnem ukiniti izredno stanje, ki ga je razglasila v Bukarešti na podlagi zakona z dne 4. marca t. I. v zvezi z neredi l-i «... liclp rlnr »--.v:!: .. - i •.-..r..!, ..i r„ ...it unt . r.„iii v £ia»ili zelez- Težave, ki so nastale vsled izvajanja nove Rooseveltove gospodarske politike, naraščajo čedalje bolj. Kakor znano, določa zakon o obnovitvi industrije, da ima predsednik v slučaju, ako ta ali Ona industrija do 8. avgusta sama ne sklene delovnega reda (Code), ki predstavlja nekak sporazum med kapitalom in delom, pravico, da sam dekre-tira tak red, po katerem se ustanovi število delovnih ur in pa minimalne plače. Nevarno naraščanje štrajkov Delodajalci, kateri delovnega reda še niso sklenili, stojijo na stališču, da so priniorani znižati delavske mezde, ako skrajšajo delovnik. To pa ni samo proti duhu Rooseveltove obnovitvene akcije, ampak mora seveda naleteti tudi na odpor delavstva. In v resnici so se zdaj po vseh večjih industrijskih centrih Amerike začeli štrajki. Ameriška delavska federacija je sklenila resolucijo., da se mezde na noben način ne smejo znižati. Ker je morala v več slučajih intervenirati policija in je bilo pri tem nekaj štrajkujočih ubitih, več pa ranjenih, bo stvar imela jako dalekosežne posledice, zakaj jasno je, da je upoi delavcev upravičen baš s stališča Rooseveltove reforme. Nekoliko čudno je, če oblast z orožjem nastopa proti delavcem, ki hočejo od delodajalcev izsiliti to, kar od njih | zahteva predsednik sam. Delavci pa ne štrajkajo samo po podjetjih, ki še niso sprejela Rooseveltovega delovnega reda, ampak tu J i v nekaterih podjetjih, ki so ta red že sprejela. Delavci namreč dolžijo delodajalce, da so Rooseveltovo reformo sprejeli samo navidezno in da hočejo povzročiti padec naročil. V Brovvnsville, v Pennsilvaniji. <■ Union Tovvnu, v Grindsitone, v Boonville pa še v drugih manjših krajih iPennsil-vanije so štrajki bili krvavi, ker je policija na delavce streljala ter jih nekaj ubila, več pa ranila. Zaenkrat štrajk še ni dosegel večjega obsega. Štrajka namreč do sedaj okoli 50.000 delavcev, toda bati se je, da se bo gibanje hitro razširilo, ako vlada ne poseže vmes. Predsednik delavske federacije John Lewis je pozval vlado, da poseže vmes. Ker je položaj čedalje bolj kritičen, Guvernerji posameznih zveznih držav se trudijo, da bi vse industrije sprejele delovni red, ker ga bo sicer vlada morala diktirati. Vlada namreč nikakor ne misli odnehati od svoje reforme in nadaljuje propagando za njo v največjem obsegu in z nezmanjšano energijo. Nobenega dvoma ni, da bo 8. t. m. vsaka industrijska panoga imela delavsko ustavo. Drugo vprašanje je seveda, kako se bo izvajala ter kakšna bo reakcija skupnega ameriškega gospodarstva na radikalni poseg Roosevelta v dosedanji gospodarski sistem. Glavno vprašanje je namreč, ali bodo dvigi cen, ki se sedaj opažajo, imeli res za posledico dvig konsunia in proizvodnje ali.pa narobe. Roosevelt se ne umakne niti za ped Iz tega pa se nikakor ne sme sklepati, da se bo kapitalizmu posrečilo Rooseveltovo reformo onemogočiti. Vprašanje je čisto drugo, namreč to, da bo moral predsednik poseči po še radikalnejših sredstvih, da svoj načrt izvede. Z drugimi besedami, gre za to, da se sedanji kapitalistični produkcijski sistem temeljito spremeni. In zaradi tega vlada v Ameriki splošno prepričanje, da bo že v kratkem prišlo do popolne gospodarske diktaturo Roosevelta. Družabna reforma — tako pravijo danes Amerikanoi — je nujno potrebna in neodložljiva — zato je boljše, da izvede reformo Roosevelt mirnim potom, namesto da bi čakali revolucije. To mnenje je tako globoko ukoreninjeno v vseh slojih ameriškega prebivalstva, da je Rooseveltu uspeh zasiguran. Velikega pomena je, da podpira Roosevelta ameriško ženstvo, in kakor znano, imajo v Ameriki ženske odločilen vpliv lia politično življenje države. Da vlada na noben način ne misli odnehati, dokazuje izjava generala Johnsona, ki ga je Roosevelt postavil za voditelja narodnega obnovitvenega dela, da bo sam proglasil bojkot vseh podjetij in trgovin, katere bi sc upirale Roosevelto-vemu programu. Nadalje se poroča, da so sprejele delovno ustavo tovarne za umetno svilo, ki zaposlujejo 4 milijone delavcev in 40.000 nameščencev. Vlada upa, da bo tekom avgusta delalo po Roo-seveltovem statutu 35 milijonov delavcev in nameščencev in da bo zopet zaposlenih okoli 0 milijonov brezposelnih. Živahna seja mariborskega občinskega sveta niški delavnici v Bukarešti. Maribor, 4. avgusta. Današnja seja mariborskega občinskega sveta je potekla precej živahno, in sicer v znamenju spopada dveh skupin, med katerima je prišlo do živega in mestoma burnega medsebojnega razpravljanja in obračunavanja. Po otvoritvi seje se je spomnil mestni župan dr. Lipold v toplih besedah umrlega ravnatelja mariborskih magistratnih uradov Alojzija Kohlerja. Nato je predlagal, da se sklepanje o podelitvi mesta obrtnega referenta preloži na prihodnjo sejo. Sklep je bil sprejet. PrečHal je nato šest predlogov, ki jih je vložila skupina občinskih svetnikov in ki obravnavajo dcložarije in stanovanjsko mizerijo, zahtevajo revizijo plačilnih pogojev mestnih delavcev, zahtevajo poročilo o reviziji javne kuhinje, nastopajo proti nemško govorečim delavcem v občinski službi ter zahtevajo pojasnila glede neke notice v »Delavski politiki«, v kateri se omenja, da si skuša neka skupina pridobiti med občinskimi delavci tal. Glede teh predlogov se je vnela z občinskim svetnikom Tumpejem deloma zelo burna debata. K predlogom je pojasnil župan, da se mestna občina že delj časa pogaja s posestnikom Scherbau-mom, in sicer v svrho, da se Scherbaumov mlin v Kopališki ulici, ki je že delj časa brez obrata, preureditev zasilna stanovanja. Občina bo mlinsko poslopje in zadaj ležeča skladišča adaptirala za stanovanja s pogojem, da ji lastnik odstopi ta stanovanja za gotovo dobo, potem pa bi prešla v Scherbaumovo lasi. Na la način bi se najlažje in uspešno odpomoglo veliki stanovanjski mizeriji, ki grozi letošnjo jesen Mariboru, ker je pričakovati poleg dosedanjih še novih 50 do 60 deložacij. Glede ostalih zahtev je župan obljubil svoje posredovanje. Vzorna skrb za mladino Na vrsto so prišla potem poročila odsekov. Vsa poročila prvega odseka so bila za tajno sejo. Za drugi odsek je poročal podžupan Golouh. Delovanje Mladinskega doma je pregledal kuratorij za zaščito dece. Poslovanje dečje zaščite v Mariboru je naravnost vzorno. Mladinski doni je oskrboval v svojem zavodu 1)9 otrok. Ker se je pri poslovanju prihranilo okoli 50.000 Din. je kuratorij predlagal, da se ta prihranek porabi za ureditev naprav na vrtu Mladinskega doma, z ostankom denarja pa se odpošlje bivši gojenec zavoda, ki jc nujno potreben okrepčila, v počitniško kolonijo. Podal jc nato še poročilo o pomožni akciji za leto 1932-33. Rezultati pomožne akcije so častni za mariborsko mesto, ker so prinesli mnogo več, kakor se to godi v ostalih jugoslovanskih mestih. Občinski svol jo izrekel toplo zahvalo vsem delavcem, tudi onim, ki so pomagali pri organizaciji akcije. Priključno k temu poročilu je predlagal občinski svetnik Ošlak pomoč za potrebne v Trlmvljah v znesku 1(1.000 Din. Stvar bo uredil upravni odbor. Za Irelji odsek je poročal občinski svetnik Tunipej. Kalvarijska pot se bo kanalizirala in uredila skupno 7. zasebniki, ki imajo svoja posestva za Kalvarijskim hribom, e krčevinsko občino in Olepševalnim društvom. Stroški bodo znašali 44 noo Din. K temu prispeva občina 23.000 Din na račun pomožne akcije za prihodnje leto. Pri teh rlelih se bodo zaposlili potrebni brezposelni. V svrho graditve novih cest je občinski svet sklenil, da bodo interesirani hišni lastniki plačevali ob projektiranih novih cestah 50% doklado, ki jo je uvedel novi zakon. Grajski stolp se poruši Glede grajskega stolpa v Grajski ulici, kjer namerava g. Valjak postaviti novo poslopje za kino in stanovanjsko hišo, je bila izrečena danes zadnja beseda. Stolp se bo porušil in mestni svet se pooblasti, da bo odločeval glede fasade na novem poslopju. Referent je podal nato poročilo gradbenega odbora, ki je proučil poslovanje gradbenega odbora v Ljubljani, in nasvetoval, naj sp mestni gradbeni urad oziroma gradbeni odbor v Mariboru spopolni z novimi strokovnimi močmi. Ker je stvar tudi finančnega značaja, se je odložila na prihodnjo sejo. Razne zadeve Na vrsti je bilo poročilo četrtega odseka, ki ga je podal finančni referent g. Sabothy. Dijaške in druge podpore bo zaradi izredno velikega števila prošenj uredil upravni odbor. Uvedla sc bo na novo trošarina na vino, ki ga prodajajo producenti v mestu v količinah od 10 do 50 litrov. Do sedaj je bilo to vino trošarine prosto. Letne zaključke ^taKega električnega podjetja in plinarne za leto . pregledala občinska svetnika dr Miiller in lumpej. Naknadno se odobri znesek 180 000 Din v svrho adaptacije prostorov za dečji dom v banovinski stanovanjski hiši v StrossmaVerjevi ulici in za ureditev povečanja Mestne hranilnice. Koncertna taksa za koncerte v javnih lokalih se odprav, popolnoma, in sicer veljavno za nazaj od 1. julija, toda s pogojem, da se pri tem zaposlijo le domači godbenik,. V proračunu za 1. 1933 ie mi"istr«v" Pri raznih izdatkih zne-fmDl1' Kr"Je za ta znesek pa se nahaja že v rednem proračunu. Dnevni red javne seje e bil s tem izčrpan in se je nadaljevala tajna seja. Lobe v koncentracijskem tahoru Berlin 4. avgusta, ž. Bivši predsednik nemškega parlamenta, soeijalno demokratski poslanec ^ PMJe, k n®s ''opoldne odpeljan v končen, trncijslu tabor pri Brcslavi. Gandlii zopet obso'en Bomliav, 4. avg. (a) Danes je bil Gandhi ob sojen na eno leto zapora. Na podlagi te obsodbe umirim ne bo več užival nobenih ugodnosti, ki so mu bile do sedaj dovoljene. Povod za obsodbo jo '■?' fla .1° Gandhi prekršil odredbo, s kalero se mu je določilo nieslo Poona kot prebivališče. Daje mu je bila oblast prepovedala sodelovati v kakršnemkoli političnem pokrefu. Gandhi pa je danes na nekem shodu kritiziral angleške metode, češ d? so to metode nasilnega vladanja. V Bonibavu samem je policija aretirala več Žensk, ki so pozivnlf I pred trgovinami, v katerih so prodajali anelešlu bombaž, na bojkot tega blaga. K nedeljski slovesnosti: Del narodnih noš na listovi strani oltarja na Stadionu. V loži kleče zastopniki vlade ministri gg. dr. Kramer, Pucelj, Srkulj in Matica. r Mladi mariborski harmonikarji na Bledu Domžale in gospodarska kriza Evharisiični shod v Smartinu v Tuhinju Mladi kotporterji v Le šah pri Brezjah V nedeljo, dne 6. t. m. nastopi v Zdraviliškem domu na Bledu 35 fantov in deklet, odličnih in j izvrstnih harmonikarjev, med njimi tudi izredno ; nadarjeni Ravnikov Čedo, ki se je imenitno postavil že pri številnih sličnih prireditvah v Mariboru Vsi bodo nastopili v narodnih nošah, fantje v škor-njičkih, dekletca v avbah. Prireditev se vrši pod protektoratom kraljeviča Andreja. Največ zaslug za to prisrčno prireditev mladih harmonikarjev, ki bodo igrali slovenske narodne pesmi, ima vrla po-speševateljica te narodne godbene umetnosti in narodne pesmi sploh gospa dr. Zora Ravnikova, potem pa g. šušteršič, ki je v vztrajnem vežbanju vzgojil mladi harmonikarski rod v prave umetnike. Smrtna nesreča Beltinci, 3. avgusta. Lastnik hotela »Kroma« v Beltincih g. Zemljič si je nabavil motorno kolo. Sicer je vozilo že dobro obvladal, pa se je pred nekaj dnevi vseeno smrtno ponesrečil. Peljal se je iz Beltinec proti postaji. Kar sredi lepe ceste je začel delati krivulje in še par trenutkov, pa je obležal na cesti s počeno lobanjo in hudimi notranjimi poškodi>anu. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, pa vsaka pomoč je bila zaman. Pokojnemu je najbrž na kolesu slabo postalo in je zgubil oblast nad krmilom. Že predpoldne mu je bilo namreč slabo, pa se je vseeno hotel peljati na kolesu. Bil je star komaj 27 let. Bil je zelo priljubljen in pošten človek. Pred kratkim mu je zgorel tovorni avlo. Zapušča mlado ženo in enega otroka. Bog mu daj večni pokoj, preostalim pa naše sožalje. Vsako soboto pride v Lese 30 izvodov »Slovenca«, ki jih mladi kotporterji hitro razpečajo. Za tako majhno vas, kot so Leše, je to nekaj izrednega. — Mladim raznašalcem vsa čast. Le tako naprej! Visok gost v Preddvoru V Preddvoru pri Kranju, tem krasnem kotičku m letovišču naše prelepe Gorenjske, je na letnem odmoru prevzvišeni g. nadškof dr. A. Bauer iz Zagreba in sicer v družinskem penzijonatu gospe pl. Wurzbachove. Baje ostane tu 3 ledne. Visokemu gostu želimo, da bi se dobro počutil med nami in da bi si okrepil zdravje v čistem gorenjskem zraku. Eksotični gost tudi na Gorenjskem Jesenice, 3 avgusta. Po dobro uspelih predavanjih, ki jih jc imel črnec Kola Ajayi v Ljubljani, Celju, Logatcu in drugih krajih, se je še |>odal na Gorenjsko, da tudi tu pokaže svojo umetnost. Predaval je v Kranju in v Tržiču, nato |«i jo je mahnil na Jesenice, kjer je imel predavanje v Kino Radio. Predavanja na Jesenicah navadno niso dobro obiskovana v poletnem času, ko vse hiti v božjo naravo, a kljub temu se ie zbralo okrog dvesto ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem zamorca. Na koncu je zapel nekaj originalnih pesmi Joruba plemena, za katere je žel obilno pohvalo. Najlepša pesem je bila nedvomno pesem o materi, ki se glasi v črnskem jeziku takole: I ja mi roti ni oguala 1 ja mi ma še gbagba mi, ni gba ti mo ti kuro ni odore, a mi ko ri alafi ja sugbo ti. O ba une oloru olodmnare. Ami jo, fi ogu rire. f ja mi roti mi ni oguala ri. Po uspelem večeru se je podal črnec, spremljan od trume otrok in od jeseniških esperantislov. v restavracijo Peklar, kjer nam je še marsikaj zanimivega povedal. Evropci niso nanj naredili dobrega vtisa. Z alkoholom da so zastrupili njegov narod, zato on sam ne vživa nobenih alkoholnih pijač. Kola Ajayi 1k> še predaval v Radovljici v uc-delio dne 6. avgusta in v Kranjski gori v sobo!" dne 5, avgusta. Domžale, 2. avgusta. Splošna gospodarska kriza, ki je odločilno posegla tudi v usodo slovenske zemlje, ni morda zlepa kje pokazala tako trdih posledic kot Domžalah, ki so tem huje prizadete, ker je prav v tem gospodarsko najkritičnejšem času skoro popolnoma propadla domžalska slammikarsko veleindu-strija, po kateri so imele Domžale sloves v širokem svetu in ki je po drugi strani zaposlila mnogo stotin delovnih moči obojega spola. Ljudje so našli v tovarnah ne sicer bogzna kako velik, vendar pa vseskozi soliden zaslužek, kar je vsestransko ugodno vplivalo na celokupno gospodarsko in kulturno življenje, ki je bilo prav tu tako bujno in pestro, kakor bi ga človek zlepa ne našel. Toda popolen propad veleindustrije slamnikov je naenkrat postavil pred vrata dolge vrste očetov in mater, ki so se sredi ceste obupno vprašali, kaj bo pa zdaj, kje bo kruh za družino, ki bi ga delovne roke tako rade služile. Nekoliko delavstva je sicer še zaposlenega v tekstilni tovarni v Jaršah, toda to so povečini mlada dekleta in to v številu, ki je neznatno proti množini onih, ki so jih zaposlili nekoč slamnikarski obrati. Danes stoje lepe ponosne tovarne, kjer je bilo nekdaj na stotine duš, prazne, mrke kakor žalostni spomini na lepe nekdanje čase, kakor kričeči spomeniki in glasniki smrti in neveseli sadovi propadanja. Človek se direktno zgrozi ob pogledu na neme zidove, ki so zapisani razpadu, ako se temeljito ne preokrene stanje, v katerem se nahajamo. V teh zapuščenih tovarnah je usoda in sreča im bodočnost Domžal, ki vse dotlej ne bodo rastle in pro-cvitale niti gospodarsko niti kulturno, dokler sc ne vrne v tovarne življenje in delo, na katero čaka v Domžalah in njeni bližnji okolici toliko voljnih in pridnih in cenenih delovnih moči, ki jim danes usodno gospodarsko stanje pelinov kruh reže. Domžalčani sami smo se doslej, vsi brez razlike: poklicani in nepoklicani, zadrževali nekam rezervirano, skoro bi dejal desinteresirano radi teh poslopij in njihove usode. Ni se iskala pot — priznam, da bi jo bilo težko najti, vendar poizkušati bi bilo treba na vso moč — po kateri naj bi tovarne zopet oživele in s tovarnami oživele Domžale ter njihova gospodarska moč, ki je dane« docela na tleh v vseh ozirih, saj sta poleg industrije propadli tudi obrt in trgovina, ki danes kvečjemu ie životarita, kar občutno zmanjšuje gospodarsko moč trga, ki ima vedno večje potrebe vsled česar je umljivo, da leze občina v dolgove. Temu ne bo boljše, dokler bodo prazne domžalske tovarne, katerih poživitev bi pomenila tudi oživljenje naše obrti in trgovine. Domžale so tipičen industrijski kraj in le v tem pogledu bi bilo treba pri nas usmeriti vsa prizadevanja za olajšanje obupnih gospodarskih razmer. Fa V »Slovenskem Narodu« je nedavno neki »Izletnik« pokazal smer, po kateri naj bi sc oživilo življenje v Domžalah. Mimo tega članka, ki hoče zainteresirati gotove kroge za Domžale, ne moremo molče. Sicer smo mišljenja, da bi bilo najbolj na mestu, da bi nanj odgovorili in ga zavrnili ofi-cijelni krogi, ki danes vodijo in so odgovorni za usodo našega trga. Če oni tega niso smatrali za potrebno ali pa se je njihova izjava samo zakcsni-a, naj ta dobronamerni članek, ki gotovo predstavlja mišljenje vsakega pravega tržana, ki mu je usoda Domžal pri srcu, z vso odločnostjo zavrne predloge, ki jih stavlja g. .»Izletnik«. Ta se zavzema za to, naj bi se vse te tovarne preuredile za zavetišča za onemogle, za zatočišča in kolonijo občinskih ubožcev, za zavetišče sirot in podobno. Z eno besedo: predlog g. »Izletnika« pravi, naj Domžale zdrknejo še globlje kot so, naj zavržejo ves sloves, ki so ga imele v svetu, naj se odpovedo enkrat za vselej svoji bodočnosti, naj narede križ čez obrt, trgovino in industrijo za vedno, tržani naj gospodarsko popolnoma propadejo in naj se docela »fuzijonirajo« z novimi prebivalci. Skratka: Domžale, ki imajo vse predpogoje za razvoj industrije (ugodno lego ob cestah in železnici, sijajne prometne zveze, vodno