Leto 1904.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXL — Izdan in razposlan dne 30. septembra 1904.
Vsebina : (Št. 10K in 109.) 108. Razpis o začasni pravoslovni in državoslovni fakulteti z italijanskim učnim jezikom v Insbruku. — 109. Razglas, da se izpreminja število udov pridobninskih komisij III. in IV. razreda pri-redbenega okraja politični okraj Fridek z mestom Fridek.
108.
Razpis ministra za bogočastje in nauk z dne 22. septembra 1904.1.
o začasni pravoslovni in državoslovni fakulteti
z italijanskim učnim jezikom v Insbruku.
Ker se je odložila poslanska zbornica državnega zbora, se po vladi predloženi načrt zakona o ustanovitvi samostojne pravoslovne in državoslovne fakultete z italijanskim učnim jezikom v Roveretu do začetka učnega leta 1904/05 ni mogel vzeti v ustavno obravnavanje.
V interesu nemotene rešitve znanstvenih in didaktičnih nalog, ki jih ima insbruško vseučilišče, je torej potrebno z ozirom na učne in preskusne uredbe, nahajajoče se tam za pravoslovce italijanske narodnosti, ukrenili za sedaj vsaj začasno uravnavo, ki v okviru obstoječih predpisov in popolnoma varujé nemški značaj insbruškega vseučilišča zadostno ustreza nastalim težkočam in potrebam in ki naj bi brezpogojno trajala le tako dolgo, da se vprašanje italijanskega visokošolskega pouka dokončno veljavno reši po zakonodajstvu, ne gledé na prizadevanja vlade, mereča na njegovo najhitrejšo rešitev.
Na podstavi teh prevdarkov ukrepam začasno nastopno :
1.	Z začetkom učnega leta 1904/05 se izločijo sedaj še na pravoslovni in državoslovni fakulteti
vseučilišča v Insbruku se nahajajoče učne in preskusne uredbe z italijanskim učnim, oziroma preskusnim jezikom od vseučilišča in odslej ge morejo vršiti na imenovani fakulteti predavanja in pre-skušnje ter habilitacijski akti samo v nemškem jeziku.
Iz vseučilišča izločene učne uredbe za pravoslovce italijanske narodnosti se združijo začasno v posebnem, tudi po prostoru od vseučilišča ločenem učnem zavodu v Insbruku z imenom »Začasna pravo-slovna in državoslovna fakulteta z italijanskim učnim jezikom v Insbruku“.
Za to fakulteto imenovani redni in izredni profesorji imajo naslov: vseučiliški profesorji in so z ozirom na čin, službeno razmerje in plače zena-čeni rednim in izrednim vseučiliškim profesorjem. Prav tako imajo zasebni docenti in plačani suplenti te fakultete isto stališče in iste pravice kakor zasebni docenti in suplenti na vseučilišču. Stalna namestitev profesorjev ni prizadeta z začasnim značajem fakultete.
Slušatelji se zapisujejo v matico in vpisujejo po veljajočih določilih na fakulteti, kateri je tudi naročeno pisati matico.
Ako želč slušatelji pravoslovne in državoslovne fakultete insbruškega vseučilišča, ki so že vpisani v matico, da bodo sprejeti na fakulteti z italijanskim učnim jezikom, je ž njimi ravnati tako, kakor da bi prestopili z ene fakultete na drugo fakulteto istega vseučilišča ; njihova imena pa je izbrisati v albumu vseučilišča.
(Sloventaeh.)
77
2.	Določila zakona z dne 27. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 63) o organizaciji akademičnih obla-stev ter drugi predpisi, zadevajoči pravoslovne in državoslovne fakultete in ' njihove pripadnike se slično uporabljajo na začasno pravoslovno in državo-slovno fakulteto z italijanskim učnim jezikom, z omejitvami, navedenimi v tem razpisu.
Za področje te pravne fakultete izvršuje rektorjeve posle dekan in posle akademičnega senata profesorki zbor te v akademičnem senatu vseučilišča ne zastopane fakultete. Ako morata rektor in dekan hkratu poslovati ob kakem aktu, stopi na dekanovo mesto prodekan.
Za učno leto 1904/05 se sestavi profesorski zbor fakultete in izvoli dekan ob začetku zimskega tečaja 1904/05, Prodekana je za to učno leto izjemoma določiti z volitvijo.
Pravoslovne in državoslovne nauke je na tej fakulteti urediti po zakonu z dne 20. aprila 1893.1. (drž. zak. št. 68), oziroma po izvršitvenem ukazu z dne 24. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 204). Za nje imajo torej polno veljavo predpisi, obstoječi za pravoslovne in državoslovne fakultete, ki so v zvezi kakega vseučilišča.
3.	Italijanski jezik je na tej pravni fakulteti notranji uradni jezik ter učni in preskuševalni jezik. Z drugimi akademičnimi oblastvi in z drugimi državnimi in avtonomnimi oblastvi dopisuje ta fakulteta v nemškem jeziku.
Zapisnikom o sejah fakultete, ki jih je praviloma predlagati naučnemu ministrstvu, je pridejati nemški prevod.
