Za delavski razred ni altetnative
»Lahko rečemo, da že dolgo ni bilo tako razgibanega ob-dobja v notranjem delovanju ZK, kot je značilno za zadrtje mesece,« je poudaril Miha Košak, predsednik občinskega komiteja ZKS na oktobrski seji tega foruma, na kateri so kot zadnji v občini razpravljali o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ.
Njegove besede potrjuje tudi podatek, da od 286 organizacij samo štiri niso uspele najtj časa za razpravo o 13. seji, da je kar tretjina takih, ki so že imele po dva in več sestankov v zvezi s predlogi sklepov. Značilno za vse sestanke je zavzetost v pripravah nanje. Sekretarji so ob pomoči sekre-tariata ali sami pcipravili se-stanke, analize stanja v osnov-nih organizacijah, okolja, v ka-terem delujejo, in širših ra-zmer, pripravili so kritično oceno dela posameznikov v osnovnih organizacijah, oceno uveljavljanja članov v organih samoupravljanja, delegatskih razmerjih itd. Ravno te temelji-te priprave so bile vzrok, da razprava v mnogih primerih ni bila zaključena na enem sa-mem sestanku.
Predsednik Miha Košak tudi ugotavlja, da je bila povsod prisotna velika kritičnost v obravnavi predloga sklepov, še bolj pa do analize vodilne vloge ŽK v naši družbi. Čeprav je bila kritika ostra in odločna, ni prehajala v splošno in neod-govorno, ampak je prav obrat-no kazala na izostren posluh članov ZK do deformacij v naši družbi. Ostra kritika je veljala tako nespoštovanju samou-pravnega ravnanja na vseh ravneh in v vseh okoljih, nei-zvajanju samoupravnih spora-zumov in družbenih dogovo-
rov kot tudi ponaSanju članov ZK. Odločanje mimo samou-pravnih organov, pomanjkanje razvijanja delegatskega siste-ma, birokratsko in tehnokrat-sko ravnanje, so bili najostreje napadeni. Oportunistično ob-našanje, neodgovornost na delovnem mestu, karierizem itd. pa označeni kot pojavi, ki kvarijo lik komunista in slabe vlogo ter položaj ZK v naši družbi.
Padanje življenjskega stan-darda je v nekaterih sredinah takšno, da že resno ogroža so-cialni položaj delavca. Diskusi-je so razkrivale nekatere vzro-ke takšnega stanja in pozivale na še večjo angažiranost pri izvajanju lastnih stabilizacij-skih programov. Ob tem seve-da niso mogle zaobiti po-membnih nalog, ki jih morajo opraviti tudi na mestih izven neposrednega odločanja, v občini, republiki in zvezi. Kriti-čne pripombe, ki so bile usmerjene na ta mesta, pa so običajno zaključene z mislijo: »Tam nas tako ne slišijo«, ali pa: »Zato bi morali poskrbeti višji organi ZK«.
Skozi prav vse razprave, ugotavlja Miha Košak, se je vleklo kot rdeča nit vprašanje odgovornosti. V družbi nam ne manjka dobrih ugotovitev, ne smernic in sklepov, manjka nam le osebne in kolektivne odgovornosti. Vse preveč se govori »Vsi smo krivi« in vse premalo se pokaže na pravega krivca. Člani ZK pa se ne zado-voljujejo samo z odgovornost-jo za napake, storjene danes, ampak jo želijo uveljaviti tudi za nazaj. Vsaka zamisel, ukrep, zakon, investicija ima svojega začetnika in nosilce. Za uspele kaj kmalu najdemo zaslužne. Aii kaj takega ne moremo najti
tudi za zgrešene naložbe, ukrepe, ki vlečejo naš gospo-darski in družbeni razvoj na-zaj, se je na seji občinskega komlteja v uvodnem govoru vprašal Miha Košak. Poudaril je, da tudi za neenotnost v ZK, za njeno akcijsko slabitev, ob-staja odgovornost. Res pa je tudi, da v 00 ZK diferenciacija med člani še ni našla svojega pravega mesta.
Značilno za mnoge sestanke 00 ZK, je ugotovilo predsed-stvo komiteja, je tudi to, da je bila diskusija o predlogih po-tisnjena malce v ozadje. Le redkokje so obširneje razprav-Ijali o sklepih, zato se pojavlja občutek, da ti sklepi članstvu v podrobnostih niti niso znani in da je šele široka organizirana akcija vzbudila med komunisti večje zanimanje za delo najviš-jega foruma iri proučevanje vsebine predlogov sklepov. Izražena jim je bila vsa podpo-ra, bilo pa je tudi nekaj pri-pomb, ki jih bo potrebn globlje proučiti. Večkrat med pripom-baml je tudi ta, kako lahko plšemo v sklepih, da je sa-moupravljanje na razpotju? To je bilo slisati v mnogih 00 ZK v ozdlh materialne proi-zvodnje. Za delavca ni druge perspektive kot krepitev in ra-zvoj samoupravljanja ter ostra in odločna borba proti vsem, ki ga žele ovirati. Alter-nativa za delavski razred Ju-goslavije ne obstaja! CK ZKJ pa naj odločneje pokaže na sile, ki zavirajo izvajanje sta-bllizacijskega programa. V bazi se želimo obnaiati stabi-lizaci|sko, to naj se zahteva od vseh v družbi, pravl|o bezi-grajski komunistl.
NadalJ. n« 8. »trani
NadalJ s 1. strani
Mnogi so tudi mnenja, da je sklepov veliko da zajemajo vsa področja našega gospo-darskega in družbenega življe-nja. Na tako široki fronti bo težko delovati. Izbrati bi morali udarno smer in tu združiti vse sile, kajti le tako lahko upamo na uspeh in uresničitev skle-pov. Po drugi strani pa je pre-vladalo mnenje, naj bi bili skle-
pi krajši, bolj akcijsko oprede-Ijeni, naj bi bili naznačeni no-silci aktivnosti in določeni ro-ki. Le na tak način bo možno razviti osebno in kolektivno odgovornost. O presplošnih sklepih je težko razviti kontro-lo njihovega izvajanja, brez kontrole pa ni mogoče razviti sistema odgovornosti.
Ko je Miha Košak spregovo-ril o vprašanju informiranosti članstva, je poudaril, da je to vse preveč prepuščeno samo dnevnemu informativnemu ti-sku in RTV, kar članom ne za-dostuje, da pa tudi Komunist praznino v informiranju slabo zapolnjuje. Menil je, da je po-leg realnega prikaza stanja v družbi pomembna tudi pra-vočasnost v informiranju. Ka-dar s pravo informacijo kasni-mo, puSčamo prazen prostor za najrazličnejše špekulacije. ki največkrat niso dobrona-merne. Posebne graje pa so vredni tisti nastopi in govori naših vodilnih funkcionarjev, ki jih realnost hitro demantira, komunisti pa na ta način veliko izgubljamo.
O seji občinskega komiteja ZK berite še na 3. strani.
ANDREJ DVORŠAK