in električno moč) te Domžale naj postanejo ena sama velika hiralnica. Mislimo, da ni Domžalca, ki bi tega predloga z vso odločnostjo ne odklonil. Apeliramo na vsa merodajna mesta, da v kali preprečijo vsak poizkus rešitve gospodarskega problema Domžal v smislu, kot ga predvideva g. »Izletnik«. Saj v to ne dvomimo, pač pa niti ne verjamemo, da bi se v »Narodu« izražene misli skušale s katerekoli strani realizirati, vendar naj apel ostane; pravočasen je, da ne bi bilo morda kje in kdaj kakih izgovorov, češ naj bi se te misli izrekle takrat, ko ;e bilo potrebno in zanje prikladen čas. Poudarjamo ponovno, da bi taka rešitev bila za Domžale katastrofalna. Pač pa opozarjamo merodajna m,.sta in kroge na zapuščene tovarniške obrate v Domžalah, ki bi jih bilo s prav neznatnimi stroški mogoče preurediti v industrijske obrate katerekoli panoge. Vodna moč je na razpolago, cenen električni tok prav tako; prostora je še poleg tovarn, da se lahko v slučaju potrebe obrati razširijo, tovarne so skoraj poleg kolodvora (naj-oddaljenejša je le 5 minut od kolodvora). Vse te ugodne razmere, ki jim ni lahko zlepa najti enakih, vabijo industrijo v tipično za industrijo pre-destiniran kraj, naj se tu naseli in naj da kruha delovnim močem, ki bi rade, čeprav s trdim delom, služile boren kruh zase in svoje rodbine. Krogi, ki so za to poklicani, naj z vsemi močmi podpirajo vsak poizkus naselitve industrije v Domžalah in naj z vsemi silami delajo na to, da bodo oživele sedaj zapuščene tovarne, ker le v njih je usoda in bodočnost in blagostanje mladega trga Domžal. Po lepo uspelem ervharističnem shodu v Kamniku, po krasno izvršenem prav ta kom shodu v Domžalah, S6 vrši v 'kamniški dt^kaiiiji v nedeljo dne 6. avgusta še tretje evharistično slavje v Šmar-tinu v Tuhinju za župnije Smartim Sela, Zgornji Tuhinj, Špitalič, Motnik in Zlato polje. Šmarčani, vzradoščeni nad tem, da je njihov kraj izbran za to prelepo slavlje, so storili kljub obilnemu delu, ki ga imajo prav tem času, vse, kar so mogli, da se bo slavnost izvršila kar mogoče slovesno. Slovesna sv. maša bo na prostem. Glavni evharisiični govor bo imeti kanonik g. dr. Mih. Opeka. Gospod dekan M. Rihar bo opravil sv. mašo, pri kateri po-jo združeni cerkveni zbori. Gospod dekan govori tudi drugi evharisiični govor. Slovesna procesija se bo pomikala ob vrsti mlajev proti Lazani. Daj Rog, da bi bil blagoslov tega slavja za vso tuhinjsko dolino obilen. Majhna tableta - a presenetljiv učinek. Vendar Vam jamči hitro ozdravljenje glavobola in migrene samo pristna tableta. Ni Pyramidona brez Baver-jevega križa na zavitku in tableti. Osmošolec Franc Lečnik, ki se je smrtno ponesre- I čil na Škrlatici. ■ V z. jugeta k. d. Zagrtb, Gaieva 32. Oglas ie registr. pod S. br. 9433 od 31. V. 193S. Ob 25 letnici septembershih dogodkov v Ptuju Bilo je 13. septembra leta 1906., ko je bila vsa Slovenija razburjena zaradi dogodkov v Ptuju. Zapisnik občnega zbora ptujske moške podružnice CMI) z dme 10. februarja 1909, podpisan gd dr. Jur-tele Frana kot predsednika in Skuhale Ferda kot zapisnikarja, poroča o teh dogodkih sledeče: >... Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je sporazumno s ptujskimi Slovenci določilo, da se vrši dne 13. septembra 1908 v Ptuju velika skupščina naše šolske družbe. Nemci oziroma ptujski mestni očetje so to prireditev naenkrat proglasili za nekak atentat na .»njihovo posestno stanje« ter so sklenili, da morajo »ta napad« na vsak način odbiti. V ta namen so zbobnali skupaj nem skuta r-sko faikinažo iz Ruja in sosednih mest in trgov, ki je res Slovence na vse mogoče načine insultirala tn napadala in to celo pod zaščito ptujsike mestne policije, kateri je župan Ornig poklical še na pomoč. v enakih slučajih že »izkušene« policiste iz Celja in drugod Mi Slovenci bi naj iz teh dogodkov sprevideli, kje tiči naš pravi sovražnik ter bi naj vsi složno delovali na to, da postanemo na svoji zemlji sami gospodarji v vsakem oziru, da se v bodoče ne bode moglo na enak način proti nam postopati .. .< Vsa slovenska srca so bila razburjena in ogorčena radi nemške od nosno nemškutarske surovosti in so iskala zadoščenja, ki ga seveda ni bilo. Vsa j mesta, trgi in vasi so bile na nogah, največji od-; mev pa so imeli dogodki v Ljubljani. »Izjavljamo,« je pisal »Slovenski Narod« 14. septembra, »da se prične sedaj proti njim drugačen boj, da si bodo zapomnili, kdaj so tolovajsko napadali in ropali mirne Slovence v Ptuju.« Slovenska Ljubljana je odgovorila na ptujski napad. Za petek, dne 18. septembra sta sklicala dr. Triller in dr. Oražen protestni shod, ki je pokazal ves gnev napram avstrijskim mogočnikoni. Bogate izkušnje in brezprimer-na žilavost na eni, in tenki čut za vsako tudi najmanjšo krivico na drugi strani, so vzdrževali iskro upornosti v tem značajnem in odločilnem trenutku. Slovenski narod je zopet dokazal, da so mu idealne in moralne vrednote več nego eventualne ma-terijalne ugodnosti; seveda so se tudi tu pokazali izdajalci slovenskega naroda po besedah pokojnega dr. Karla Trillerja: t.... V naše narodno telo so se vsesale pijavke, ki mu pijo srčno kri. Od režimo te pijavke! Ko bodo te pokončane, bo ozdra\-Ijen na slovenskem telesu prisad, ki se imenuje nemčurski Ptuj!« Rodila se je slovenska narodna revolucija, ki je deset let pozneje prinesla in položila na oltar domovine zlato svobodo. In danes po petindvajsetih letih ptujskih dogodkov se spominjamo vseh onih, ki so žrtvovali svoje duševne in teiesne sile za naše odrešenje. Da pa bo dobila naša misel vso svojo popolnost in svetost, se bo vršila v Ptuju v dneh 8., 9. in 10. septembra I. 1. velika slovenska manifestacija, ki bo pokazala našo nezlomljivo zvestobo do domovine in idealov naših prednikov in nas samih. Ljubljanske vesti: Vsem narodnim društvom ljubljanskim Ljubljana, 4. avg. Letos poteka četrtstoletje znamenitih septem-berskih dogodkov, ki so imeli svoj pričetek dne 13. septembra 1908 v Ptuju ob priliki glavne skup-Družbe sv. Cirila in Metoda in ki so vedli mimo krvavega 20. septembra 1908 v Ljubljani do naj-jačjega gibanja proti prodirajočemu panger-manizmu. Septemberski dogodki leta 1908. so povzročili ln zapustili kar najglobljo sled v vsem našem narodnem življenju, bili so pričetek odkritega odpora proti tuji avstrijski vladavini. Dolžni smo po preteku prvega četrt stoletja, da se slovesnejše spominjamo onih usodnih časov. Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos zopet v Ptuju in sioer dne 10. septembra 1933. Pri tej priliki so nameravane tudi velike na- rodne manifestacije, pri katerih mora kar najčast-neje sodelovati tudi Ljubljana. Da pa te pomembne slovesnosti najdejo svoj poudarek tudi v našem mestu samem, je splošna zahteva naše narodne javnosti, ki se ji bo letos izpolnila dolgoletna želja, da dobi tudi vidni znak spominu septembrskim žrtvam. Zato je potrebno sodelovanje vseh naših narodnih organizacij, ki naj bi zbrale svoj poseben »Odbor za proslavo 25-letmice septemberskih dogodkov«. V ta namen se vrši sestanek zastopnikov narodnih društev ljubljanskih in iz najbližje okolice v torek, dne 8. avgusta 1933 ob 6 zvečer v zbornici mestnega magistrata. Prosimo vsa ona društva, ki hočejo sodelovati, da se pravočasno javijo podpisanemu akcijskemu odboru, pisarna DCM, Beethovnova ulica 2. Akcijski odbor. Kdoinkrai C U C M T1 Alf ia, u.jiof(tbi 3 fl fc fc li | zahidva afugo Obisk poljskih akademikov v Ljubljani Ljubljana, 4. avgusta. Davi, z vlakom ob 5.53 je prišla v Ljubljano čez Maribor večja skupina poljskih akademikov, ki se bodo dalj čas mudili v Jugoslaviji. Med poljsko mladino je opaziti čimdalje večje zanimanje za južne Slovane, zlasti pa za naše morje. Tudi obisk te skupine je dokaz za to razveseljivo zanimanje. V skupini je bilo 36 akademkinj in 13 akademikov.. Do Maribora sta se jim odpeljala nasproti dva delegata »Društva prijateljev poljskega naroda« in »Pripravljalnega odbora poljsko-jugoslovanskega akademskega kluba«. V Mariboru je poljske goste pozdravil v imenu obeh organizacij gosp. Dušan S m ode j, akademik iz Ljubljane. Poljski akademiki polože venec na Prešernov spomenik. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je poljske akademike pozdravil predsednik »Društva prijateljev poljskega naroda« prof. dr. Mole, sporočajoč jim iskreno, bratsko dobrodošlico. V imenu gostov se je zahvalil za pozdrave g. Marjan A r -tensky iz Varšave, tajnik poljske akademske lige za Društvo narodov. Po sprejemu na kolodvoru so poljski gostje odšli v hotel »Metropol«, kjer so se odpočili, ob t pa so si skupno ogledali mesto. Vodil jih je prof. dr. Mol e. Ogledali so si univerzo, ilirski steber, magistrat, dalje zbirko Narodne galerije in druge zanimivosti Ljubljane. Ob pol 11 so pred .Prešernovim spomenikom položili krasen venec rož in z molkom ene minute počastili Prešernov spomin. Opoldne so imeli v Slamičevi restavraciji banket, ki so se ga udeležili tudi nekateri zastopniki tukajšnjih oblasti. Pri banketu je bilo izrečenih več prisrčnih napitnic. Po banketu so se poljski gostje z avtobusom odpeljali na Bled, odkoder so se ob 6 zvečer vrnili. Jutri odpotujejo v Zagreb, od tam v Dalmacijo, iz Dalmacije v Sarajevo in od tam v Belgrad. Iz Belgrada odpotujejo poljski gostje trez Madjarsko v svojo domovino. Ljubim gostom, sinovom in hčeram velikega poljskega naroda, ki je slovanski, kakor je naš, telimo, naj bi se v naši zemlji počutili tako, kakor »c v bratski zemlii morajo počutitil Tračnic pričakujejo Ljubljana, 4. avgusta. Zgraditev krožne tramvajske proge in obnova stare proge zadeva letos na prav hude ovire. Skoraj je že kazalo, da bo vsa gradnja padla v vodo. Maloželezniški družbi so namreč z gotovih strani stavljene prav hude ovire, ki jih le s težavo premaguje. Tako se je za mnogo časa zavlekla dobava novih tračnic, ki nikakor nočejo priti. Ovire so predvsem v vprašanju iinansiranja. Sedaj jc stvar v toliko rešena, da bodo tračnice le prišie in sicer jih pričakujejo že jutri, oziroma pojutrišnjem. Na Jegličevi cesti in deloma tudi na Masa-rykovi je že vse pripravljeno za tračnice. Dovršena so vsa spodnja dela in zgrajen temelj. Potrebno bo le položiti tračnice in jim montirati. Že jutri in prihodnje dni pa sc prično izkopna dela na Ma-sarykovi cesti od kolodvora do Dunajske ceste, vendar pa se bodo ta dela vršila tako, da tramvajski promet ne bo tam tako dolgo oviran, dokler nc prično montirati tračnic. Vse ovire, razna zavlačevala in drugo pa ie povzročilo, da se bomo Ljubljančani mogli kvečjemu šele okoli božiča — če ne bo preveč nagajalo vreme — voziti po krožni progi. Rečeno je i_:i — a* Kn krožna oroita dograiena do no- vembra, toda to so bili računi optimistov, ki so le premalo računali z ovirami. Sploh je bil ves načrt o finansiranju proge, o načinu dela in podobno zasnovan malo preveč na široko in premalo fiksno. V tem so glavni vzroki sedanjih ovir. Izgubljenega pa je. bilo pri tem mnogo dragocenega časa. Vendar pa se že zopet kažejo obrisi novih ovir, tako da bo treba še mnogo potov, intervencij in ukrepov, preden bo Ljubljani brezpogojno zagotovljena zgradba krožne proge. Zlatar Čeme 75 letnik Danes praznuje 75 letnico rojstva občespošto-vani ljubljanski zlatar in trgovec gosp. Ludovik Cerne, ki ima že blizu pol stoletja svojo trgovino in delavnico v Wolfovi ulici 3. Gospod jubilant je bil rojen v Ljubljani 5. avg. 1858; iz srečnega zakona, ki ga je sklenil 1884, se je rodilo 13 otrok, od katerih žive še štirje, med temi g. Ludov. Cerne ml,- ki s svojim očetom sedaj vodi dobro uspeva-jočo trgovino zlatnine. Zaslužnemu jubilantu ki se je z lastno močjo povzpel od pomočnika do uglednega in splošno spoštovanega trgovca in obrtnika, častita tudi naš list in mu želi, da bi se še dolgo vrsto let tako čil in zdrav zabaval pri svoji najljubši zabavi — delu, kateremu je posvetil vse evoje življenje. Kar bo danes ? Kino Kodeljevo: »Plavi angel« (Emil Jan-nings). Ob 20.30.__ ZOBOZDRAVNIK DR. A. PRAUNSEIS zopet redno ordinira. O Za turiste bo sv. maša v nedeljo ob 4.1") v kapeli Vzajemne zavarovalnice tik glavnega kolodvora. 0 »Beneški trojčki« v Rokodelskem domu. To duhovito komedijo, polno smeha, vesele razposajenosti in hudomušne nagajivosti uprizori Kat. društvo rokod. pomočnikov v nedeljo ob po! 8 zvečer. Prireditev bo na vrtu, ob neugodnem vremenu pa v dvorani. Igra se ne bo ponavljala, zato pazite, da ne ostanete brez vstopnice. Nabavite si jo v predprodaji, ki se vrši v soboto od 6.—-8. ure zvečer in v nedeljo od 10.—12. ure dop. v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. © Fotografe prosimo! Vsi, ki so fotografirali svečanosti 1900 letnice odrešenja in biserne svete maše nadškofa dr. Jegliča, najlepše prosim, da mi pošljejo proti plačilu po tri osnutke vsake slike, ki je količkaj dobra. — Dr. Krek Miha, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva ^esta. O Malo denarja prihaja. Blagajna mestne občine kaže zadnje čase prav občutno oseko, zakaj razpoložljiva gotovina stalno usiha. Ne samo da padajo dohodki od užitnine trošarine in drugih posrednih davkov, izostajajo tudi dohodki iz neposrednih davkov, to je zlasti iz doklad, ki so bile letos v proračunu prenizko odmerjene — 40% v primeri s (50% predlanskega leta — padajo tudi dohodki iz vodarine, gosta|čine in drugih podobnih davščin. Na mestni občini so nevoljni na hišne posestnike in trdijo, da so hišni posestniki te davščine že pobrali od najemnikov z najemnino, niso pa jih odrajtali mestni blagajni. Na ta način bi bili ljubljanski hišni posestniki dolžni mestni blagajni na zaostalih davkih več milijončkov, celo do 7 milijonov. Kakor ču jemo, pripravljamo na mestni občini nekakšno akcijo, ki naj bi spreobrnila hišne posestnike, da bi nekoliko bolj pridno plačevali dolžne davščine. © Dnnes ob pol 6 popoldne se prične na kopališču na Ljubljanici »cvetlični korzo«. Vsi, ki imate čolne, prijavite se za tekmovanje pri »cvetličnem korzu« in pri »benečanski noči«. Prijave sprejema kopališka blagajna na Ljubljanici. Nagrade dobe po trije najlepše okrašeni in trije najlepše razsvetljeni čolni. Začetek tekmovanja razsvetljenih čolnov je ob pol 9 zvečer. Od 5 dalje bo igrala na kopališču kopališka godba. O Razpored zgradarine za leto 1933 bo v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi, Ljubljana, Vodnikov trg 5-1, soba št. 3, od dne 7. avgusta do vštetega 14. avg. 1933. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. _ Šef davčne uprave. 0 Napad z nožem. V bolnišnico so pripeljali hudo ranjenega 26-letnega delavca Albina Drolca s Celovške ceste 28. Drolca je v noči na včeraj nekdo napadel in mu z nožem prebodel hrbet. Drolčeve poškodbe so prav težke in nevarne. Napadalec je že izsleden. 0 Nesreča otroka. Iz Krtine so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 5-letnega Andreja Majdiča, hišarjevega sina. Dečku je po nesreči padla na desno nogo truga za gramoz in mu jo zlomila v kolenu. 0 Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41. © Konj odgriznil nos. Huda in nenavadna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj v Dravljah 17-letnemu brezposelnemu pekovskemu vajencu Ivanu Ogelšku. Ogelšek se je vrtil okoli Nemečkovega vrtiljaka v Dravljah ter se preveč" približal lastni- Zadnja poročila Kaj se godi v Nemčtft Protikomunistična akcija Berlin, 4. avgusta, tg. Listi poročajo, da je tajna policija v zadnjem času v Berlinu storila potrebne korake za pobijanje ilegalne komunistične agitacije. Tajna državna policija jc skupno z napadalnimi oddelki začela energično in sistematično akcijo proti razširjevalcem komunističnih letakov. Prefekt berlinske policije je dal policijskim organom novo naredi«, da postopajo še brezob-zirneje kakor do sedaj proti komunistom in da po potrebi rabijo tudi strelno orožje, da s tem preprečijo vsak komunistični poskus propagande proti novemu režimu. Preteklo noč so napadalni oddelki v zvezi s policijo aretirali veliko število komunistov, ki so razdajali letake. Eden izmed aretiranih, ki je policiji znan kot komunistični agitator, je bil začasno zaprt v lokalu napadalnega oddelka. V neopaženem trenutku pa je skozi okno skočil na uliro in ostal na mestu mrtev. Pariz, 4. avg. tg. »Temps« javlja, da je nemška protifašistična tajna zveza poslala Hitlerju priporočeno pismo, v katerem ga poživlja, da takoj vpoetavi narodno suvernost in potem \veimarskt> ustavo, dokler se ne proglasi druga ustava, in da se končno zopet uvede strankarski sistem, to je sistem vlade in opozicije, ter da se v dveh mesecih izvedejo nove volitve. Ce do 31. avgusta ne bo izšla odločitev v tej smeri, bodo Hitler in vsi narodnosocialistioni voditelji proglašeni za »vogel-frei«, to je, da jih bo smel vsal«lo_ ubiti. Pismo se konča z besedami: »Mi se ne šalimo!« Dunaj, 4. avg. tg. Danes dopoldne so aretirali glavnega urednika »Gernianie« Riedla in obsodili na 14 dni zapora. Prijetih je bilo še nekoliko dragih nemških časnikarjev. Dunaj, 4. avg. tg. Zveza narodov je pozvala znanega profesorja Kelsena, ki je bil na vseučilišču v Kiilnu, da prevzame stolico državnega prava v Ženevi. Kelsen je sprejel povabilo in se bo jeseni odpeljal v Ženevo. Obenem se javlja, da je bilo do sedaj izgnanih iz Netmčije ravno 700 vseučiliških profesorjev. iVovi zakon o tisku Berlin, 4. avgusta. 