4.	Na fakulteti z italijanskim učnim jezikom v matico vpisani slušatelji morejo obvezna predavanja pravnomočno poslušati samo na tej fakulteti, kolikor je preskrbljeno, da predavajo na tej fakulteti profesorji, zasebni docenti ali suplenti. Tiste obvezne kolegije, ki se ne predavajo na tej fakulteti ali ki jih je poslušali na modroslovni fakulteti, bodo morali dijaki poslušati na vseučilišču v Insbruku, dokler se drugače ne ukrene.
Za te dijake veljajo gledé njih posečanja vseučilišča v obče predpisi, ki sploh veljajo za izredne slušatelje. Za njih oprostitev od kolegnine, ki jo je plačati na vseučilišču, sè strani profesorskega zbora tamošnje pravoslovne in državoslovne fakultete je šteti kolokvijska spričevala, dobljena na fakulteti z italijanskim učnim jezikom, za zadostna dokazila znanstvene uporabe.
5.	Gledé sestave posebnih komisij pri državnih preskušnjuh naj veljajo zaukazi ministrstvenega razpisa z dne 8. marca 1902. 1., št. 562/m. za b. in n.
Pravozgodovinske državne preskušnje, ki se opravijo v italijanskem jeziku, se vršč v prostorih fakultete z italijanskim učnim jezikom.
Z razpisom z dne 8. marca 1902. L, št. 562/m. b. in n., izdana določila o strogih preskušnjah v dosego juridične doktorske stopnje, ki se vršč na insbruškem vseučilišču v italijanskem jeziku, izgubč svojo moč in odslej se morejo opravljati rigorozi v italijanskem jeziku samo na fakulteti z italijanskim učnim jezikom.
Za izpraševalce v zmislu § 7, 8, 9 in 10 ministrstvenega ukaza z dne 15. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 57) je šteti ob sestavi preskuševalne komisije tako redne kakor izredne profesorje te fakultete. Če za kako preskusno stroko ni nastavljen niti reden niti izreden profesor, naj vstopi najprej za presku-ševalca zasebni docent, kateremu je izročeno nado-mestovanje te stroke. Ako ga ni ali ako ni zastopnika kake sorodne stroke, se lahko izjemoma privzame za preskuševalca nehabilitirani suplent preskusne stroke. Ako je začasno nemogoče, po § 9 omenjenega ministrstvenega ukaza dopolniti preskuševalno komisijo tako, kakor je gori povedano, na štiri ude (brez dekana kakor predsednika), naj četrti presku-ševalec odpade. Taksni znesek, ki gre temu četrtemu preskuševalcu, naj se v zmislu § 15 veljajočega reda o rigorozih privzame v razdelitev po končnem stavku § 14 tega reda.
Če hočejo tisti italijanski kandidati, ki so s koncem učnega leta 1903/04 opravili eden ali dva rigoroza po ministrstvenem ukazu z dne 8. marca 1902. 1., št 562/m. za b. in n., nadaljevati rigoroze na fakulteti z italijanskim učnim jezikom, je ž njimi ravnati tako, kakor da bi bili delali rigoroze na tej fakulteti. S tem je odgovorjeno tudi na vprašanje, na kateri fakulteti naj ponavlja reprobiran kandidat do-tični rigoroz.
Promocija italijanskih kandidatov za doktorje prava se vrši, dokler se drugače ne ukrene, pod avtoriteto vseučilišča v Insbruku po določilih reda o pravnih rigorozih in po točki 5 ministrstvenega razpisa z dne 8. marca 1902. 1., št. 562/m. za b. in n.
6.	Disciplinarno oblast čez vse osebje, pripadajoče fakulteti z italijanskim učnim jezikom, in čez dijake te fakultete vrši njen profesorski zbor po obstoječih predpisih.
Pravnomočno izrečena odprava kakega rednega slušatelja od fakultete ali od vseučilišča v Insbruku (§ 13, točka 3 in 4 začasnega disciplinarnega reda) velja tudi za drugo in zato je vsako na odpravo glasečo se razsodbo profesorskega zbora, oziroma akademičnega senata takoj po njeni pravnomočnosti naznaniti drugemu disciplinarnemu oblastvu.
Hartel s. r.
109.
Razglas finančnega ministrstva z dne 26. septembra 1904. L,
da se izpreminja število udov pridobninskih komisij III. in I V. razreda priredbenega okraja politični okraj Fridek z mestom Fridek.
z mestom Fridek se počenši s priredbeno dobo 1906/07- zvišuje od 4 na 6, oziroma od 6 na 8.
Potemtakem je z razpisom finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 117) zazglašeni in z razpisom finančnega ministrstva z dne 3. septembra 1901. 1. (drž. zak. št. 141) dopolnjeni spisek priredbenih okrajev za občo pridob-nino popraviti tako:
Število udov pridobninskih komisij III. in IV. (Stran 911 dne 11. maja 1897. 1. izdanega razreda priredbenega okraja politični okraj Fridek XLVI. kosa državnega zakonika.)
Okrajna številka	Priredbeni okraji	Sed:ži komisij	Število udov za davčne družbe	
			III.	IV.
za davčne družbe III. ln IV. razredu			razreda	
ha	Politični okraj Fridek z mestom Fridek	Okrajno glavarstvo Fridek	6	8
				
Böhm s. r.
f