1. Pravosodni minister pripravlja nov zakon o tisku, v katerem bodo določbe, ki bodo prepovedovale Židom lastništvo posameznih listov. Židje tudi ne bodo smeli biti člani časnikarskega društva. Rekord študenta Schmidta Kiinigsberg, 4. avgusta, tg. Študent Schmidt je zvečer še vedno letal na svojem brezmotornem letalu in je s tem zvišal dosedanji svetovni rekord za 12 ur. Schmidt hoče ostati v zraku, dokler mu bodo pustile vremenske prilike, hrana in telesne moči. Zvezo med njim in zemljo vzdržujejo njegovi pomagači ponoči z ognjem, podnevi pa z rjuhami, tako da Schmidt vedno lahiko najde smer svojfga poleta. Leta pa v krogu s premerom šestih kilometrov. S seboj ima samo nekoliko sand-wichev in nekoliko steklenic vode. Sfrassburg se je pomiril Strassbourg, 4. avg. tg. Po snočnjih krvavih dogodkih je potekel današnji dan popolnoma mirno. Policija ima mnogo ranjenih od snočnjih spopadov. Vse rane pa so bile prizadete z noži. Uradno se javlja, da snočnjih nemirov niso po- vzročili stavkarji, temveč sodrga zločinske tolpe. Veliko ljudi jc bilo aretiranih. Inflacija se je ponesrečila? AVashington, 4. avg. tg. Od početka tega tedna se kaže vedno več znakov, da bo ameriška vlada s temelja spremenila svoje stališče v vprašanje inflacije. Dasi o tem še ni službenih izjav, se vendar smatra za gotovo, da bo Roosevelt končno opustil svoj namen, da bi s linančno-političnimi odredbami dosegel zvišanje cen blaga. Dasi inflacijski krogi še vedno vršijo veliko agitapijo za inflacijo, se vendar ne misli, da bo cena dolarja padala še dalje. Vendar je končna stabilizacija dolarja še daljna bodočnost. Značilno je, da 6e federalna rezervna banka ne poslužuje več svoje pravice, da bi nadalje kupovala državne bone v skupni vrednosti 25 milj. dolarjev na teden. Tako je pretekli teden nakupila blagajniških bonov samo za 10 milj. dolarjev. Iz tega se lahko sklepa, da bo Amerika opustila inflacijski kurz. Balbo Rim, 4. avg. tg. General Balbo je izjavil, da se je končno odločil za polet v južni smeri, in sicer vsekakor pred 10. avgustom. Maribor □ Kaj bo danes in jutri? Mariborski tedenl Danes ob 10 dopoldne bo slovesna otvoritev, ob 11 bo razstavišče otvorjeno za občinstvo. Od 11 do 12 koncert vojaške godbe. Razstave bodo otvor-jene vsak dan od 7.30 do 19. Vstopnina 5 Din, za otroke 2 Din. Zabavišče bo otvorjeno do 2 zjutraj, vstopnina po 19 3 Din. Danes zvečer igra vojaška godba. Ob 20 na unionski verandi prvenstveno tekmovanje v grško-rimski rokoborbi za slovensko prvenstvo. — Jutri v nedeljo ob 9 dopoldne velike veslaške tekme na Dravi s startom pri brvi Mariborskega otoka in s ciljem pri Kaferjevem kopališču. Popoldne ob 2 velika tombola Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva na novem Glavnem trgu. Ob 3 popoldne na Mariborskem otoku velike lahkoatletične prireditve, ki jih organizira tukajšnji SSK Maraton. — Zvečer igra na razstavišču vojaška godba. Ob 20 na unionski verandi rokoborbe. □ Mariborski leden. Stalne vstopnice, ki opravičujejo do vstopa na razstavišče in zabavišče za časa trajanja Mariborskega tedna od 5. do 15. avgusta in katerih imejitelji sodelujejo na podlagi kupona na veliki, brezplačni reprezentančni efektni loteriji, se dobivajo po ceni 20 Din v pisarni Mariborskega tedna in pri blagajni na razstavišču. □ Vozne olajšave. Za »Mariborski teden« je odobrilo ministrstvo polovično vožnjo. Veljavnost vozne olajšave traja od 8. do 15. avgusta, in sicer za prihod v Maribor od 8. do 11. avgusta ter za odhod od 12. do 15. avgusta. □ Pogreb ravnatelja Alojzija Koechlerja. Truplo blagopokojnega magistratnega ravnatelja g. Alojzija Koechlerja leži na mrtvaškem odru v mrtvašnici starega mestnega pokopališča. Danes zjutraj ob 8 bodo zemski ostanki istotam slovesno blagoslovljeni, nakar se bodo prepeljali v Ljubljano. □ Glasbena matica mariborska razpuščena. V četrtek zvečer je dobilo vodstvo mariborske Glasbene matice iz Belgrada obvestilo, da se razveljavljajo društvena pravila ter da se poveri vodstvo direktoriju, ki ga je ministrstvo imenovalo. V direktoriju so kot predsednik dosedanji ravna-tel llladek-Bohinjski, kot blagajnik profesor Franc Serajnik in kot odbornika prof Finžgar in Liza Serajnikova. Mariborsko Glasbeno matico je dosedaj vodil v obče zadovoljstvo izvoljeni odbor z dr. Tominškom kot predsednikom na čelu. Društvo ima znatno premoženje. Tako znaša samo vplačana ustanovnina 25.000 Din, ki je nedotakljiva. Društvo ima svojo glasbeno šolo, ki zaposluje veliko število učiteljev ter je edina tovrstna institucija v Mariboru. S 15 letnim delom je društvo dokazalo, da je zmožno samostojnega življenja in to dokazujejo tudi izredni uspehi, ki jih je doseglo v tem razdobju na vseh poljih glasbenega udejstvovanja. □ Na plinarniški kongres, ki se je pričel sinoči, so prišli med drugim predsednik Zveze slovanskih plinarn in vodarn inž. Vladimir Rabczew-sky, ravnatelj varšavskega vodovoda in kanalov, delegat praškega primatorja podžupan Kelner, predsednik Združenja čeških plinarn in vodarn inž. Kari Lebl ter predsednik Zveze jugoslovanskih plinarn in vodarn inž. Ivan Bartl, ravnatelj plinarne v Ljubljani. □ Krščanska ženska zevza priredi jutri romanje v Ruše. Zjutraj ob 5 sv. maša v župni cerkvi sv. Magdalene, nato odhod za one, ki gredo S procevsijo. Ob prihodu v Ruše sv. maša za člane in članice. Članstvo vljudno vabljeno, da se udeleži romanja v kolikor mogoče obilem številu. Odbor. kovemu konju, ki je Ogelška popadel s čeljusti in mu odgriznil nos. Ogelšek se je zatekel "v ljubljansko bolnišnico. 0 Lepi dobitki Vas še vedno čakajo in sicor na veselici Št. Jakobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena minulo nedeljo, preložiti na to nedeljo, 0. avgusta in so vrši na vrtu gosp. Marenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi! □ Kaj pa mlekarska zadruga? Mnogo se je lani pisalo in govorilo o mlekarski zadrugi v Mariboru. Vsa mariborska okolica je stavila v omenjeno akcijo velike nade. In nenadoma je vse zaspalo ter se še do danes ni zganilo. Kje je tukaj krivda, ali na organizatorjih ali na premajhnem »azumevanju, ki so ga pokazali merodajni krogi za njihova prizadevanja? □ Tudi v Mariboru so čutili potres. Močan potres, ki je vzdramil Zagrebčane v četrtek zjutraj okoli 3 iz spanja, se je čutil celo v Mariboru. Bil pa je tako slab, da so čutili samo nekateri, Čulo se je daljno bobnenje ter so z^ihali viseči predmeti. □ Vinogradi so si opomogli. Kakor zatrjujejo vinarski strokovnjaki, so si vinogradi v juliju znatno opomogli ter bo boljša letina, kakor se je skraja pričakovalo. Trta je sicer v razvoju znatno zaostala, toda lepa jesen še lahko vse popravi, Tudi grozdnih bolezni ni dosti opaziti. Kljub temu bo pa pridelek znatno manjši kakor lansko leto. □ Drevi rokoborbe) Na unionski verandi, kjer so se vršile rokoborbe profesionalov, se pričnejo drevi ob 20 tekmovanja za amatersko prvenstvo Slovenije v grško-rimski rokoborbi. Za tekme vlada v Mariboru splošno zanimanje. Nastopijo najboljši rokoborci SK Maratona, ki letošnje prvenstvo prireja, SK Železničarja in ljubljanske Ilirije, ki je prijavila 15 svojih rokoborcev. Tekme se bodo jutri zvečer istotam nadaljevale. □ Sv. Bolfcnk na Pohorju. O tej krasni pohorski postojanki je izšla te dni lepo opremljena knjižica, ki jo je spisal dr. O. Reiser, poslovenil pa jo je odlični mariborski javni delavec prof. dr. Fran Mišič. Knjižica vsebuje mnogo dragocenih zgodovinskih in topografičnih podatkov o tej edinstveno zanimivi postojanki, ki bo za slučaj, da se zgradi žična železnica na Pohorje, pridobila kot vrhnja postaja na pomenu in privlačnosti. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 13. t. m. Savostova — Magda-lenska lekarna. □ Konec v valovih Drave. Pred dnevi smo poročali, da je 50-letni posestnik Jože Grmek iz Rošpoha, neznano kam izginil. Pri Zlatoličju je sedaj naplavila Drava truplo moškega utopljenca, v katerem so spoznali Grmeka, posestnika pri Sv. Janžu na Dravskem polju, kjer so ga pokopali. □ Podlegel. Včeraj je umrl v bolnišnici 65-telni delavec Franc Gergarmas iz Podove pri Ra-čah, ki je postal žrtev žalostnega dejanja, o katerem smo pred dnevi že poročali. Vtaknil si je v usta eksplozivno patrono ter jo zažgal. Naboj mu je razbil in razmesaril ves obraz. V bolnišnici so se sicer trudili, da bi mu rešili življenje, pa so bila prizadevanja zaman. Pokopali ga bodo danes popoldne ob pol 4 na pobrežkem pokopališču. □ Nov transformator. Te dni so pričeli s pripravlja nimi deli za zgradbo novega transformatorja, ki ga postavi mestno električno podjetje v betnavskem gozdu. Novi transformator bo da- Žalec Cerkveno petje. Po kratkih presledkih sla se ustanovila dva mešana cerkvena pevska zbora. I m s 25 pevci, ki so vsi iz vasi Ložnice in Vrbja poučuje g. kaplan Ledinek Makso, kaplan, drugi pa sestavljen iz nekaterih prejšnjih pevcev, pomnožen z žalsko mladino vodi g. organist Zupane. Pozdravili je ta napredek posebno v Žalcu, kjer za cerkveno petjo ni bilo nikdar toliko zanimanja in bi bilo želeti, da bi ta navdušenost ne bila le začasna, temveč naj bi trajala delj časa, kar bi bilo le v korist cerkvenemu petju. Smri na nesreča v gozdu. Pri spuščanju drv v Mrzlici so je v četrtek, dne 3. t. m. smrtno ponesrečil 65 letni prevžitkar Franc KoŠenina iz šešč pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Hlod je priletel vanj in ga je zbil od sebe, pri tem je zadobil smrtno nevarno rano na glavi. Pri prenosu proli domu je umrl na posledicah zadobljenih udarcev. Nemški teater v Kamniku Kamnik, 4. avgusta, Ob 800 letnici Kamnika, ki jo bomo z veliko slovesnostjo praznovali v letu 2027, bo slavnostni govornik o današnji dobi povedal naslednje ugotovitve iz splošne kronike: Ob 50 letnici prvega slovenskega pevskega društva kamniške »Lire« se jc z največjim ponosom lahko ugotovilo njeno vsestransko plodonosno delovan;e na narodno-kultur-nem polju. Že takoj ob svoji ustanovitvi je »Lira« zalagala v borbi proti neničurskeinu Lesevereinu, ki je ob navdušenju za slovensko pet^e in gledališče popolnoma propadel in se razšel. Do konca svetovne vojne je »Lira« ponosno dvigala prapor narodne zavesti in vodila uspešno borbo proti nemštvu. Še celo v Domžalah, ki so bile največja in najnevarnejša nemška trdnjava na deželi, je uspešno posegla v nac.iionalno borbo. V splošnem lahko ugotovimo, da |e bil Kamnik vedno v prvi vrsti naših najbolj nacijonalno zavednih mest, ki so vodila tnerjiično borbo proti nemštvu. In po prevratu! S kako velikim navdušenjem je v Kamniku neovirano vzcvetelo kulturno' in narodno delovanje! V Čitalnici in Kamniškem domu so se vrstile igre za igrami, vedno polno obiskane in odobravane. Akademije', koncerti in telovadni nastopi so pravtako želi vedno velik uspeh. Kamniški dom je bil z raznimi akademijami in s svoiimi pogostimi skioptičnimi predavanji kot nekaka majhna ljudska univerza, katero so posečali meščani in okoliško kmečko in delavsko prebivalstvo. V petnajstem letu narodne svobode pa je nastal v tem oziru žalosten preobrat. Koncerti »Lire« so privabljali komaj po 60 poslušalcev, Čitalnica se je omejila na dve gledališki predstavi na leto in še ti nista bili posebno obiskani, Kamniški dom pa je bil zaprt. Vse društveno delovanie ie tako skoro zaspalo in na njegovih razvalinah se Velik požar v Mokronoga Mokronog, 4. avgusta. Včeraj ob 23.20 so nas zbudili klici zvonov in pa tuljenje tovarniške sirene. Gorelo je v Mokronogu pod goro, kjer ima g. Kolenc velik kozolec in pa skladišče za oglje. Najbrž je zažgala hudobna roka. Pogorelo je vse. Škode je do 100.000 dinarjev. Sreča je, da ni bilo vetrn, ker drugače bi gotovo pogorele tudi hiše na gori. (lasilci so se omejili samo na obrambo blizu stoječih poslopij. V eni uri je bila katastrofa končana. Medveda sta srečali Gospodični F. J. in M. Š. učiteljici iz Pred-ivora pri Kranju, sta napravili turo na Storžič. Nazaj grede sta v takozvanem »Hudičevem borštu« blizu malega Grintovca, naleteli na medveda, ki je bil obrnjen od njih. Mrcina je strašno zarjovela. V bližini sta videli tudi napol raztrgano ovco. Stekli sta čez drn in strn in prestrašeni pribežali v Preddvor, pripovedujoč o nenavadnem srečanju z medvedom. Tudi drugi ljudje pripovedujejo, da so že videli medveda v kokrških gozdovih in da je že veliko ovac raztrgal kmetom. Baje ga ščiti lovski zakon kot redko žival v naših gozdovih, zato pravijo, da se ga ne sme streljati. Kljub temu ne bi privoščili turistom srečanja s takim prijateljem. Koledar Sobota 5. avgusta: Marija Dev. Snežnica; Ož-bolt, kralj. PRI OMOTICI, SLABOSTI. BLJUVANJU razgalite prsa, nadrgnite ista z volneno, v »ALGI« namočeno ruto, dalje čelo,_ senca, nosnice in tilnik, nato dobro vdihavajte »ALGO« iz steklenice ali z rutice. Počutek svežine Vas bo takoj okrepil. »ALGA« se dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—. Osiale vesti — Aljažev klub obvešča, da bo v nedeljo služba božja v sledečih planinskih kapelah: na Kredarici ob 8, v Vratih ob 10, na Kofcah ob 10, v planinski kapeli v Ljubljani t. j. v palači Vzajemne zavarovalnice ob 4,15. —- Župne urade in vse prodajalce izkaznic in znakov vljudno prosimo, da nam do prihodnje sobote t. j. do 12. t. m. blagovolijo poslati denar. — Za drugo višarsko romanje ne moremo več sprejeti priglašencev, ker moramo izročiti seznam in imenik pristojni oblasti v odobritev. — Podružnica SPD v Kranjski gori proslavi 30-letnico svojega obstoja s slovesno otvoritvijo nove koče v Krnici, v nedeljo dne 6. avgusta 1933. Dopoldanski spored: 1. točno ob pol 11 sv. maša pri koči; poje pevsko in glasbeno društvo »Cecilija«; 2. blagoslovitev in otvoritev koče; 3. govori; 4. petje kranjskogorskega Sokolskega pevskega zbora. Poje planinske pesmi. — Popoldne: Prosta planinska zabava, pri kateri sodelujejo: župnijska godba z Jesenic; pevsko in glasbeno društvo »Cecilija« in Sokolski pevski zbor iz Kranjske gore. — K tej proslavi najprisrčneje vabi vse brez razlike — odbor. — Povratek letošnjih ameriških izletnikov. V četrtek dne 10. avgusta nas zapusti g. Avgust Kollander, znani slovenski zastopnik v Cleve-landu, ki je pripeljal letošnje poletje največjo skupino ameriških izletnikov po Francoski progi Havre-Newyork, v domovino na obisk. Vkrcal se bo v Le Havreu na najnovejšo francosko motorno veleladjo »Champlain«. Kličejo ga nujni posli po tako kratkem bivanju v domovini, zopet na njegovo službeno mesto v Cleveland. Ameriški izletniki, ki jih je sam vodil iz Amerike, se povrnejo šele z luksuznim francoskim ekspres-paj-nikom »Ile de France«, ter bo odpotovala prva skupina iz Ljubljane 7. avgusta in druga 26. avgusta. Naj omenimo tudi, da se z prvo skupino povrne po triletnem študiju kot novomašnik g. pater Vian-ney J. Trinko. Vsem želimo srečno pot in obiščite nas zopet kmalu. Domovina Vas bo sprejela z odprtimi rokami. ■— Kdor želi osebno govoriti z g. Kollandrom, naj se zglasi 8. ali 9. avg. v pisarni Francoske linije, Masarykova cesta fi, palača »Grafika«. —Izlet s posebnim vlakom v Salzburg in Miin-chen priredi »Putnik« v času od 19. do 25. avgusta t I. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 20. avgusta ob 2.30 po noči čez Beljak, Badgastein, Schvvarzach, St. Veit. Prihod v Salzburg ob 10, po zajutreku o;>led znamenitosti mesta. Popoldne avtobusni izlet na Gaisberg, zvečer predstava »Slehernik« pred stolno cerkvijo. Po večerji odhod v Miinchen. V ponedeljek, 21. avgusta ogled znamenitosti mesta pod strokovnim vodstvom. Zvečer obisk pivovarne Hofbriiu. V torek, 22. avgusta prosto. V sredo, 23. avg. izlet v okolico Mflnchena, po izbiri. Četrtek, 24. avg. odhod iz Miinchena ob 7.45, iz Sal/hnrrfa c r»ocoKnim ,rlal/om nI, O £0 .. Jj---- - ------- — — — — ■ " * -v... » uauu«' je bohotno vgnczdil nemški teater v obliki zvočnega kina. Mesto narodnega petja in iger, mesto poučnih skioptičnih predavanj in akademij, so se Kamničani navduševali gb hitlerjevskih paradah in rožljanju meča oholega nemštva, proti kateremu so se borili dolga desetletja. Komaj smo mlajše generacije odtujili nemškemu vplivu in jih navdušili za sveto narodno stvar, pa smo jim zopet v lastni svobodni državi pričeli vsiljevati nemškega duha. Poiabili smo, da je še neizpolnjen cilj nemštva, priti preko Slovencev do Jadranskega morja. In takrat smo jim sami pomagali graditi most. Neni-čurji, katerim je po prevratu padel greben, so pričeli zopet dvigati glavo, in nemški šlagerji iz ton-filmov so pričeli izpodrivati našo narodno pesem. Žalostno so zmajevali z glavo iskreni rodoljubi, ko so videli, kako se zlasti mladina navdušuje ob nemških tonfilmih, ki so polni mržnje in zasramo-vanja do Slovanov. Naš delavec in kmet, ki je vedno steber naroda in je z veseljem in navdušenjem prihajal v kulturne hrame, podpiral prireditve in črpal v njih koristen pouk, je ostal pred negotovo odločitvijo. Na eni strani je Čitalnica omejila svoje prireditve, Kamniški dom pa je bil zaprt, na drugi strani pa se je slovesno vabilo vso nacijonalno javnost na otvoritev nemškega teatra. In ta je vzpričo naštetih dejstev moral uspevali, saj ljudje vedno iščejo zabave in pouka. Ker tega niso našli v narodnih prosvetnih hramih, so se zatekli v nemški teater. Tako smo torej v 15. letu naše narodne svobode delali za utrditev narodne misli in za duhovni napredek naroda. In zgodovina je ohranila tudi imena onih, ki so k temu največ pripomogli. Taka bo obsodba današnjega časa takrat, ko bomo praznovali 800-letnico ustanovitve mesta Kamnika. Če bi takrat živeli in slišali to obsodbo, bi nas bilo prav gotovo sram, danes pa nas očividno ni. stein, kjer je ogled kopališča. Prihod v Ljubljano ob 20. Cene vožnje: Ljubljana—Salzburg in nazaj III. razr. Din 300, II. razr. Din 450. Ljubljana— —Miinchen in nazaj III. razr. Din 490, II. razr. Din 660. Cena celokupne oskrbe, prenočišča in prehrane v Salzburgu in Miinchenu Din 1100. Izletniki, ki ostanejo v Salzburgu plačajo Din 880 za osebo. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani za nebotičnikom do 10. avgusta' t. 1. Zahtevajte programe. Za ta izlet je dovoljen kolektivni potni list, vendar mora vsak izletnik ob prijavi predložiti potrdilo dotične policijske uprave, da ni nobenega zadržka, da se vpiše v ta skupni potni list, dalje je treba predložiti potrdilo o plačanih davkih in tri fotografije. Stroški kolektivnega potnega lista in vizuma so Din 30. Radio naročniki imajo na vozne cene Din 25 popusta. — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Jose!« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. — Strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev za Dravsko banovino je otvorila lastno društveno pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26, kamor naj se interesenti obračajo pismeno in osebno. — Predsednik. — Usodne posledice prepira. V Čelopeku blizu Tetova sta delala na polju Džemail Ajrti-novič in njegov 19 letni sin Ibris, na sosednji njivi pa Šaban Zumbarovič. Oče in sin sta se sprla s Šabanom zaradi vode in sin je navalil na Šabana s sekiro. Ta se je pa k sreči snela in Šabac je ostal nepoškodovan. V naslednjem trenotku je oče potegnil samokres in začel streljati. Zadel pa je po nesreči svojega sina naravnost v srce. Ena krotfla je lahko ranila tudi Šabana, ki je pograbil motiko in ubil Ajrunoviča. Tako sta na polju obležala mrtva oče in sin. — Učiteljsko mesto za splošno mizarstvo. Na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani potrebujejo novega strokovnega (obrtnega) učitelja za splošno mizarstvo event. tudi za modelno mizarstvo. Reflektanti za to službo, absolventi tukajšnje mizarske delovodske ali druge sorodne šole, naj se do 12. t. in. oglasijo pri direktorju Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Uradne ure ob delavnikih od 9 do 10. — Nabava življenjskih potrebščin. Državna bolnišnica v Ljubljani razpisuje za nabavo potrebščin v času od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1934 ofertalne licitacije, ki se bodo vršile vsakokrat ob enajstih v pisarni upravnika in sicer prva dne 4. septembra t. 1, za meso, druga dne 5. septembra za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlev-ske izdelke in tretja dne 6. septembra za špecerijo in hišne potrebščine. — Prodaja mehkega lesa. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani bo prodalo na prvi pismeni licitaciji približno 14.500 plm3 mehkega - tehničnega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave na Bledu. Dražba se bo vršila dne 1. septembra t. 1. ob 11 v Ljubljani, Bleivveisova cesta 1. — Veselite se! Potrpite še do jutri in zvedeli boste, česa se veselite že ves čas. Vaše potrpljenje ho bogato nagrajeno. —- Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva spisal F. Magister (Ali kako se zdraviš z naravnimi sredstvi — zdravilnimi rožami, soncem, zrakom in vodo). Cena Din 50, vezano Din 75. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Življenje je dar božji in zdravje tudi. Če varuješ zdravje, kaT je dolžnost vsakogar — varuješ svoje življenje. Človek, ki še ni bil nikdar opasno bolan, ta ne zna ceniti svojega zdravja. Seveda pokličemo pri resnih obolenjih izkušenega zdravnika in se točno držimo njegovih navodil. Pri lažjih obolenjih pa se poslužimo zdravilne moči sonca, zraka, vode in zdravilnih rož, ki so predragocena lekarna Stvarnika, ki je vsakomur zastonj odprta. Zgoraj ime--novana knjiga, ki jo je spisal izkušen mož, opisuje vsa domača zdravilna zelišča ter razna domača ; zdravila v abecednem redu. Pravtako so v abecednem redu navedena imena raznih bolezni in tudi navodila, kako se zdraviš v enem ali drugem slučaju. Knjige Zel in plevel tega domačega zdravnika ne sme pogrešali nobena hiša. — Nosečim ženam in mladini materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčiea do urejenega delovanja želodca in črev. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Kamnih Rastava kaktej. Kakor obleke, tako so od časa do časa v modi tudi razne vrsto cvetlic. Zadnja leta so prišle posebno v modo kakteje, ki jih zdaj goje kar na debelo. Kamnik seveda v leni oziru ne sme zaostali in ljubitelji kaktej so celo organizirali razstavo teh cvetlic, ki bo v sobolo, nedeljo in ponedeljek v prvem nadstropju osnovne šole. Razstavili bodo gojitelji kaktej iz vsega kamniškega okraja, poleg tega pa tudi več vrtnarjev. Pozor na vlak! Železniška uprava je pred kratkim postavila na vseh križiščih, ob cestah in pešpotih ob kamni-iii progi nova svarilna znamenji. z daleč vidnimi čruobeliuii križi. Zaradi pospešene hitrosti vlaka in pogostili zvez na kamniški progi je bilo to prav na mestu. Velika pozornost, ki jo železniška uprava posveča doslej tako zapostavljeni kamniški progi, je pač vse hvale vredna. Križišče cest Radomlje—Mengeš in Kamnik— Ljubljana v Jaršah je že zdavnaj urejeno. Ovinek je odpadel, vendar pa je novi del ceste posut s tako grobim in debelim gramozom, da se ga vsak avtomobilist in voznik raje izogne. Samo par sa-mokolnic drobnega ilovnatega peska bi bilo treba, pa bi izboljšanje ceste doseglo svoj namen. Jesenice Športne prireditve. V »Slovencu« smo pred par tedni poročali o športu na Jesenicah, ko je novi športni klub »Gorenjec« odnesel kar tri uspehe. Danes v soboto in jutri v nedeljo pa bodo Jesenice zopet v znamenju športa. Vrše se prijateljske tekme med Gorenjcem in Bratstvom, v nedeljo pa pride na Jesenice Primorje. Športa željni Jeseničani bodo torej zopet prišli na svoj račun. Pri prireditvi bo sodelovala tudi godba. Tudi štafete in hazene m> bo manjkalo. Kolesarji pozort Zadnje dni so bili na Jesenicah in v okolici naznanjeni in kaznovani kolesarji radi nepravilne vožnje in prestopka cestno-policiiskega reda. V interesu vsakega posameznega vozača je, da se strogo ravna po predpisih in vozi na skrajni desni ter v intervalih za drugimi kolesarji. Varnostni organi strogo pazijo na sleherni prestopek in red na cesti. Po toči zvoniti pa je tudi tu prepozno in denarna kazen je za vsakogar zelo občutna. Prav radi nepravilne vožnje sta pri Spodnjih Gorjah trčila dva avtomobila vkup. Ponesrečencev sicer ni bilo, pač pa sta močno poškodovana avtomobila. , Moste pri Ljubtiani Kdo trga lepake? Ugotoviti moramo to-le: Na pročelje cerkve Karmelskega samostana na Selu je pritrdil akcijski odbor za jubilejno proslavo dne 30. julija trikrat zaporedoma troje velikih letakov s sporedom, zadnjega na cerkvena vrata. A tri noči zaporedoma so izginili ti letaki brez sledu. Ne da bi z daljšimi opazkami povedali kaj več, vprašamo samo: Kakšna »kultura« je to? Ali je to tolikanj hvalisana »naprednost«? Miru hočemo in reda! Pritožujete se sicer — gotovo opravičeno — tudi Ljubljančani', da vam razni kalilci nočnega miru kratijo čas počitka z vpitjem in avtomobilisti z vsem šundrom, kolikor ga le zmorejo. Kakšen je šele včasih hrup v naši predmestni občini, kjer vlada v tem pogledu le premalo omejena svoboda. Imamo menda posebno pivsko-pevsko družbo, ki prireja v poznih nočnih, a še rajši v zgodnjih jutranjih urah svoje do skrajnosti neubrane »koncertne turneje« po Zaloški cesti od Most do Sela. Preveč krivice bi delali slovenski pesmi, ako bi dejali onim, ki se derejo, da pojejo. — Najrajši se ustavljajo kričavi vpijati ob Karmelskem samostanu na Selu — ali mar namenoma? —, da motijo tihi samostanski mir. Potem pa avtomobilisti! Zgodilo se je ne samo enkrat, da je drvel tam mimo ob polnočnih urah isti avtomobil po petkrat v najkrajših predsledkih in izpuščal vse divje vreščanje prav tam — med kar-melsko cerkvijo in banovinsko žrebčarno, kjer je cesta najožja. Morda tudi to namenoma? Mar nimajo poleg drugih prebivalcev tudi častite redovnice popolne pravice do nekaj tistih ur nočnega počitka, kolikor jih ne porabijo za nočne molitve — tudi za neizpreobrnjene grešnike? — Naj se spomnimo ob tej priliki še kolesarjev. Nobena sila — niti novi cestni policijski red jih ne more pripraviti do tega, da bi ne vozili tik ob zidu in po hodnikih za hrbti pešcev. Kaj naj počnemo proti tej nadlogi? Skoraj bo — samopomoč najučinkovitejše sredstvo. Ptui Podružnica »Slovenca« v Panonski ulici 5 sprejema naročnino in V9a oglasna naročila ter daje vsa tozadevna pojasnila. Strašna nevihta, ki je razsajala pretekli ponedeljek, je napravila v ptujski okolici veliko škodo. To se vidi šele sedaj. Posebno koruza, ki se je letos prav lepo razvijala, leži pobita na tleh, nič boljše ni z ajdo, silni vodni naval jo je zasipal z zemljo, da se sploh ne da razločiti, kje je bila posejana. Ista usoda je zadela tudi krompir. Po šumah ni nič boljše, drevesa so izruvana ali polomljena. Veliko škodo so napravili tudi hudourniki. Ljudstvo je obupano, posebno ono, ki jim je strašno neurje že lansko leto uničilo vse poljske pridelke. Nujno potrebno je, da se tem revežem priskoči na pomoč. Poskus samouinora. Življenje si je hotela vzeti 34-letna Ana S., žena posestnika iz Gajev-crv. Izpila je precejšnjo količino oetove kisline. V groznih bolečinah zvijajočo, so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so j'i rešili življenje, tako, da je že iz nevarnosti. Sv. Ana v Slov. goricah Dne 26. julija 1933, na dan župnijske patrone sv. Ane sta bila tukaj slovesno blagoslovljena dva nova zvonova, ki ju je vlila zvonolivarna Zvono-glas v Mariboru. Zvonovoma je šlo naproti 34 konjenikov, 52 kolesarjev, botri in botre ter 7 voz belo oblečenih deklet. Pridružila se je tudi godba. Med slovesnim zvonjenjem, streljanjem, navdušenim petjem sta bila zvonova v torek ob 7. uri pripeljana na okrašenih vozovih na prijazen hrib sv. Ane, kjer ju je pričakovala velika množica vernih župljanov. Po "pozdravu domačega gospoda župnika je g. stolni dekan dr. Maks Vraber imel v zahvalo večernice, drugi dan ob 9 pa je slovesno blagoslovil oba nova zvonova in imel lepo pridigo in sv. mašo. Slovesnosti se je udeležilo velijBlagor uiut. Mir njegovi blagi duši, preostalim svojcem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Tiskarski škrat je zelo nagajiv. Zadnjo nedeljo, 30. julija je naše poročilo o letoviščarjih vtaknil nekam na Gorenjsko pod ».Jesenice«. Nagajivi škrat menda misli, da pri nas ne bi smelo biti letovišča rje v, ampak samo na Gorenjskem. Pa se je enkrat malo zmotil. In kako neki so morali Jeseničani gledati, od kedaj in kje neki itnajo tudi tam potok Mislinjo in Potočnikovo tovarno usnja? No, naj bo s tem njihova uganka rešena, ki jo je povzroči; ta nagajivi tiskarski škrat. 12 ur peš na vlak k ljubljanskim slavnostim je šla neka revna, 71 let stara ženica iz Vitanja. Uboga ženica, ki bi se bila rada udeležila slavnosli, je brez svojcev in živi v revščini. Podala se je v soboto iz Vitanja peš do Laškega, za kar je rabila 12 ur. V Laškem je šla na vlak in se od lu peljala v Ljubljano ... Na vlaku je sopotnikom pripovedoval, od kod je, da gre v Ljubljano, koliko čas je hodila in da je brez denarja ter izjavila, da bi rada šla čez noč lin Rakovnik. Sopotnikom se je zasmilila, ter so zbruli nekaj denarja, da je imela za kaj toplega in za cestno železnico dr Rakovnika. Tudi nazaj grede je šla uboga ženica z železnico samo do Laškega, do koder je imela vozovnico za polovično ceno, nato pa spet 12 ur peš v Vitanje. Za 71-letno izmučeno ženico, ki najbrž na svetu ni imela nič dobrega, je vsekakor to lep in posnemanja vreden čin. Šmarje pri Jelšah Šmarska, rogaška in del kozjanske dekanij« so se odločile, da proslave 1500 letnico našega odrešenja z evharističnim kongresom v Šmarju pri Jelšah, dne 3. septembra. Kongresa se udeleži osebno prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef To-mažič. Na tem evharističnem kongresu hočemo vnovič sijajno pokazati vero svojih pradedov, ki nas uči, da je zakrament tisti »božji kruh, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje«. Iz te verske skrivnosti bomo zajemali tisto moč, ki edina oplemenituje srca ljudi in razsvetljuje njih um z lučjo večne resnice. Za nas vse naj bo evharistični kongres veličasten, »Sursum cor-da.« Visoko naj se dvignejo naša srca, ko bomo vsi edini v skupnem počeščenju najsvetejšega zakramenta; vesela bodo naša srca, ker to skupno češčenje izvira iz globočine naše vere ter je dokaz žive vere, ki jo gojimo do Kristusa. Preroditi se hočemo v evharističnem duhu, da nam bosta zasijala pravi mir in resnična sreča na zemlji. Verniki šmarske, rogaške in kozjanske deka-nije pokažimo dne 3. septembra, da nam je Kristus v Evharistiji srce in duša našega verskega in narodnega življenja. Dolsko Z veseljem smo vzeli na znanje vest. da je Slov. kat. izobr. društvo zopet dovoljeno. Nedeljskih svečanosti v Ljubljani se je udeležilo iz naše fare nad 150 oseb. Za vse je bil ta dan eno največjih doživetij v življenju. Za prihodnjo nedeljo pa pripravlja tukajšnje gasilno društvo 9vojo prireditev, na katero vse vljudno vabi. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Jutri slovesne praznovanje sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se Missa solemnis in I), zl. Jos. Gruber, s spremlje-vanjem inštrumentov. Graduale, Justus ut palma florebit. Ofert. Domine in auxilium meum, zl. A. Foerster. Po maši: Evharistični tron, zl. p. Hug. Sattner. Radio Programi Kadio-LiubUana i Sobota, 5. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 19.00 Radio orkester 20.00 Pregled zunanjih političnih dogodkov (dr. Jug) 20.30 Recitacije s klavirjem (g. Košuta) 21.00 Valč-kova ura Radio orkestra 21.30 Čas, poročila 21.45 Radio-jazz. Nedelja, 6. avg.: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje (dr. Gvido Rant) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franc. cerkve 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. Šest) 10.30 O pedagoški literaturi (E. Boje) 11.00 Radio orkester: ura uvertur 12.00 čas, pio-šče 15.00 Vesela ura. Sodelujeta gg. Povhe in Danilo 16.00 Radio orkester (Valčkove ure) 17.00 Plošče 20.00 Solistični koncert g. Banovca 20.45 Harmonika solo (Magister) 21.45 Radio orkester, vmes poročila. DrugI programu Nedelja, R. avgusta: Belgrad: 19.30 Čelo koncert 21.10 Pesmi za solo — Zagreb: 16.00 Niirnberški mojstri pevci, opera, VVagner, prenos iz Beyreutha — Dunaj: 20.30 Stabat Mater, Rossini, iz Salzburga — Budimpešta: 19.30 Djil-baba, opereta, Martos — London: 21.50 Orkestralni koncert — Milan: 20.30 Don Giovanni, opera, Mozart — Praga: 19.35 Orkestralni koncert — Varšava: 20.00 Vokalni koncert, 21.00 Zabavni program. — (Iz »Radio-Reo-grad«). Vlažno stanovanja ki so zdravju škodljiva in kvarna za poslopja in opremo, zanesljivo izoliramo s plutovino v najkrajšem časti. Tovarna plntovih izdelkov lelačin 8 Komp. Telef. 32-78 Ljubljana Ali ste ie |JUV UI/IIUII IIUV UVIIIIIV * Indija časti svoje bogove: Vozni praznik v Mahisdahalu (Bengalsko). Tisoči vlečejo ogromen voz s pagodami.' V notranjosti je ogromen kip boga Krišne. V prejšnjih časih se je ob tej slovesnosti velik« Hodi vrglo pod voz, ker »o misiili, da si na la način zatfotove srečno smrt. Kazgledni železniški vozovi, k; sn iih uvedli na nrrwt! --- r - - ' r - "ft. .........1 iviuaiiiM J.U ludi na pokrajinsko lepih progah v Ameriki gora. Podobne vozove imajo Tudi v Ameriki pometajo! Mmeričanom se je slednjič tudi zgabilo nad umazanostjo in šundom, s katerim so preplavili deželo pohlepni dobičkarji. Ustanovili so stalne komisije, ki imajo nalogo, da kolikor mogoče na tihem preiščejo in nadzorujejo vse knjigarne, kioske in knjižnice. Vse, kar spada pod zakon proti nmazanosfci in šundu, zaplenijo, knjigarno začasno zapečatijo in lastnika "zaglobijo ali zapro. Posamezne države sklepajo zakone, po katerih so enako kaznjivj pisatelji in razpečevala umazanih knjig in spisov. »Glej, glej, pri gornji stranki so medeni tedni že minuli!« Koliko ljudi je na svetu Predsednik mednarodne demokratične zveze, «ir Charles Close, pripominja k svoji zadnji statistiki, da znaša vse prebivalstvo na zemlji približno 1900 milijonov duš. Pri štetju 1. 1929. so dognali 1827 milijonov ljudi. Najhitreje se množi prebivalstvo Kine in Japonske. V Mandžuriji je nara-«lo prebivalstvo od 14 milijonov 1. 1914. na 30 milijonov. Japonska je tako gosto naseljena, da Bujno potrebuje nadaljnjega prostora za svoje prebivalstvo. Pepelčica Sibirija ima sijajno bodočnost Angleški parlament popravljajo; na streho so znesli sohe in okraske. Blažene marelice V okolici Kecskemeta so letos marelice tako obrodile, da so vsi brezposelni dobili delo pri obiranju in odpravljanju v inozemstvo. Zaslužek znaša do 40 Din na dan. Vagon za vagonom rumenega blagoslova drdra v inozemstvo: Avstrijo, Nemčijo, Anglijo in na Poljsko, od tam pa prihajajo v plačilo lepi milijončki, ki jih imajo Madjari seve kam dati. Vsi bodo sedeli na mehkem Češkoslovaški centralni železniški svet je sklenil, da naj se po možnosti tudi vagoni tretjega razreda opremijo z oblazinjenimi sedeži. Pozvali so razne tvrdke, da predlože cene za ta dela. Zamorska modrost Znami francoski pisatelj-črnec Rene Marand objavlja v tedniku »Je suis partout« zanimive zamorske uganke in pregovore. Nekateri med njimi so res duhoviti, n. pr.: »Če imaš rad psa, se moraš tudi z bolhami sprijazniti.« »Ni treba slona kazati s prstom, saj je itak že viden.« »Če kličeš psa, ne smeš v roki držati palice,« »Laž obrodi cvetke, a sadja nikoli,« »Samo potrpljenje da srečno življenje,« »Kateri studenček teče brez struge?« (Solze.) Večina teh zamorskih pregovorov ustreza po vsebini onim pri kulturnih narodih. Ljudska modrost je povsod enaka. Predzgodovinsko naselje v Rusiji Ljenmgrajska akademija znanosti je odpravila v Brjansk ekspedicijo, ki jo vodi znani ruski uče-| njak prof. Gorodzov, Izkopavali bodo naselbino iz I starejše kamenite dobe, ki so jo pred kratkim od-I krili. Naselbina utegne biti stara 30.000 let. Danska se izpreobrača V teku lanskega leta je prestopilo na Danskem v katoliško cerkev 4000 oseb. Apost. vikar za Dansko, msgr. Brems, je en sam dan krsti) 50 konvertitov. igla v srcu 46 letni debrecinski mesarski mojster Ludvik Nagy si je bil stoje žival z veliko šivanko za vreče gumb na suknjič, ne da bi bil suknjič slekel. Nenadoma sta stopila v mesnico dva orožnika. Nagy se je tako ustrašil, da je nehote z vso silo porinil šivanko, ki mu je predrla prsi in se zapi-čila v srce. Onesveščenega Nagya so odnesli na ! kliniko, kjer so mu odprli srce, odstranili šivanko in ga nato zopet zašili. Nagy se počuti že čisto dobro in sploh ni imel mrzlice. Tenišha tekma med dvema opicama V Ameriki, v West-Matelandu, je bila odigrana tekma v tenisu med šimpanzoma Tickyjem in Tackyjem. Obe opici sta vajeni tenisa od drugega leta življenja. Zdaj, po triletnem delu, sta postali pravi umetnici. Pouk je bil od kraja izredno te- ' ž;ik. a sčasoma sta se opici navadili in zdaj kažeta i vidno veselje za igro. Tekma se je vršila na navad-: nem igrališču v navzočnosti deset tisoč gledalcev. ! Opici eta vpoštevali vse mednarodne predpise. V j odmoru sta šli pod prho in k mesarju. Opičje kretnje, spake in godrnjanje pri ponesrečenih udarcih so bile nad vse smešne. Množica se je neprestano grohotala in se je razlegal njen smeh več sto metrov naokrog. Za pol leta starejši Tacky je zmagal po 45 minutnem dvoboju. Prireditelji tekme hočejo odgojiti še opičje nogometno moštvo. Računajo, da bo gentlemanski nastop opic blažilno vplival na človeške igralce. Opice nikoli ne podivjajo pri tekmi, ki jim je zgolj igra, in tudi ni60 ogorčene pri porazu. Opica kot vzor za kulturne športnike j« res značilna za našo dobo. Zmagoslavna pot letalca Posta po newyorških ulicah. Kakor znano je Post v 7 dneh in 18 urah obletel zemeljsko oblo. Sibirija je pepelčica. Razvpita je kakor naj-mrzlejša dežela sveta, kakor naselbina zločincev, kakor predpodoba odljudne pokrajine, kakor kraj groze in strahot. Že ob sami besedi »Sibirija« strese Sredajeevropejca mraz. In čudi se, če mu skuša kdo dopovedati, da so v Sibiriji tudi prelepe pokrajine in krasni ljudje in da čaka to deželo, ki je tako neizmerno velika, da bi postavil vanjo celo Evropo in še pol Atlantskega oceana zraven, sijajnejša gospodarska bodočnost kakor katerokoli drugo deželo na svetu. Veliki raziskovalec Frithjof Nansen je imenoval Sibirijo »deviško deželo«. To dejansko tudi je. Vse je odvisno od tega, da se to ogromno ozemlje zveže z ostalim svetom po gostejšem železniškem in kanalskem omrežju ter zračnem prometu. Potem se bo pepelčica Sibirija preobrazila v blestečo kraljičino. Kajti ta dežela krije neizmerne naravne zaklade in odpira trgovski podjetnosti in organizatoričnemu talentu tolike možnosti za razmah, da danes niti ni mogoče presoditi, kakšno gospodarsko veličino v zgodovini človeštva bo še igrala. Pomislimo samo, da je v Sibiriji prostora in hrane za neštete milijone prebivalstva. Zapadna Sibirija je itak že vedno bila velika pšenična zakladnica sveta; sibirska zemlja pa krije tudi ogromne količine premoga, železa m zlata. Premogovniki v irkutskem okrožju obsegajo n. pr. sto in petdeset miljard ton. Kakšno bodočnost odpira tako bogastvo! Če govorimo o Sibiriji, mislimo večina le na razmeroma ozek, komaj nekaj sto kilometrov širok pa« na levi in desni ob velikih sibirskih železnicah. Toda samo od tehnike je odvisno, da prodre vedno više proti odljudnemu severu in pritegne ti idi »tajgo«, močvirno gozdno ozemlje, in Grof Ciano, Mussolinijev zet, ki je bil italijanski delegat na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, je bil sedaj imenovan za načelnika italijanskega vladnega tiskovnega urada. — Kdor ima botre .., še celo severnejšo »tundro« v območje gospodarskega izkoriščanja. Tu paso sedaj pastirska domača plemena svoje ogromne črede severnih jelenov, tu so imele tudi svoja nedostopna zavetja »bele« in »rdeče« armade, ko je divjala sibirska državljanska vojna in so na obeh straneh počenjali nezaslišana grozodejstva. Če se vozi potnik z ekspresom iz Moskve v Vladivostok ob Tihem oceanu — vožnja traja teden dni — se pokrajinsko lice zelo menja. Zapadna Sibirija s svojimi parkom podobnimi brezovimi logi, svojimi valove-čimi žitnimi polji in sočnimi travniki napravlja izrazito ljubek vtis. Srednja in vzhodna Sibirija je pa nasprotno gorateja in ob Bajkalskem jezeru se nam odpira višek pokrajinskega veličastja. Strmo in ostro se dvigajo gole skalnate stene iznad vode, železnica se vije skozi neštete predore in galerije ob obali. Mogočno gorovje liki venec obdaja jezero, katerega opevane, z ribjim blagoslovom obdarjene vode se bleste v kristalni čistosti. Veličastje in ljubkost te pokrajine je mogoče primerjati le s Švico. Po pravici naziva ljudstvo Transbajkalijo »Vrt Sibirije«; tu najdemo prostrano stepo in romantično srednje gorovje. A ne samo pokrajina, marveč tudi sibirsko prebivalstvo je bolje nego njegov glas. Pomislimo, da so to po precejšnjem delu potomci političnih zločincev in izgnancev, ki so spadali večinoma med najboljši človeški material Rusije. Sibirec je še danes redoma inteligenten, živahne narave in bistre pameti in je v njem malo tiste znane »široke nature« poprečnega Rusa. Sibirska zima je seve huda; toda saj imaš tako prijetno tople klobučevinaste škornje, sijajen kožuh, veselo trojko s kragulčki in blesteče jasno zimsko nebo, v sobi pa vedno toplo zakurjeno peč pa čaj in vodko. Ob vsem tem se sibirske zime kmalu navadiš. Pomlad plane v Sibirijo kar čez noč. Včeraj še led in sneg in mraz, danes že klijejo na travniku prve cvetlice. Poletje je kratko in vroče, jesen polna težke, žlahtne zrelosti. Pozni oktober utegne prinesti še prelestne dneve. Razen Rusov so v Sibiriji seveda še domača plemena. Ostjaki in Samojedi v tundri, tu je, kakor v vzhodni Rusiji, po večjih mestih veliko Ta-tarov, ki so se večinoma porušili, tu so Jakuti, lovci na kožuharje in ribiči; dalje Tunguzi, roparsko pleme na severovzhodu. Največ je Burjetov, ki pa so deloma pastirji deloma poljedeci na stalnih domovih ali pa tudi trgovci, mongolski tip, budisti. Mimo tega se je naselilo že izredno veliko Kitajcev, ki so se s svojo skromnostjo, svojo podjetnostjo in prebrisanostjo polastili domale-ga vse trgovine v vzhodni Sibiriji. Tudi japonsko prodiranje se vrši po preizkušenem tihem načinu nevtegoma dalje. Velikih mest z evropskim licem v Sibiriji ni mnogo, zato pa je veliko manjših mest ruskega podeželskega tipa, kjer se da zelo prijetno živeti. Kdor jih je spoznal, si poželi iz hrupne, neugnane evropske kulture marsikdaj nazaj v sibirsko zatišje. Tako opisuje Sibirijo dober poznavalec Rusije še iz predvojne dobe, pisatelj dr. Kari Fuss. Ameriški visokošolci so izpolnili vprašalne pole, ki nudijo zanimive podatke o duševnost i današnje mladine. Izmed 22.627 slušateljev je izjavilo 39 odstotkov, da ne bodo nikoli na noben način posegli v vojno. 33 odstotkov je izjavilo, da bodo šli k vojakom samo, če bi bilo potrebno »braniti ogrožene domače meje«. Samo 28 odstotkov dijakov se je izjavilo za udeležbo pri poljubni vojski »pod pogojem, da bo poprej napovedana po wa-' shingtonskem kongresu«. Izvoz naše živine napreduje Glavne značilnosti trgovinske bilance v prvem polletju smo si že včeraj ogledali. Danes še nekatere podrobnosti o izvozu blaga, ki zanima naše kraje. Hmelja smo izvozili 240.355 kg v vrednosti 2,512.310 Din, lesa za gorivo 58,924.429 kg v vrednosti 9,630.928, stavbnega lesa 350,155.507 kilogramov v vrednosti 260.560.014 Din. Postavka za les je še vedno najvišja po vrednosti v našem izvozu. Izvoz živine je bil v preteklem polletju večji kakor v istem času lanskega leta. Tako smo n. pr. izvozili goveje živine 30.895 glav v vrednosti 40.8 milijona dinarjev; v istem času lansko leto je vrgel izvoz goveje živina samo 20.9 milijona di- narjev. Prejšnja leta, kakor v letu 1931 smo »i bili seveda mnogo na boljšem, saj smo izvozili v letu 1931 goveje živine za 116.7 milijona, leta 1929 pa za 141 milijonov Din. Tudi izvoz konj je to leto v primeri z letom 1932 napredoval, saj je bil vreden letos 23.3 milj. Din, prejšnje leto 11.4, leta 1931 30.7, leta 1929 55.5 milijona Din. Izvoz svinj je vrgel letos 101.7 milj. Din, leta 1932 110.6, 1931 113.3 in leta 1929 114 milj. Din. Če upoštevamo nadalje še izvoz perutnine in ostale živine ter svežega mesa, pridemo do vsote 268.5 milijona Din, medtem ko je izvoz: živine vrgel lansko leto samo 231.5, leta 1931 pa 413.5 in leta 1929 438.3. Pomen trgovinskega sporazuma z Nemčijo Trgovinski sporazum z Nemčijo, ki je bil podpisan 29. julija v Belgradu, je 6amo začasen in velja za štiri mesece. Takoj lahko poudarimo, da še nam pri pogajanjih ni posrečilo zagotoviti se pred' morebitnimi udarci, ki jih lahko vsak hip prinese našim agrarnim proizvodom agrarna politika nove nemške vlade, ki sloni na načelih poljedelske avtarkije. Sporazum sloni na klavzuli o največji ugodnosti; ni mu dodeljena posebna carinska tarifa. Večjih ugodnosti, ki jih Nemčija dovoljuje drugim državam, smo avtomatično deležni tudi mi in obratno. Od 6. marca do 1. avgusta je trajal nekak vinterregnunu v trgovinskih odno-šajih med nami in Nemčijo, ker je ta odpovedala trgovinsko pogodbo, Češ dn mora bolj zavarovati svoje kmetijske proizvode. Tako so se na obeh straneh zaračunavale najvišje carine. Temu stanju je zaenkrat konec. Trgovinska bilanca z Nemčijo je bila že vsa povojna leta za nas pasivna. Tako se tudi položaj za Časa izjemnega stanja ni posebno izpromenil. Mi uvažamo iz Neimčije industrijske izdelke, predvsem stroje. Nemčija nasprotno iz naše države i>oljedelske produkte in v prvi vrsti baker. Baker tvori 44% skupne vrednosti našega izvoza » Nemčijo, 20% tega izvoza tvori sadje, slive, jabolka in orehi, izvoz jajc in živine doseže 15%, konoplja, hmelja in opija okoli 7%. Nemčija je vezana na uvoz bakra iz naše države, ker ga po- trebuje za svojo industrijo in izvoz te rude v Nemčijo bi prav nič ne nazadoval, Četudi bi izjemno stanje ostalo še nadalje v veljavi. Glede izvoza jajc in živine ta sporazum ne izpremeni v bistvu prav ni$, ker so v Nemčiji v veljavi vprav prohibitivne carine, tako da ne smemo pričakovati ni kakega zboljšanja našega izvoza. Glede sadja ima Nemčija rezano carino za jabolka in hruške z Italijo, ki znaša 2 marki, nadalje vezano carino za sveže slive s Francijo, ki znaša 0 mark. V smislu dogovorov imajo pogodbeniki pravico odpovedati vezane carine in jih zamenjati z avtonomnimi. Vezana carina na slive znaša 6 do 8 mark. medtem ko predvideva splošni taril carino 10 in 20. Ako bi se carine izpremenile v avtonomne, potem bi se avtomatično povečale in naš izvoz bi bil «e bolj zadet. Po vsem tem je jasno, da si nismo mogli glede izvoza našega sadja zagotoviti nika-kih prednosti in da smo kratkomalo odvisni od smernic nove agrarne politike v Nemčiji. Kakor rečeno, je to stanje še vedno nekako izjemno. Sporazum je sklenjen samo za 4 mesece in med tem časom se bodo vršila pogajanju za stalno pogodbo. Ce pojdc Nemčija v ekstiem in Im skušala popolnoma zapreti trg našim kmetijskim pridelkom, potem je jasno, da bomo morali odgovoriti tudi mi s primernimi protiukrepi in zapreti naš trg nemški industriji. , Roosevelt upa na uspeh Posojilo uspelo. V najkrajšem času po razpisu sta obe novi ameriški posojili, prvo v zr.esku 500 miljonov dolarjev po 3.25 odst. na 8 let in drugo kratkoročno 350 milijonov l5/« odst., bili podpisani. Kljub vsemu odporu se bo RooSeveltu po vsej verjetnosti posrečilo izvršiti svo| drzni poizkus, da bi ameriškim brezposelnim delavcem našel delo. Rooseveltov načrt je dokaj enostaven. V prvi vrsti gre za to, da se zniža delovni čas. Tako bodo podjetniki prisiljeni najeti nove delavce in sicer bi moralo znašati število novo najetih delavcev 6 milijonov. Ker znaša brezposelnost okoli 12—13 milijonov, bi Amerika na ta način zaposlila okoli polovico svojih brezposelnih. Poizkus bo mogoče v Ameriki toliko lažje izvršiti, ker ni Amerika tako navezana na izvoz, kakor so druge države in se v Ameriki ne čuti konkurenca inozemskega blaga. Doslej je pristalo na Rooseveltov Stanje Narodno banke na dan 31. julija ne' zaznava posebnih izpretnemb. Podloga se je v primeri s prejšnjim stanjem znižala za 3,379.111.54 Din in znaša sedaj 1.894,947.154.91 Din. Množina kovanih novcev v srebru in niklu se je zmanjšala za 31.7 milj. Din in znaša 275 milj. Din. Posojila državi so se povečala za 310.8 milj. Din. Razna aktiva so se povečala za 3.9 milj. Din. Denarni obtok se je povečal za 40 milj. Din in znaša 4305.6 milj. Din. Rusko naročilo Poljski. Neka poljska tovarna je prejela iz Sovjetske Rusije naročilo desetih električnih motorjev. Dunajska zavarovalna družba >Plionix« je imela v preteklem letu 788.000 dobička, prejšnje leto 775.000 šilingov. Dividenda znaša 5%, 100.000 šilingov je bilo odkazanih rezervnemu zakladu, 250.000 šilingov fondu za tečajne izpremembe in 170.000 na nov račun. j>Phonix« je po svojem poslovanju prav za prav mednarodna zavarovalnica, na Avstrijo je odpadlo 34% (lansko leto.31.7%) vsega prometa, na Češkoslovaško 20.7% (20.6), na Nemčijo 15.4% (15.2), na Madjarsko, Poljsko, Jugoslavijo in Romunijo 19.4% (22.2) ter 10.5% (10.3) na ostalo inozemstvo. Na Češkoslovaškem, v Franciji, Belgiji, na Holandskem, Poljskem, v Italiji, Palestini, Egiptu in Siriji se je število novih zaključkov v letu 1933 povečalo, v ostalih državah pa zmanjšalo. Izvozniki in trgovci s semenjem — pozor) V »Službenih Novinah« št. 162, str. 840 z dne 20. julija t. 1. je priobčeno rešenje ministrstva za poljedelstvo št, 34769. To rešenje se nanaša na dopolnitev pravilnika o kontroli semen kulturnih biljk in sicer.glede stavljanja atesta na seme lucerne ih rdeče detelje, pridelane v naši državi in prečiščene na strojih »Trifolin«. Prepoved uvoza bombažastih tkanin v Italijo. Italijanska vlada je s posebnim dekretom prepovedala uvoz bombažastih tkanin ali vsaj postavila tako visoko carino, da je uvoz nemogoč. Prepoved uvoza ne velja za države, ki so podpisale z Italijo trgovinsko pogodbo. Tako sodijo, da ne bo prizadeta Češkoslovaška, čeprav niso češkoslovaški izvozniki prejeli še zadevnega zagotovila. Družim holding dunajskega Credilanstalta. Pod imenom , Societe Continentale de Gestion se jc ustanovila družba s sedežem v Monacu, ki pa bo imela dejansko sedež v Parizu in na Dunaju podružnico.. DelnlSka glavnica znaša 30 milj. šilingov, a istočasno izda družba za 130 milj. šilingov obligacij po 5%. Družbi bo izročil Creditanstalt skoraj Borza Denar Dne 4. avgusta. program 200.000 delodajalcev, kar je prav lepo Število. Med tvrdkami, ki so pristale na ta program, je tudi Standard Oil Company. Delavske plače so se zvišale »New York Herald« poroča, da je avtomobilska tvrdka Chevrolet in Pontiac zvišala plače svojim delavcem za 15%. Tudi drugi oddelki .trusta General Motors so zvišali plače svojim delavcem. Onim, ki so prejemali manj kakor 1800 dolarjev letno, se zvišajo plače za 10%. Skupno bo okoli 55.000 nameščencev prejelo letno 2 milijona dolarjev več, kakor bi sicer. Fisher Body Corporation, ki je tudi včlanjena v General Motors, bo zvišala plače svojim delavcem za 10 do 15%. število njenih nameščencev znaša 30.000, in \Vithe Motor Company zviša svojim nameščencem, po šjevilu 3000, plače za 10%. ves zunanji portefelj, t. j. 26.900.000 šilingov vrednostnih papiriev in 3.iKK>.000 participacij ter 138 milj. 200.000 svojih terjatev. Zlato zapušča Ameriko. Na ladjo >Aquitania< je bilo naloženih 1,870.000 funtov šlerlingov ameriškega zlata, ki je na poti v Francijo. Še ta teden bodo naložili v Ameriki /Jata za 2 milj. funtov, ki bo tudi potovalo v Evropo. To je last francoske narodne banke. Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avg. t. I., ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-cementa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 17. avg. t. 1. ponudbe glede dobave 50 plošč železne pločevine, 100 komadov kladiv, 15 m preciznih valjčnih verig za motorje, 100 komadov valjkov za gornje verige, 10 komadov normalnih »Bosch«-sveč, 5 kg naftalina, 5 kg modre galice, 100 kg kolofonije, 50 kg modre barve, 10 kg si-kativa, 10 kg kopal-laka, 230 kg azbestnega ma-terijala, kg razne žice. Komanda mornarice Zemun sprejema do 19. avg. t. 1. ponudbe glede dobave ca 2600 kg medeninastih in bakrenih cevi; do 20 avg. t. I. pa glede .dobave lesa in lesnega materijala. Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 24. avg. t. 1. ponudbe glede dobave 20 kom. državnih zastav. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. avg. t. 1. ponudbe glede dobave kotlovne pločevine. Dne 29. avg. t. 1. se bo vršila pri Upravi drž.. monopolov v Belgradu licitacija glede dobave 466 kub. metrov bukovih drv. 90.000 kg trboveljskega premoga in 80.000 kg briketov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podakti so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na ogled). Dobava mesa za čas od 1, oktobra 1933 do 31. marca 1934, se bo vršila potom licitacije dne 16. avgusta, 18. avgusta, 21. avgusta in 23. avgusta t. 1. pri raznih vojaških komandah. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Prodaja. Dne 17. avgusta t. 1, se bo vršila pri Komandi Dravskega žandarmerijskega polka v_ Ljubljani ustmena licitacija glede prodaje 1266 kilogramov krp od stare obleke, 120 kg raznega starega železa in 707 parov starih čevljev. (Pogoji in predmeti so na vpogled pri isti komandi, Rimska cesta 22). New Vork še vedno šibak, prav tako lira nekoliko popušča. Pariz čvrstejSi, Berlin tudi. Ljubljana. Amsterdam 2312.88—2328.99, Berlin 1304.03—1874.83, Bruselj 709.41-803 85. London 189.58—191 13, Curih 1108 35—1113.85, Nevv York 4108.82—4192.O8, Pariz 224.54—225.1:0. Praga 109.73 do 170.59, Trst 800.18—802.58. Skupni promet na zagrebški borzi je 7.našil brez kompenzacij 53.030 Din. Grški boni brez interesa. — Avstrijski šiling v privatnem kliringu |>opustil od 8.55—8.65 na 8.53—8 08; zaključeno 4000 šilingov po 8.58. Curih. Pariz 20.27, London 17.15, New York 381, Bruselj 72.125, Milan 27.18, Madrid 43.20, Amsterdam 809.05, Berlin 123.25, Dunaj 72.80 (priv. 58), Stockholm 88.50, Oslo 86.25, Kopenhagen 76.5, Praga 15.315, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirii Zagreb. Drž. papirji; 7% invest. pos. 49—50, vojna škoda 225-225 50. okl. 223-224, dec. 223 do i 226, agrari 26—27.50, 8% Bler. pos. 36-Ha 7% Bler. pos. 34—35, 7% pos. hip. banke 47 —48.50, 1 6% beigl. obv. 35 den. — Delnice: Agrar. priv. , banka 218—222, Dunaj-Zagreb 853—863. Grčija-Belgrad 39 povpr.. 39 zaklj., Šečerana Osjek 170 bi., Trboveljski! 153 bi.. Isis 30 bl„ Impeks 50 d. j Belgrad. Priv. agrarna banka 221.50—222.50 i (221.50), 7% drž inv. pos. 49-50 (50, 49). 6% j begi. obv. 86—30.25 (86.25, 36.10), vojna škoda 1 224—225 (224. 225), dec. 225-220 (226), 8% Bler. pos. 35.50 den., 7% Bler. pos. 33.50 den., 7% pos. Drž. pih. banke 47—48 (48.75). Žitni trg Letošnji pridelek pšenice v Italiji bo nekoliko slabši, kakor lanski. Termin novega blaga kvoti-rajo od 86.75 do 93.90 lir. Novi Sad. Pšenica- gor. banat. 115—117.5. -Koruza: bč., srem. in bč. okol. Sombor 66—68, slav. (58—70, bč. bela 69—71, ban. 04—66, bnčka ladja Sava in Begej 71—73, bč. ladja Tisa in Du-nav 72—74. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nestalna. Promet: 88 vagonov. Sombor. Pšenica: baška okol. Sombor 112.5 do 115, gor. bč. 115—117.5, srem. in slav. 107.5 do 110, ban. 112.5—115, ban. potisje iu bnčka potiska 120—122.5, vse je novo, 76 kg. - Rž: bč. 70—72. -Oves: bč., slav. novi 67—69. - Ječmen: bč., srem. novi 63—64 kg 66—68, bč. pomladni in srem. 67 do 68, koruza 72.5—75. - Koruza: bč. žel. pronipt 64—66, bč. bela in bč. Dunav in Tisa šlep 70—72. - Moka: bč., ban. Og Ogg nova 225—245, št. 2 205 do 220, št. 5 185-200. št 155—175, št. 7 115—125. št.8 57.5—62.5. - Otrobi: bč. pšenični prompt 45 do 47.5 - Fižol: bč. uzans 95—100, — Tendenca nestalna. Promet: 47 vagonov. Živina Ptujski živinski sejmi. V torek 1. t. m. se je vršil običajni konjski in goveji sejem, ki je pa bil z ozirom na okolnost. da bo v soboto 5. t. m. letni krainarski in živinski 6ejem. slabo obiskan. Prignanih je bilo vsega skupaj 376 glav, prodanih pa 179. Cena: krave 2.25—4 Din. tellce 2.50- 4.50, voli 3—4.50, biki 2.50—4 Din za kilogram žive teže; konji po kakovosti od 300 do 2850 Din. Nič boljše ni bil obiskan sejem za prašiče v sredo 2. t. m. Prignano je bilo 162 rilcev, prodanih pa komaj 31. Cene so nekoliko padle, in sicer se je prodajalo za kilogram žive leže 6 50—8.50 Din; drobnarija pa po kakovosti 135—250 Din kotnad. Šport Ilirija : F. C, Wien 4:4 (3:1). Predsinočnjim so se rta ilirijanskem igrišču predstavili protesijonali dunajskega F. C. VVien, ki so napram naši Iliriji dosegli samo neodločen rezultat. Za tekmo ni bilo tega zanimanja, kakor se je pričakovalo, na kar je brez dvoma zelo vplivala prvenstvena tekma pretekle nedelje, za katere vlada pri občinstvu večje zanimanje, kot za prijateljske tekme. Gledalcev je bilo malo — okrog 800 — prišli so pa več ali manj vsi na svoj račun, osobito v drugem polčasu, ko so nam Du-najčani pokazali, kako se igra nogomet. Tudi domači so se v prvem polčasu držali prav dobro, (ločini so v drugi polovici odpovedali, kakor bi se bali zopetne prisotnosti Horvatba, ki ga je sodnik ■ v začetku igre- radi hudih psovk popolnoma upravičen. izključil. Malo pred tri četrt na deveto se pojavita moštvi ter- se predstavita sodniku g. Schneller-ju v naslednjih postavah: F. C. Wien: Plaschka—Pitrof, Pitschmann Hartl. Zlatolilavck, čemič—Riegler, Eckcnhofer, VVaitz, Horvath, Hassmann. Ilirija: Brum—IJnterreiter. Berglez—Pogačnik, Varšel;. Belak—Ice, Lah. Markovič, Doberlet, Pfeifer. F. C. \Vien igra jako lep nogomet. Vsi so na svojem mestu in prav nobene slabe točke ni bilo videti v njihovi enajstorici. V štopanju, podajanju in dribljanju so pa pravi mojstri. ?oga se jih je tako držala, kot bi jo imeli privezano ter so jo prav v vsaki poziciji prijeli ter jo oddali, kakor je bilo potrebno. Užitek je bilo gledati to enajsto-rico. ki liani je v drugi polovici predvedla tak nogomet, kakršnega je pri nas zelo redko videti. Izbor.en je tudi njihov start na žogo, ki jim je mnogo pripomogel do njihove že itak krasne igre. Sploh je to povezana enajstorica, ki igra smotren nogomet ter z igro kratkih pasov neverjetno hitro prodira pred gol nasprotnika. Plaschka v golu se je morda še najmahj izkazal, dasiravno je parkrat pokazal, da je prvovrsten vratar. Ožja obramba je tvorila neprodoren zid. tako, da so morali domači streljati iz precejšnje dištauce. llalflinlja je dobro pomagala napadu, manj pa obrambi. Napadalni kvintet, v katerem se je odlikoval osobito znani reprezentant llorvntli, dalje VVaitz in llassniann, se je s krasnim podajanjem približeval pred gol belo-zelenih, katerega je s svojimi ostrimi streli opetovano ogrožal. Horvath je bil radi hudih psovk izključen, radi česar so 6e gledalci zgražali, žalitve so bile tako hude, da ga sodnik ne bi smel pripustiti k tekmi, četudi se je opravičil. Ilirija je igrala samo v prvi polovici, in sicer prav dobro, dočitn je v drugem delu igre odpovedala. V prvi polovici so nam predvedli naša fantje prav lepo igro in kazalo je, da bodo odšli gostje močno poraženi z igrišča. Kar so poskusili, skoraj vse jim je uspelo, na kratko, igrici so tako, kakor so sami hoteli in Dunajčani se kar niso mogli znajti. Toda v drugi polovici je bila 6lika ravno nasprotna, še več, gostje jih kar niso pustili do sape in mnogokrat je izgledalo, kakor da bi se igralo samo na en gol. Vsi so bili v obrambi, napada pa sploh ni bilo videti. Le tu pa tam so prišli pred gol nasprotnika in proti koncu so zabili še četrti gol. Vratar je prav dobro branil, le en gol gre na njegov račun. Obramba je opravljala svoj I »osel v prvi polovici zelo dobro, v drugem delu igre pa je vsled prezaposlenosti popustila. 11 alti so se izkazali tudi samo v prvi polovici, dočim v drugi polovici niti defenzivno niso zadovoljili. Napada, ki je v prvih 45 minutah prav lepo igral, ga po odmoru »ploh ni bilo videti. Vsaj po žoge bi moral hoditi nazaj, če je videl, kako oblega nasprotnik njihova vrata. V splošnem smo pa z igro belo zelenih lahko zadovoljni, vsaj tega rezultata napram tako odličnemu nasprotniku najbrže nihče ni pričakoval. Igro so otvorili belo-zeleni, po odmoru so imeli pa gostje prvi udarec. Gole za domaČe »o zabili: Doberlet v 4. minuti z glavo, v 7. minuti Lah (iz kornerja). v 26. minuti pa Pfeifer, v 31. minuti drugega polčasa pa potrese še Markovič mrežo gostov. Za goste so padli goli v 16. minuti prvega ter v 8.. 13. in 41. minuti drugega polčas. Kornerjev je bilo enajst, in sicer pet proti i gostom ter šest proti domačim. Sodnik g. Schneller je bil objektiven, napra-i vil pa je nekaj pogrešk. zlasti v presoji foulov. Največjo napako pa je napravil, ker je pustil ponovno igrati Horvatba. Lahhoallelshi dvomoteh Graz s L'ubliana Danes in jutri obakrat s pričetkoin oh 17 bo na igrišču Ilirije prvovrstna lahkoatletska prireditev, internacionalni dvomateh uied reprezentanco mesta Graza in Ljubljane. V vsaki disciplini nastopita po dva zastopnika Graza in dva Ljubljane. Točke se računajo: prvo mesto 5, drugo 3, tretic 1 točko. V naslednjem navajamo program, ki je tudi vrstni red in imena tekmovalcev. Danes oh 17: 200 m: Tanimel. Drexler (Graz). Kovačič. Neli (Ljubljana): skok v višino: Allpnsy. Landzettel (G). Žgur, Marek (Lj.); 800 m: Sienkievvitsch, 11. Friebe (G), Žorga, Gaberšek (Lj.): disk: Schvvarz, Kam-ptltsch (U.), Stepišnik, Slamič (I.i.): skok v daljino: Oberbauer. Schober (G.), Slepišnik, Ptititija (Lj.); 5000ni: Polzi, Hadner (G.), Krevs. Starman (Lj.); Kopje: Alpassy, Maver (G.), Slapar, Put nja (Lj.) : 4 X 100 m: Mg. Glasser-Tamniel-Oberbauer-Drexler (G.), Putinja-Neli Zupančič-Kovačič A.-Cennr D. (Lj.). O Jutri oh 17: 100 tn: Tammel, Mg. (ilaser (G.). Kovačič, Neli (Lj.); 10.000 ni: Polzi, lladerer (G.), Starman, gorka, Neli (Lj.); 1500 m: 11. Friebe, Margreitner (G.), Krevs, Goršek (Lj.): krogla: Kntnputsch. Schvvarz (G.), Jeglič, Stepišnik M. (Lj.); 400 m: Tammel, Drexler (G.), Neli. Gabršek (Lj); kladivo: Allpassv, Schvvarz (G.), Zupan, Stepišnik (Lj.); 10.000 in: Polžji, lladerer ((i.); Starman, Športi (Lj.); 4 X 800 ni: Margreitner-ll.Friebe-VValla-Sienkievvitscb (G.), Gabršek-Krev^-Žorga-Le.jka ali Žorga A. (Lj.). dirke na Ljubelju pri-M. K. Ilirija. Med vo- Velike motociklistične redi jutri ob 10 dopoldne zači so prijavljeni sami znani tekmovalci kakor Leo Benesch, član »Wicner Rennfahrer-Vereini-fung«, ki ie pri zadnji dirki na Gaisbcrg dne 2. julija t. 1. dosegel najboljši čas dneva na prikolicah vseh kategorij. Dalje sta prijavljena znana dirkača Messner in Vogel, člana istega združenja. Priiav-ljen je tudi hrvaški prvak Fredy Honel, Mayho(er, Krammer, Wabnig, Jenschenak in Klimbachcr. Naša prvaka Uroič in Schilhabel iz Zagreba Cc-rič in Jurjavčič iz Maribora in vsa dirkalna ekipa M. K. Ilirije s svojimi starimi dirkači. Zanimanje za te dirke, za katere so določena jako dragocena darila, je veliko. Ker je tudi železniška zveza s Tržičem — odkoder vozijo avtobusi na start — z jutranjim turistovskim vlakom zelo ugodna, jc pričakovati velike udeležbe. Cenj. občinstvu se radi tega priporoča, da si nabavi vstopnice v predprodaji v trgovini J. Goreč ali v Kavarni »Evropi« ali pa pri klubskem blagajniku Francu Fritzu, Tavčarjeva ul. 4. S. K. Ilirija (težko-atletska sekcija). Vsi atleti, ki so določeni za banovinsko prvenstvo, naj bodo danes ob 13 pred kavarno »Evropa«. Potuje se r avtobusom ob 13.30. Vodja pola je g. Nered. Vsak svoj triko prinese s seboj. Kurfa oCcsa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ak. lekarnar. Sisak Varujte se potvorb! /.ašcitni znak Za kopanje, solnčenie proti vetru, dežju in snegu je URAN KREMA najsigufnejši čuvaj vašega lepega lica. Ako pa je bila mati priroda mačeha in vas ni obdarila z lepoto, postanete lahko v enem mesecu lepa s spretnim in pravilnim masiranjem z URAN KREMO. Vsak obraz mladega dekleta, sivolaske naredi URAN KREMA cvetoč, prožen, gladek kot najdragocenejši porcelan. Priporočamo starejšim in tudi mladim damam URAN KREMO, ki daje in varuje lepoto. CENA URAN KREME je: mala škatlja 5 Din, velika škatlja 12 Din. P A R F U M E RIJ A URAN LJUBLJANA Zahvala Za sočuvstvovanje in sožalje ob nenadni smrti gospoda Emerika Mataverha višjega inšpektorja dri. žel. v pokoju vsem najprisrčnejša zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo gosp. odvetniku dr. O. Fettichu za vso izkazano ljubeznivo usluinosl, častitim gg. oo, frančiškanom, vsem darovalcem krasnih vencev in številnim prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek 7. avgusta ob 10 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ŽALUJOČA VDOVA z rodbinami: MALAVERH, NEUBERGER, JERMAN. + UMRLA NAM JE PRELJUBA MAMA, SESTRA, GOSPA FRANČIŠKA MAVSAR ROJ. STRGAR POGREB BO V NEDELJO POPOLDNE V SR0MLJAH. SROMLJE PRI BREŽICAH - LJUBLJANA - TRBOVLJE -NOVI SAD, 4. AVGUSTA 1933. ŽALUJOČI OSTALI. OHEB MALI OGLASI V malih oglasih »eljo »saka beseda Din 1'—; ženltoTanJskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mnB oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm •isoka pelitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejo Izučen trgovec s spričevali in garancijo za trgovino z mešanim blagom išče mesto na deželi ali v mestu. Cenj. reflektantom pove naslov uprava »Slovenca« pod št. 8746. _(a) GospodicL . zmožna pisarniških del. išče primerne zaposlitve; gre tudi v pisarno ali de-likateso. - Ponudbe pod »Skromna« 8914 na upravo »Slovenca«. (a) Sluzbodobe Kuharico zdravo, zanesljivo, zmožno, z večletnimi izpričevali — in sobarico, ki je bila tudi več let v dobri hiši, sprejmem v zelo odlično hišo. Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod šifro »Zvesta in zanesljiva« št. 8905. (b) Pletiljo katera se razume tudi na Jaquard-stroj — sprejmi' lirma J. Kušlan, Kranj, b Učenec se sprejme. — Pekarija Stanko Poženel, Jesenice._M Učenec z zadostno šolsko na-obrazbo, ki ima vso oskrbo pri starših — se sprejme v špecerijsko trgovino I. Krivic, Ljubljana, Frančiškanska ulica, (v) Stanovanja Pofdiva h »Slovencu"! Posestva Lepo vilo na Bledu stavbno parcelo na Bledu, stavbno parcelo v Kranjski gori, stavbno parcelo ob Bohinjskem jezeru, proda: Realitetna pisarna I. Plemelj, Bled št. 175. Lepo posestvo 6 in pol orala veliko, 3 orale njiv, 3 in pol orala travnika in sadonosnika, hiša z gospodarskim poslopjem v najboljšem stanju in na prijetnem kraju, naprodaj. Cena po dogovoru. Ivan Straus, Velika Zimica 30, p. Sv. Barbara pri Mariboru, (p) Posestvo v ljubljanski okolici, tričetrt ure od Ljubljane — naprodaj. Pripravno za večje podjetje, posebno za kurjerejo. Tekoča voda v bližini. Poizve se pri I. Oražem, Moste, (p) Vilo s posestvom pri Mariboru: kakor tudi več hiš proda Posredovalec. Maribor, Frančiškanska 21. (p) 2 tonski tovorni avto v brezhibnem stanju, in osebni avto, skoraj nov, najodličnejših znamk, zaradi nabave večjih voz ugodno naprodaj. Plačljivo delno v gotovini, delno v hranilnih knjižicah, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstno« št. 8923. (f) icehsei Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi * veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica b Star trg (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobile najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. En mali oglas naju reši skrbi in brezupeš-nega letanja! Stanovanje se najlažje dobi s pomočjo malega oglasa v »Slovencu«. Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami — se odda mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8579. (č) Trisobno stanovanje drugo nadstropje Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno se takoj odda, več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november ali preje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c) Dvosobno stanovanje išče mirna stranka za takoj v mestu ali bližnji okolici. Pismene ponudbe pod »Snažno« št. 8918 na upravo »Slovenca«. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje s pritiklinami se odda s septembrom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 8851. (č) Štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, v hiši Erjavčevja cesta 21 v III. nadstropju, se odda s 1. novembrom. Pojasnila pri A. Sarabon, Zaloška cesta 1. (č) CElfBSB ODDAJO: Lokal za trgovino se odda v Kranju Ponudbe na poštni predal 17, Kranj, (n) umm Ameriški harmonij 4'A vrste, 5 oktav, 19 registrov, 2 kolenska vzvoda, prima meh, glasni toni, naprodaj. - Ogled in informacije: Maribor — Krekova 14/9. (g) Aufomotor Oldsmobile limusina 5 sedežna, tapecirana z zelenim plišem. skoro nova. ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8685. (f) Motorno kolo s prikolico, marke Ariel, 549 ccm, bi zamenjal za sollo, približno 300 ccm. Babič, strugar, Rečica, Laško. (f) Stanovanje izredno prijetno, solnčno, se odda za november v Beethovnovi ulici 2/11. -Tri velike sobe, 2 balkona, lepi stranski prostori, klet in podstrešje. Vprašati ravno tam v I. nadstropju. (č) Dvosobno stanovanje krasno, veliko, se takoj odda v bližini Kunovarja, Sv. Križ 71. (č) Dijaki 2 dijaka ali dijakinji se sprejmeta na hrano in stanovanje s prav nizko ceno. Vpraša se ustmeno ali pismeno: Korenčan Julija, Ljubljana, Topniška ul. 12-1. (D) Radio RADIO popravila, moderniziranje, zameniava zastarelih tip za moderne RADIO APARATE izvrši najkulantneje RADIOVAL Liubliana Dalmatinova ulica 13. Telefon: 3363. Osebni avto odort Stevr tipa 2. 6 sedežni, kateri se lahko preuredi za tovornega — se p roda za 4000 Din. Ljubljana. Karlovška cesta 4. (f) Vsa Evropa rabi F L O O R voščilo za parkete in lino, leum (Flor parket metle-politura rokavice) Mosra-lus. čudovito jajce proti moljt-m.) • /.ahtevajte pri Vašem trgovcu JULODVOK, Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 8 Staro moško kolo prodam za 350 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8913. (I) Obrt Koruzo za krmo oddaja najceneje «elelr(OTina ilU m moke k VOLK, LJUBLJANA Retljev« cwd 24. kitajte in širite »Slovenca«! ZAHVALA. Ob smrti našega MARJANA smo od vseh dobrih ljudi prejeli toliko resničnega sočustvovanja in sožalja, da »e ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Vsem iskrena hvala za njihove dobre besede in za vse cvetje in vence, s katerimi so zasuli Marjanovo krsto. Nikdar pa ne bomo mogli pozabiti dobrote in prijaznosti, s katero so nam ob naši težki izgubi stali ob strani: reševalci Uroš Zupančič, Lojze Rekar, Joža Čop, dr. Miha Potočnik in drugi, rodbina Rabičeva iz hotela Triglav v Mojstrani, restavrater g. Majcen in njegova soproga v Ljubljani, g. župnik v Dovjem, g. Viktor Cimperman iz Ljubljane, gg. načelnika postaje Dovje—Mojstrana in Jesenice, g. obmejni komisar na Jesenicah, g. minister n. r. dr. Perič v Mojstrani, gg. Mrzel, uradnik žel. dir., in Furlan, Tuj-sko-prometno društvo v Mojstrani in pevsko društvo ter godba »Sloge«. Najdražji nam je postal v teh dneh Marjanov prijatelj in tovariš v njegovi smrtni uri Zupančičev Rudi iz Laškega. Enako pa smo dolžni hvalo vsem dobrim ljudem v Mojstrani in z Dov-jega, letoviščarjem in planincem, vsem, ki so z Marjanom šli na njegovo zadnjo pot in vsem, ki so se ga spominjali od daleč. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1933. RODBINA GREBENC Opozarjamo no JHali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga od vsaki pril ki Neguj pravočasno. Nezadostno negovani zobje Vam povzroče prej ali slej bolečine, neprilike in nepotrebne izdatke. Pa kljub temu je nega ust povsem lahka stvar, ker jih lahko umivate ravno tako enostavno kot roke ali obraz. Zadostuje, da uporabljate zjutraj in zvečei ter po jedi pasto ali milo za zobe G1BBS, da ohranite zobe čiste in bele. krepi kri, živce in apetit! Odraslim In otrokom 1 Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. M apotekah pol Ilira Din 35'.. — Po pošti razpošilja laboratorij „Alga'u Sušak. 3 stekl. Din 110 -, 6 slekl. Din 220'- ln eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- in dve zasloni (Odobreno od min. »ocljalne politike in narodnega zdravja 8. Br. 4787 23. marca l'J»5 .•a "sS^.g O S-S »s os o-* t: «, > > » « - a K d « v 15 IS• Ia* _o u ~ u a „ „ bs j §ž J * i1 J5 go-aa o. 4 ' '1 . c ° .5.9 o .9 fsgsss ig s s iQ > > ° E 5 00£ " •N I-M"-* O -O 8 1 v S-o a N > ~ ft „ W •£J «>.j i > j®|f j » o -S ■o«" — •o a o o -1 ="a > J- o CU O trt JO Samuel Lover: RORY 0'M0RE 84 Irski ljudski roman. »Zdaj šele vidim, kako podlo me sumničite, mr. Scrubbs. Škoda, da zaide pošten človek v sitnosti zaradi vas, ker tega vi niste vredni. Vi mislite, da sem pod enim klobukom s temi potepuhi in da sem se samo hlinil, ko sem se postavil proti njim in tako naprej. Ce bi ne' bili sami tako slabi kakor ste, bi o drugem ne mislili slabega.« In ves ogorčen je zaškripal z zobmi: >Spravi se mi, ti podli pes! Tvoje srce je kup gnoja in tvoje sumničenje petelin, ki brska po njem!« Povezani Scrubbs je požrl žalitev in poskušal, kako bi se pridrsal do Roryja, ki je prav tako povezan na rokah in nogah ležal na tleh. Ko se je privlekel tako blizu njega, da je lahko zašepetal, ne da bi straža nad njima kaj slišala, je tiho dejal: »Če me rešite iz njihovih rok, vam dam sto funtov in napravim iz vas moža.« »Obdržite svoje umazane besede in obljube zase, ne maram jih! Moža iz mene! Res? Moža je že Bog napravil iz mene in zahvaljen bodi za to! Več je napravil kakor iz tebe, ti strahopetec, ki nimaš poguma, da bi udaril in se branil. Spravi se mi in ne zastrupljaj mi ušes s svojimi grdimi besedami!« Kmalu nato so spodaj končali s posvetovanjem. Regan je pustil svoje pajdaše in prišel gor samo zato, da bi se pasel ob pogledu, kako je Rory zvezan in brez moči. Moža, ki je bil na straži, je odslovil, češ da bo on jetnika stražil nekaj časa. Ko je bil sam, je stopil k 0'Moreu in z zlobo zrl na njegovo trpljenje. Rory se je ozrl nanj in dejal: >Shan, čemu je vse to?« »Za izdajalce,« je odgovoril Regan. »Nisem izdajalec,« je odvrnil Rory. »Lažeš,« je zakričal Shan. »Ako bi ne bil zvezan, kakor sem, bi se mi ne drznil reči te besede,« je dejal Rory. »Jezik za zobmi, ali pa se ti bo godilo še slabše,« je obetal Regan. »Ti nisi mož, Regan, sicer bi tega ne storil.« »Ce mi zineš še eno besedo, te bom presuval kakor se spodobi za takega izdajalskega psa.c »Ti strahopetec, ti umazana duša!« je Rory tako silno zakričal kakor bi bil prost. Sirovež, ki je stal poleg njega, ga je s svojim težkim čevljem tako močno sunil v stran, da je Roryju kar sapo vzelo in suval bi ga bil še, ko bi ne bil zaslišal korakov, zato se je obrnil in šel proti vratom. »Spodaj te kličejo,« ga je poklical mož, ki je vstopil. »0'More,« je izpregovoril Scrubbs, ki ga je Rega-novo obnašanje prepričalo, da je Rory prav tako v rokah sovražnikov kakor on sam, »vidim, da sem se motil.« »Bojim se, da bo še slabše z nama,« je odgovoril Rory. »Ali se spominjate, kaj ste rekli, ko sem vas vprašal, ali ni dolina nevarna, ko sva prišla v drago?« »Ne.« >Rekli ste. da bo še kaj hujšega v njej kakor po-vodenj. Govorili ste v šali, a iz šale je prišla resnica v najino škodo.« »Res, doživela sva več, kakor sem pričakoval. A zdaj se spominjam, da seni rekel tudi še nekaj drugega, kar je prav tako res.« »Kaj ste rekli,« je vprašal zbiralec. >Dejal sem, da komur so usojene vislice, ne bo utonil. Rešil sem te potepuhe, da niso utonili in pri moji veri, če ne bo še ta ali oni od njih visel.« »Rečem ti, Rory 0'More,« se je oglasil mož. ki ju je stražil in ki je ujel ta pomenek, »vrag naj me vzame, če ti želim slabo. Morda z vama ne name avajo hudega, a svetujem ti, da držiš jezik za zobmi, ali pa boš le še malo govoril. Ce hočeš, ravnaj se po tem.« Rory je njegove besede upošteval, zakaj mož jih je govoril tako kakor da mu hoče dobro. Dasi je ležal zvezan na tleh, v rokah sovražnikov, ne da bi si mogel pomagati, ni obupal. Njegovi možgani so venomer delali. Ugibal je kaj neki nameravajo z njim tisti, ki so ga ujeli. Delal je načrte, kako bi jih prekanil in jim ušel. Ko sta s Scrubbsom nekaj ur ležala na tleh, so prišli in jim razvezali noge. Peljali so ju iz ječe, jima ukazair stopiti v sredo med nje in jima prepovedali izprego-voriti besedo. In tako sta s tihotapci nastopila pot, ne da bi vedela, kam. Bila je že noč, a še vedno je deževalo in grmelo, tako da si lopovi niso mogli želeti bolj ugodnega časa, da gladko spravijo Rorija in Scrubbsa do obale. Ko so hodili nekaj milj, so prišli do koče, ki je stala v zelo samotnem kraju. Tu so se ustavili in potrkali na vrata. Mož, ki je bil na pogled zelo sirov in ki ga Rory še nikdar prej ni videl, dasi je poznal vso tolpo, jim je odprl. Poklicali so jedi in pijače, da bi se okrepčali. Dasi je bila jed slaba, je vendar vsem dišala, zakaj lačni so bili od dolge poli po dežju in vsi premočeni. Posebno pridno si je zalagal Rory; saj ni jedel odkar je zajtrkoval. Tedaj ni mislil na to, kaj bo Bil je preveč pogumen, da bi 11111 njegov dvomljivi položaj kvaril tek. Strahopetnega Scrubbsa pa je groza tako prevzela, da ni mogel spraviti vase niti grižljaja. Vse, kar je po-užil, je bila čaša žganja. Za »Jueoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Lojze Golo bič. K nedeljski slovesnosti: Del narodnih noš na listovi strani oltarja na Stadionu. V loži kleče zastopniki vlade ministri gg. dr. Kramer, Pucelj, Srkulj in Matica. Vsako soboto pride v Lese 30 izvodov »Slovenca«, ki jih mladi kolporterji hitro razpečajo. Za tako majhno vas, kot so Leše, je to nekaj izrednega. — Mladim raznašalcem vsa čast. Le tako naprej! Domžale in gospodarska kriza Evharistični shod v Smartinu v Tuhinju protektoratom kraljeviča Andreja. Največ zaslug za to prisrčno prireditev mladih harmonikarjev, ki bodo igrali slovenske narodne pesmi, ima vrli po-speševateljica tc narodne godbene umetnosti in narodne pesmi sploh gospa dr. Zora Ravnikova, potem pa g. Šušteršič, ki je v vztrajnem vežbanju vzgojil mladi harmonikarski rod v prave umetnike. pra prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, pa vsaka pomoč je bila zaman. Pokojnemu je najbrž na kolesu slabo postalo in je zgubil oblast nad krmilom. Že predpoldne mu je bilo namreč slabo, pa se je vseeno hotel peljali na kolesu. Bil je star komaj 27 let. Bil je zelo priljubljen in pošten človek. Pred kratkim mu je zgorel lovorni avto. Zapušča mlado Ženo iu enega otroka. Ko g mu daj večni |>okoj, preostalim pa nn- | se oO£alje. Visok gosi v Preddvoru V Preddvoru pri Kranju, tem krasnem kotičku in letovišču na&e prelepe Gorenjske, je na letnem odmoru prevzvišeni g. nadškof dr. A. Bauer iz Zagreba in sicer v družinskem penzijonatu gospe pl. Wurzbachove. Baje ostane tu 3 tedne. Visokemu gostu želimo, da bi se dobro počutil med nami in da bi si okrepil zdravje v čistem gorenjskem zraku. Eksotični gost tudi na Gorenjskem Jesenice, 3 avgusta. Po dobro uspelih predavanjih, ki jih je imel črnec Kola Ajavi v Ljubljani, Celju, Logatcu in drugih krajih, se je še podal na Gorenjsko, da tudi tu pokaže svojo umetnost. Predaval je v Kranju in I v Tržiču, nato pa jo je mahnil na Jesenice, k jer je | imel predavanje v Kino Ifadio. Predavanja na Je- : senicah navadilo niso dobro obisnovjuiu v poleiueni času, ko vse hiti v božjo naravo, a kljub temu se je zbralo okrog dvesto ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem zamorca. Na koncu je zapel nekaj originalnih pesmi Joruba plemena, za katere je žel obilno pohvalo. Najlepša pesem je bila nedvomno pesem o materi, iki se glasi v črnskem jeziku takole: I ja mi roti ni oguala 1 ja mi ma še gbagba mi, ni gba ti mo ti kuro ni odore, a mi ko ri alafi ja sugbo ti. O ba une oloru olodumare. Ami jo, fi ogu rire. f ja mi roti mi ni oguala ri. Po uspelem večeru se je podal črnec, spremljan od trume otrok in od jeseniških esperantislov. v restavracijo Peklar, kjer nam je še marsikaj zanimivega povedal. Evropci niso nanj naredili do- * brega vtisa. Z alkoholom da so zastrupili njegov narod, zato on sam ne vživa nobenih alkoholnih pijač. Kola Ajayi bo še predaval v Radovljici v nedeljo dne 6. avgustu i.n v Kranjski gori v soboto dne u. avgusta. Domžale, 2. avgusta. Splošna gospodarska kriza, ki je odločilno posegla tudi v usodo slovenske zemlje, ni morda zltpa kje pokazala tako trdih posledic kot Domžalah, ki so tem huje prizadete, ker je prav v tem gospodarsko najkritičnejšem času skoro popolnoma propadla domžalska slamnikarska veleindu-strija, po kateri so imele Domžale sloves v širokem svetu in ki je po drugi strani zaposlila mnogo stotin delovnih moči obojega spola. Ljudje so našli v tovarnah ne sicer bogzna kako velik, vendar pa vseskozi soliden zaslužek, kar je vsestransko ugodno vplivalo na celokupno gospodarsko in kulturno življenje, ki je bilo prav tu tako bujno in pestro, kakor bi ga človek zlepa ne našel. Toda popolen propad velcindustrije slamnikov je naenkrat postavil pred vrata dolge vrste očetov in mater, ki so sc sredi ctsle obupno vprašali, kaj bo pa zdaj, kje bo kruh za družino, ki bi ga delovne roke tako rade služile. Nekoliko delavstva je sicer še zaposlenega v tekstilni tovarni v Jaršah, toda to so povečini mlada dekleta in to v številu, ki je neznatno proti množini onih, ki so jih zaposlili nekoč slamnikarski obrati. Danes stoje lepe ponosne tovarne, kjer je bilo nekdaj na stotine duš, prazne, mrke kakor žalostni spomini na lepe nekdanje čase, kakor kričeči spomeniki in glasniki smrti in neveseli sadovi propada'nja. Človek se direktno zgrozi ob pogledu na neme zidove, ki so zapisani razpadu, ako se temeljito ne preokrene stanje, v katerem se nahajamo. V teh zapuščenih tovarnah je usoda in sreča in bodočnost Domžal, ki vse dotlej ne bodo rastle in pro-cvitale niti gospodarsko niti kulturno, dokler se ne vrne v tovarne življenje in delo, na katero čaka v Domžalah in njeni bližnji okolici toliko voljnih in pridnih in cenenih delovnih moči, ki jim danes usodno gospodarsko stanje pelinov kruh reže. Domžalčani sami smo se doslej, vsi brez razlike: poklicani in nepoklicani, zadrževali nekam rezervirano, skoro bi dejal desinteresirano radi teh poslopij in njihove usode. Ni se iskala pot — pri- i znam, da bi jo,bilo težko najti, vendar poizkušati bi bilo treba na vso moč — po kateri naj bi tovarne zopet oživele in s tovarnami oživele Dom- . Žale ter njihova gospodarska moč, ki je danes do- | cela na tleh v vseh ozirih, saj sta poleg industrije . propadli tudi obrt in trgovina, ki danes kvečjemu | še životarita, kar občutno zmanjšuje gospodarsko moč trga, ki ima vedno večje potrebe vsled česar je umljivo, da leze občina v dolgove. Temu nc bo boljše, dokler bodo prazne domžalske tovarne, katerih poživitev bi pomenila tudi oživljenje naše obrti in trgovine. Domžale so tipičen industrijski kraj in le v tem pogledu bi biio treba pri nas usmeriti vsa prizadevanja za olajšanje obupnih gospodarskih razmer. V »Slovenskem Narodu« je nedavno neki »Izletnik« pokazal smer, po kateri naj bi se oživilo življenje v Domžalah. Mimo tega članka, ki hoče zainteresirati gotove kroge za Domžale, ne moremo molče. Sicer smo mišljenja, da bi bilo najbolj na mestu, da bi nanj odgovorili in ga zavrnili ofi-cijelni krogi, ki danes vodijo in so odgovorni za usodo našega trga. Če oni tega niso smatrali za potrebno ali pa sc je njihova izjava samo zakesni-la, naj ta dobronamerni članek, ki gotovo predstavlja mišljenje vsakega pravega tržana, ki mu je usoda Domžal pri srcu, z vso odločnostjo zavrne predloge, ki jih stavlja g. »Izletnik«. Ta se zavzema za to, naj bi se vse te tovarne preuredile za zavetišča za onemogle, za zatočišča in kolonijo občinskih ubožcev, za zavetišče sirot in podobno. Z eno besedo: predlog g. »Izletnika« pravi, naj Domžale zdrknejo šc globlje kot so, naj zavržejo ves sloves, ki so ga imele v svetu, naj se odpovedo enkrat za vselej svoji bodočnosti, naj narede križ čez obrt, trgovino in industrijo za vedno, tržani naj gospodarsko popolnoma propadejo in naj se docela »fuzijonirajo« z novimi prebivalci. Skratka: Domžale, ki imajo vse predpogoje za razvoj industrije (ugodno lego ob cestah in železnici, sijajne prometne zveze, vodno in električno moč) te Domžale naj postanejo ena sama velika hiralnica. Mislimo, da ni Domžalca, ki bi tega predloga z vso odločnostjo ne odklonil. Apeliramo na vsa merodajna mesta, da v kali preprečijo vsak poizkus rešitve gospodarskega probl ema Domžal v smislu, kot ga predvideva g. »Izletnik«. Saj v to ne dvomimo, pač pa niti ne verjamemo, da bi se v »Narodu« izražene misli skušale s katerekoli strani realizirati, vendar naj apel ostane; pravočasen je, da ne bi bilo morda kje in kdaj kakih izgovorov, češ naj bi se te misli izrekle takrat, ko > bilo potrebno in zanje prikladen čas. Poudarjamo ponovno, da bi taka rešitev bila za Domžale katastrofalna. Pač pa opozarjamo merodajna m^sta in kroge na zapuščene tovarniške obrate v Domžalah, ki bi jih bilo s prav neznatnimi stroški mogoče preurediti v industrijske obrate katerekoli panoge. Vodna moč je na razpolago, cenen električni tok prav tako; prostora je še poleg tovarn, da se lahko v slučaju potrebe obrati razširijo, tovarne so skoraj poleg kolodvora (naj-oddaljenejša je le 5 minut od kolodvora). Vse te ugodne razmere, ki jim ni lahko zlepa najti enakih, vabijo industrijo v tipično za industrijo pre-destiniran kraj, naj se tu naseli in naj da kruha delovnim močem, ki bi rade, čeprav s trdim delom, služile boren kruh zase in svoje rodbine. Krogi, ki so za to poklicani, naj z vsemi močmi podpirajo vsak poizkus naselitve industrije v Domžalah in naj z vsemi silami delajo na to, da bodo oživele sedaj zapuščene tovarne, ker le v njih je usoda in bodočnost in blagostanje mladega trga Domžal. Ob 25 letnici septemberskih dogodkov v Ptuju Bilo je 13. septembra leta 1908., ko je bila vsa Slovenija razburjena zaradi dogodkov v Ptuju. Zapisniik občnega zbora ptujske moške podružnice CMD z dne 10. februarja 1909, podpisan gd dr. Jur-tele Frana kot predsednika in Skuhale Ferda kot zapisnikarja, poroča o teh dogodkih sledeče: »... Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je sporazumno s ptujskimi Slovenci določilo, da se vrši dne 13. septembra 1908 v Ptuju velika skupščina naše šolske družbe. Nemci oziroma ptujski mestni očetje 60 to prireditev naenkrat proglasili za nekak atentat na »njihovo posestno stanje' ter so sklenili, da morajo »ta napad« na vsak način odbiti. V la namen so zbobnali skupaj nemškutar-sko fakinažo iz Ptuja in sosednih mest in trgov, ki je res Slovence na vse mogoče načine insultirala in napadala in to celo pod zaščito ptujske mestne policije, kateri je župan Omig poklical še na pomoč v enakih slučajih že »izkušene« policiste iz Celja in drugod. Mi Slovenci bi naj iz teh dogodkov sprevideli, kje tiči naš pravi sovražnik ter bi naj vsi složno delovali na to, da postanemo na svoji zemlji sami gospodarji v vsakem oziru, da se v bodoče ne bode moglo na enak način proti nam postopati ...« Vsa slovenska srca so bila razburjena in ogorčena radi nemške odnosno nemškutarske surovosti in so iskala zadoščenja, t ki ga seveda ni bilo. Vsa j mesta, trgi in vasi so bile na nogah, največji od-! mev pa so imeli dogodki v Ljubljani. »Izjavljamo,« je pisal »Slovenski Narod« 14. septembra, »da se prične sedaj proti njim drugačen boj, da si bodo zapomnili, kdaj so tolovajsko napadali in ropali mirne Slovence v Ptuju.« Slovenska Ljubljana je odgovorila na ptujski napad. Za petek, dne 18. septembra sita sklicala dr Triller in dr. Oražen protestni shod, ki je pokazal ves gnev napram avstrijskim mogočnikom. Bogate izkušnje in brezprimer-na žilavest na eni, in tenki čut za vsako tudi najmanjšo krivico na drugi strani, so vzdrževali iskro upornosti v tem značajnem in odločilnem trenutku. Slovenski narod je zopet dokazal, da so mu idealne in moralne vrednote več nego eventualne ma-terijalne ugodnosti; seveda.so se tudi tu pokazali izdajalci slovenskega naroda po besedah pokojnega dr. Karla Trillerja: » ,.V naše narodno telo so se vsesale pijavke, ki mu pijo srčno kri. Odre-žinio te pijavke! Ko bodo te pokončane, bo ozdravljen na slovenskem telesu prisad, ki se imenuje neinčurski Ptuj!« Rodila se je slovenska narodna revolucija, ki je deset let |>ozneje prinesla in položila na oltar domovine zlato svobodo. In danes po petindvajsetih letih ptujskih dogodkov se spominjamo vseh onih, ki so žrtvovali svoje duševne in telesne sile za naše odrešenje. Da pa bo dobila naša misel vso svojo popolnost in svetost, se bo vršila v Ptuju v dneh 8., 9. in 10. septembra t. I. velika slovenska manifestacija, ki bo pokazala našo nezlomljivo zvestobo do domovine in idealov naših prednikov in nas samih. Mladi kolporterji v Lešah pri Brezjah Smrtna nesreča Beltinci, 3. avgusta. Lastnik hotela Krona' v Beltincih g. Žemljic si je nabavil motorno kolo. Sicer je vozilo že dobro obvladal, pa se je pred nekaj dnevi vseeno smrtno ponesrečili. Peljal se je iz Beltinec proti postaji. Kar Sredi lepe ceste je začel delati krivulje iu še par trenutkov, pa je obležal na cesti s počeno lo-btiiuu ni li i u i i i j i i notranjimi poškodbami, rakoj so V nc-del.jo, dne 6. t, m. nastopi v Zdraviliškem do' >! na Bledu 35 fantov in deklet, odličnih in izv.sinih harmonikarjev, med njimi tudi izredno nadarjeni Ravnikov Čedo, ki se jc imenitno postavil žc pri številnih sličnih prireditvah v Mariboru Vsi bode nastopili v narodnih nošah, fantie v škor-njkkih, dekletca v avbah. Prirtditev se vrši pod Po le [ ni uspelem evharističnem 6liodu v Kamniku, po krasno izvršenem prav takem shodu v Domžalah, se vrši v kamniški dekaniji v nedeljo dne 6. avgusta še tretje evharistično slavje v Smartinu v Tuhinju za župnije Šmarlin, Sela, Zgornji Tuhinj, Špitalič, Motnik in Zlato polje. Šmarčani, vzradoščeni nad tem, da je njihov kraj izbran za to prelepo slavlje, so storili kljub obilnemu delu, ki ga imajo prav tem času, vse, kar so mogli, da se bo slavnos! izvršila kar mogoče slovesno. Slovesna sv. maša bo tia prostem, Glavni evharistični govor bo imel kanonik g. dr. Mih. Opeka. Gospod dekan M. Rihar bo opravil sv. mašo, pri kateri po-jo združeni cerkveni zbori. Gospod dekan govori tudi drugi evharistični govor. Slovesna procesija se bo pomikala ob vrsti mlajev proti Laza m. Daj Bog. da bi bil blagoslov tega slavja za vso tuhinjsko dolino obilen. Osmošolec r rane Lečnik, ki se je smrtno ponesrečil na Škrlatici. V i. JiiRCta k. d. Zagreb, Oateva 32. Oglas ie registr. pod S. br. (1483 od 31. V. 1933. Ha*hna tableta - a presenetljiv učinek, Vendar Vam jamči hitro ozdravljenje glavobola in migrene samo pristna tableta. Ni Pyramidona brez Baver-jevega križa na zavitku in tableti. Ljubljanske vesli: Vsem narodnim društvom ljubljanskim Ljubljana, 4. avg. Letos poteka četrtstoletje znamenitih septem-berskih dogodkov, ki so imeli svoj pričetek dne 18. septembra 1908 v Ptuju ob priliki glavne skup-Družbe sv. Cirila in Metala in ki so vedli mimo krvavega 20. septembra 1908 v Ljubljani do naj-jačjega gibanja proli prodirajoče mu panger-nianizmu. Septenuberski do,,nlki leta 1908. so povzročili In zapustili kar na^.ot/ljo sled v vsem naT^m na-rodnetti življenju, bil' t > pričetek odkritega odpora proti tuji avstrijski viidavini. Dolžni smo po pret' PIavi angek (Emil Jan-nings). Ob 20.30. ZOBOZDRAVNIK DR. A. P R A U N S EIS zopet redno ordinira. 0 Za turiste bo sv. maša v nedeljo ob 4.15 v kapeli Vzajemne zavarovalnice tik glavnega kolodvora. O »Beneški trojčki« v Rokodelskem domu. To duhovito komedijo, polno smeha, vesele razposajenosti in hudomušne nagajivosti uprizori Kat. društvo rokod. pomočnikov v nedeljo ob pol 8 zvečer. Prireditev bo na vrtu, ob neugodnem'vremenu pa v dvorani. Igra se ne bo ponavljala, zato pazite, da ne ostanete brez vstopnice. Nabavite si jo v predprodaji, ki se vrši v soboto od 6.—8. ure zvečer In v nedeljo od 10.—12. ure dop. v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. 0 Fotografe prosimo! Vsi. ki so fotografirali svečanosti }900 letnice odrešenja in biserne svete maše nadškofa dr. Jegliča, najlepše prosim, da mi pošljejo proti plačilu po tri osnutke vsake slike, ki je količkaj dobra. — Dr. Krek Miha, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta. O Malo denarja prihaja. Blagajna mestne občine kaže zadnje čase prav občutno oseko, zakaj razpoložljiva gotovina stalno usiha. Ne samo da padajo dohodki od užitnine trošarine in drugih posrednih davkov, izostajajo tudi dohodki iz neposrednih davkov, to je zlasti iz doklad, ki so bile letos v proračunu prenizko odmerjene — 40% v primeri s 60% predlanskega leta — padajo tudi dohodki iz vodarine, gostašČine in drugih podobnih davščin. Na mestni občini so nevoljni na hišne posestnike in trdijo, da so hišni posestniki te davščine že pobrali od najemnikov z najemnino, niso pa jih odrajtali mestni blagajni. Na ta način bi bili ljubljanski hišni posestniki dolžni mesitini blagajni na zaostalih davkih več milijončkov, celo do 7 milijonov. Kakor čujemo, pripravljamo na mestni občini nekakšno akcijo, ki naj bi spreobrnila hišne posestnike, da bi nekoliko bolj pridno plačevali dolžne davščine. 0 Denes ob pOl 6 popoldne se prične na kopališču na Ljubljanici »cvetlični koTZo«. Vsi, ki imate čolne, prijavite se za tekmovanje pri »cvetličnem korzu« in pri »benečanski noči«. Prijave sprejema kopališka blagajna na Ljubljanici. Nagrade dobe po trije najlepše okrašeni in trije najlepše razsvetljeni čolni. Začetek tekmovanja razsvetljenih čolnov je ob pol 9 zvečer. Od 5 dalje bo igrala na kopališču kopališka godba © Razpored zgradarine za leto 1033 bo v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi, Ljubljana, Vodnikov trg 5-1, soba št. 3, od dne 7. avgusta do vštetega 14. avg. 1933. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. — šef davčne uprave. 0 Napad z nožem, V bolnišnico so prineljali hudo ranjenega 26-letnega delavca Albina Drolca s Celovške ceste 28. Drolca je v noči na včeraj nekdo napadel in mu z nožem prebodel hrbet. Drolčeve poškodbe so prav težke in nevarne. Napadalec je že izsleden. 0 Nesreča otroka. Iz Krtine so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 5-Ietnega Andreja Majdiča, hišarjevega sina. Dečku je po nesreči padla na desno nogo truga za gramoz in mu jo zlomila v kolenu. 0 Nočno službo imajo lekarne: Mr. I.eustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41. © Konj odgriznil nos. Huda in nenavadna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj v Dravljah 17-letnemu brezposelnemu pekovskemu vajencu Ivanu Ogelšku. Ogelšek se je vrtil okoli Nemečkovega vrtiljaka v Dravljah ter se preveč približal lastni- Maribor □ Kaj bo danes in jutri? Mariborski teden! Danes ob 10 dopoldne bo slovesna otvoritev, ob 11 bo razstavišče otvorjeno zn občinstvo. Od 11 do 12 koncert vojaške godbe. Razstave bodo otvorjeno vsak dan od 7.30 do 19. Vstopnina 5 Din, za otroke 2 Din. Zabavišče bo otvorjeno do 2 zjutraj, vstopnina po 19 3 Din. Danes zvečer igra vojaška godba. Ob 20 na unionski verandi prvenstveno tekmovanje v grško-rimski rokoborbi za slovensko prvenstvo. — Jutri v nedeljo ob 9 dopoldne velike veslaške tekme na Dravi s startom pri brvi Mariborskega otoka in s ciljem pri KSferjevem kopališču. Popoldne ob 2 velika tombola Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva na novem Glavnem trgu. Ob 3 popoldne na Mariborskem otoku velike lahkoatletične prireditve, ki jih organizira tukajšnji SSK Maraton. — Zvečer igra na razstavišču vojaška godba. Ob 20 na unionski verandi rokoborbe. O Mariborski teden. Stalne vstopnice, ki opravičujejo do . vstopa na razstavišče in zabavišče za časa trajanja Mariborskega tedna od 5. do 15. avgusta in katerih imejitelji sodelujejo na podlagi kupona na veliki, brezplačni reprezentančni efektni loteriji, se dobivajo po ceni 20 Din v pisarni Mariborskega tedna in pri blagajni na razstavišču. □ Vozne olajšave. Za Mariborski teden« je odobrilo ministrstvo polo' i ~o vožnjo. Veljavnost vozne olajšave traja od 1. do 15. avgusta, in sicer za prihod v Maribor od 8 do 11. avgusta ter za odhod od 12. do 15. avgusta. □ Pogreb ravnatelja Alojzija Koechlerja. Truplo blagopokojnega niagistratnega ravnatelja g. Alojzija Koechlerja leži na mrtvaškem odru v mrtvašnici starega mestnega pokopališča. Danes zjutraj ob 8 bodo zemski ostanki istotam slovesno blagoslovljeni, nakar se bodo prepeljali v Ljubljano. O Glasbena matica mariborska razpuščena. V četrtek zvečer je dobilo vodstvo mariborske Glasbene matice iz Belgrada obvestilo, da se razveljavljajo društvena pravila ter da se poveri vodstvo direktoriju, ki ga je ministrstvo imenovalo. V direktoriju so kot predsednik dosedanji ravna-tel Hladek-Bohinjski, kot blagajnik profesor Franc Serajnik in kot odbornika prof Finžgar in Liza Serajnikova. Mariborsko Glasbeno matico je dosedaj vodil v obče zadovoljstvo izvoljeni odbor z dr. Totninškom kot predsednikom na čelu. Društvo ima znatno premoženje. Tako znaša samo vplačana ustanovnina 25.000 Din, ki je nedotakljiva. Društvo ima svojo glasbeno šolo, ki zaposluje veliko število učiteljev ter je edina tovrstna institucija v Mariboru. S 15 letnim delom je društvo dokazalo, da je zmožno samostojnega življenja in to dokazujejo tudi izredni uspehi, ki jih je doseglo v tem razdobju na vseh poljih glasbenega udejstvovan ja. □ Na plinarniški kongres, ki se je pričel sinoči, so prišli med drugim predsednik Zveze slovanskih plinarn in vodarn inž. Vladimir Rabczew-sky, ravnatelj varšavskega vodovoda in kanalov, delegat praškega primatorja podžupan Kelner, predsednik Združenja čeških plinarn in vodarn inž. Kari Lebl ter predsednik Zveze jugoslovanskih plinarn in vodarn inž. Ivan Bartl, ravnatelj plinarne v Ljubljani. □ Krščanska ženska zevza priredi jutri romanje v Ruše. Zjutraj ob 5 sv. maša v župni cerkvi sv. Magdalene, nato odhod za one, ki gredo s procesijo. Ob prihodu v Ruše sv. maša za člane in članice. Članstvo vljudno vabljeno, da se udeleži romanja v kolikor mogoče obilem številu. Odbor. □ Kaj pa mlekarska zadruga? Mnogo se je lani pisalo in govorilo o mlekarski zadrugi v Mariboru. Vsa mariborska okolica je stavila v omenjeno akcijo velike nade. In nenadoma je vse zaspalo ter se še do danes ni zganilo. Kje je tukaj krivda, ali na organizatorjih ali na premajhnem • azumevanju, ki so ga pokazali merodajni krogi za njihova prizadevanja? □ Tudi v Mariboru so čutili potres. Močan potres, ki je vzdramil Zagrebčane v četrtek zjutraj okoli 3 iz spanja, se je čutil celo v Mariboru. Bil pa je tako slab, da so čutili samo' nekateri. Čulo se je daljno bobnenje ter so zanihali viseči predmeti. □ Vinogradi so si opomogli. Kakor zatrjujejo vinarski strokovnjaki, so si vinogradi v juliju znatno opomogli ter bo boljša letina, kakor se je skraja pričakovalo. Trta je sicer v razvoju znatno zaostala, toda lepa jesen še lahko vse popravi. Tudi grozdnih bolezni ni dosti opaziti. Kljub temu bo pa pridelek znatno manjši kakor lansko leto. □ Drevi rokoborbe) Na unionski verandi, kjer so se vršile rokoborbe profesionalov, se pričnejo drevi ob 20 tekmovanja za amatersko prvenstvo Slovenije v grško-rimski rokoborbi. Za tekme vlada v Mariboru splošno zanimanje. Nastopijo najboljši rokoborci SK Maratona, ki letošnje prvenstvo prireja, SK Železničarja in ljubljanske Ilirije, ki je prijavila 15 svojih rokoborcev. Tekme se bodo jutri zvečer istotam nadaljevale. □ Sv. Bolfenk na Pohorju. O tej krasni pohorski postojanki je izšla te dnflepo opremljena knjižica, ki, jo je spisal dr. 0. Reiser, poslovenil pa jo je odlični mariborski javni delavec prof. dr. Fran Mišič. Knjižica vsebuje mnogo dragocenih zgodovinskih in topografičnih podatkov o tej edin-slveno zanimivi postojanki, ki bo za slučaj, da se zgradi žična železnica na Pohorje, pridobila kot vrhnja postaja na pomenu in privlačnosti □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 13. t. m. Savostova —■ Magda-lenska lekarna. □ Konec v valovih Drave. Pred dnevi smo poročali, da ie 50-letni posestnik Jože Grmek iz Rošpoha, neznano kam izginil. Pri Zlatoličju je sedaj naplavila Drava truplo moškega utopljenca, v katerem so spoznali Grmeka, posestnika pri Sv. Janžti na Dravskem polju, kier so ga pokopali. □ Podlegel. Včeraj je umrl v bolnišnici 65-telni delavec Franc Gergarmas iz Podove pri Ra-čah. ki je postal žrtev žalostnega dejanja, o katerem smo pred dnevi že poročali. Vtaknil si je v usta eksplozivno patrono ter jo zažgal. Naboj mu je razbil in razmesaril ves obraz V bolnišnici so se sicer trudili, da bi mu rešili življenje, pa so bila prizadevanja zaman. Pokopali ga bodo danes popoldne ob pol 4 na pobrežkem pokopališču. □ Nov transformator. Te dni so pričeli s pripravljalnimi deli za zgradbo novega transformatorja, ki ga postavi mestno električno podjetje v betnavskem gozdu. Novi transformator bo da- kovemu konju, ki je Ogelška popadel s čeljusti in mu odgriznil nos. Ogelšek se je zatekel v ljubljansko bolnišnico. 0 Lepi dobitki Vas še vedno čakajo in sic?r na veselici Šl. Jakobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena minulo nedeljo, preložiti na to nedeljo, 6. avgusta in se vrši na vrtu gosp. Marenčetn na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi I jal pogonski tok rezervnemu vodovodnemu vodnjaku in razsvetljavo škof. dvorcu v Betnavi. O Cigani ne smejo v mesto. Čez državni most je včeraj pridrdral s suhimi kljuseti vprežen voziček, na katerem se je košatila ciganska fami-lija. Dasi se je skušal kočijaž vešče skriti za voz sena ter se pretihotapiti mimo stražnika, ni pomagalo nič Stražnik ga je opazil ter ustavil. Nič ni pomagal presunljiv jok, ki ga je zagnala cela družba na vozu: da morajo naprej proti Koroški in nimajo drugega prehoda čez Dravo kakor mariborski most. Ker obstojajo strogi predpisi, da ne smejo cigani v mesto, so morali obrnili konjičke ter odrdjrati v smeri, odkoder jih je prineslo. □ Smrten skok v Dravo. Okoli pol 3 zjutraj se je pognal z železniškega mosta neznanec v reko ter izginil v penečih se valovih. Strahoten smrtonosni skok v Dravo je videlo več ljudi. Ljudje so na obrežju oprezovali, da bi se skakalec pojavil zopet na površju ter bi mu po mogočnosti prihiteli na pomoč. Ni pa bilo nobenega znaka, da bi bil ostal pri življenju ter ga je Drava oči-vidno odnesla naprej. Ni še ugotovljeno, kdo je obupanec, ki si je s skokom z mosta končal življenje. Celje ■& Apostolstvo mož in fantov. Jutri je prva nedelja v mesecu avgustu, zato bo kakor običajno ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi pridiga, nato sveta maša in skupno sv. obhajilo. •Sr Lepo uspelo literarno predavanje in recitacija lastnih del. V četrtek je predaval mladi pisatelj g. Ciril Kosmač o iredentizmu v primorski literaturi. V svojem pol ure tra,ajočem govoru je razpravljal o umetnikih in umetnosti in v svojem govoru skušal drastično pokazati, da se umetnost rodi iz življenja in je za življenje ter s tem tudi zavrgel načelo l'art pour 1'artizma. Govoril je posebej o slovenskih pisateljih, špecielno o primorskih, o kat.erih se je izrazil, naj bi v svojih delih, podajali življenje in trpljenje naših ljudi tako, ka-koršno je v resnici, ker bo taka slika pričala dovolj glasno o neodrešenosti naše zemlje in našega človeka. Nato je recitiral dvoje svdjih del in sicer: »Tolminskega študenta Petra povest o materi« in »Mežnar Martin«. Recitacija je bila podana na način, ki je vsem segel v srce in oči skoro vseh prisotnih so bile rosne. ■& Pevsko društvo »Oljka« v Celju prične z rednimi pevskimi vajami v torek dne 8. t. m. 0 Sjovo vodje Obrtno-nadaljevalne šole gosp. Joška Bizjaka od odbora. Odbor Obrtno nadaljevalne šole v Celju je imel v četrtek, dne 3. t. m. na magistratu od 6 do 8 zvečer obračunsko sejo za leto 1932-33. Pri tej priliki se je vodja Obrtno-nadaljevalne šole, upravitelj mestne deške osnovne šole g. Joško Bizjak poslovil od odbora, ker stopi v pokoj. Obrtniške zadruge so g. Bizjaka povabile nato na zakusko v hotel »Pošta«, kjer j- bilo izrečenih več napitnic in je večer minil v prav lepem razpoloženju. G. Bizjak se je vsem zahvalil za pomoč in obljubil, da bo tudi še naprej vedno na razpolago z dobrimi nasveti, če ga bodo potrebovali. iSs Pojasnilo k notici gasilska veselica na Bab., nem. Gasilno društvo Babno pri Celju nam je z oziroin na m.šo notico, objavljeno v »Slovencu« v četrtek, dne 3. t. m. poslalo sledeče pojasnilo, ki ga radevolje objavljamo: Naše gasilno društvo nima razen prispevkov rednih in podpornih članov drugih dohodkov. Res je. da smo svoječasno vprizarjali gledališke predstave, kar bi nam bilo še sedaj veliko ljubše, kakor pa prirejati veselice. Ker pa zaradi ovir, ki se nam stavijo, ne moremo igrati, zato smo prisiljeni, da se ppslužujemo veselic, ker le s tem dobi društvo nekaj denarja, ki ga rabi za poravnavo računov že nabavljenega orodja. Kolikor nam je znano, je že stopil v veljavo novi gasilski zakon, kateri izrecno naroča gasilskim društvom delati tudi na kulturnem polju in uprizarjati gledališke predstave, katere ugodnosti se bo naše društvo tudi takoj poslužilo. 0 Še k avtomobilski nesreči v Drcšinji vasi pri Celju. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o avtomobilski nesreči v Drešinji vasi smo zvedeli, da vranski avtobus s to nesrečo ni v nikaki zvezi, ker je prišel na kraj nesreče 10 minut po katastrofi in se tudi ustavil. Nekaj minut za tem je bil na mestu tudi že rešilni avto. Pokojni Holz-apfel je peljal perutnino 1 ali 2 dni prej v Italijo in ne v Ljubljano. Holzapfla bodo prepeljali v njegov domač kraj. •©■ Truplo pokojnega Lečnika prepeljano v Celje. Včeraj so prepeljali iz Kranjske gore v Celje ob Četrt na 1 ponoči zemske ostanke dijaka Lečnika. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. • jst Nesreče. Kok Jože,'20-letni dninar je dne 2. t. m. v Novi cerkvi, ko je zlagal cement, padel in si zlomil levo roko. — Znideršie Anton, hišni posestnik v Celju, Breg 14. si je dne 3. t. m. pri cepljenju drv odsekal kazalec na levi roki. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski javni bolnišnici. Žalec Cerkveno petje. Po kratkih presledkih sla se ustanovila dva mešana cerkvena pevska zbora. Prvi s 25 pevci, ki so vsi iz vasi Ložnice in Vrb.ja poučuje g. kaplan Ledinek Makso, kaplan, drugi pa sestavljen iz nekaterih prejšnjih pevcev, pomnožen z žalsko mladino vodi g. organist Zupane. Pozdraviti je ta napredek posebno v Žalcu, kjer za cerkveno petje ni bilo nikdar toliko zanimanja in bi bilo želeti, da bi ta navdušenost ne bila le začasna, temveč naj bi trajala delj časa, kar bi bilo le v korist cerkvenemu petju. Smrtna nesreča v gozdu. Pri spuščanju drv v Mrzlici se je v četrtek, dne 3. t. m. smrtno ponesrečil 65 letni prevžitkar Franc Košenina iz Sešč pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Hlod je priletel vanj in ga je zbiil od sebe, pri tem je zadobil smrtno nevarno rano na glavi. Pri prenosu proti domu jc umrl na posledicah zadobljenih udarcev. Iz Vranskega kota Hitra smrt. V ponedeljek je umrla na Gomil-skem Turšek Rozalija. Smrt jo je nagloma doletela ob petih zjutraj na njivi, kamor je prišla, da bi plela korenje. Nekaj letoviščarjev je letos vendar prišlo na Vransko. Želeli bi bilo, da bi odločujoči činitelji stopili za prihodnje leto v stik z uradom za pospeševanje tujskega prometa. Saj je Vransko in okolica ena najlepših točk v Savinjski dolini. Lego ima prav prijetno, 360 m nad morjem, obkrožajo ga okoli in okoli mali grički, v ozadju se pa vzpenja proti severu višje gorovje. Trbovčani se ponašajo s svojo juko, ki jim cvete menda vsakih 25 let. Če bi Trbovčani vedeli, da cveleta na Vranskem kar dve taki redki roži. bi nam bili kar nevošljivi. Ena cvete na vrtu žup-nišča, druga na vrtu pred vilo Cizel. Res pa je, da se Vrančani napram tem rožam obnašajo zelo »nehvaležno«. Nobeden jih niti ne pogleda-