gt. 27. V Goriei, v sohoto dne 4 aprila 1908. hetnik X, Izhaja T»ak torek in «oboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praxnik iiide dan prej ob ß. zvečer. Stane po poiti prejeman ali v Qorici na dom poliljan celolptno 10 K, polletno 5 K in «etrtletno 250K. ProdajasevGorici v to- bakaman Schwarz v Solukih ulicah, Jelleraitz r Nunakih ulicah in Le- ban na Verdijevem tnkalifldu po 8 tin. Hret) ii&tvo in upravnifitvo ie nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je natloTiti na uredniatTo, oglaie in naročnino pa na upravniitvo »Gorice«. Oplasi ae računijo po pctit- Trstah in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po IS Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeČkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoT. L. Lukežič). „Soča" preklicuje suo]e obrekovanje.** V „S či 2. aprila beremo |ledeči preklic: |^ Vsled krive informacije" ob- javilo je uredništvo „Sočeu v st. 36. z dne 30. marca 1907. članek v katerem se napada in žali stanovska cast preč. g. dr. A. P a v 1 i c a. Podpisano uredništvo izjavlja sedaj, da obžaluje ta n a p a d na preč. g. dr. A, Pavlica, ker je po- polnonni neutemeljen in pre- klicuje v polnem obsegu vse ža- litve ter se zavezuje porav- nati vse v tej pravdi n a- rastle stroške. Uredništvo „Soce". To iroamo slučaj, ko je „Soča" dobüa krepko klofuto po svojih lažojivih ustib. Sama mora priznati, da je obre- kovala in halila gospoda dr. P a v 1 ico ter ma hotela amazati njegovo sta- nOYBko cast, dobro vedoč, da je vse, kar pisepopolnonta neutemeljeno. Vkljab ternu pa, da je dobro vedela, da je de- lala krivico, ni hotela preklicati in se je sedaj še Ie test eno leto adala, ker se boji porotnikov. Ta poglejte tso lažnjivost fn pro- palost liberalne stranke in DJeaih glasil ! V takih slucajih naj bi vsi prizadeti posnemali preč. g. dr. A, Pavlica in naj bi naperili tožbo proti obrekoTalcem in lažnjivcem okoia „Soöe". Le tako na- pravimo mir t deželi in z»branimo sa- rovost in pohujšanje, ki ju Sirita „Soöa" in „Primorec". Naj ouienioDO še, da je pri tern napada na preö. g. dr. A. Pavlica sode- loval todi državni in deželni poalanec A 1 o j z l j Š t r e k e 1 j, ki je prišel „i n- formiratu arednišUo „Soče", kakor ga je zdaj to izdalo. Za avoje trditve ni imel ta državni poslanec nobenega do- kaza. Pomilujemo ! Zopet paralela „Edi- nosfi". „Edinost" bode zaradi tega naslova zopet na nai hada, ali mi ji ne moremo pomagati: kar je re?, bo ne da otajiti. Ona aioer pravi, da se s to trditvijo ne srečno lzpodtikarno ob — neresnico, da je „paralelovanje" le na naši atrani, in da je ona dosledno odklanja, s čimer se pa prav za prav le ona sama izpod- tika ob neresnico, ker taji, kar se I tajiti ne da, ker stoji črno na belem. I „Edinost" se bode gotovo še spo- minjala, kaj jo je že t enem prvih na- ših tozadevnih člankov hado Bpeklo, da je skočila pokonci, kakor bi jo bil gad pičil. Bila je to naša trditev, da so naši poalanci nasproti Tolilni refjrmi ravno tako postopali kakor tržaški in istrski, t. j. da so račanali z razmerami, katerih ne morejo izpremeniti. Nato je VBula „EdinoBt" na nai naalov kar celo ploho primer in prilik, s katerimi je prispodabljala izpremembe in neizpre- caembe naiega novega vol. reda s ta- kratnimi terjatvami in zahtevami svojih dež. poslancer za prih. tržaiko in (zdaj že dovršeno) istrsko dež. vol. reformo. Postavljala je na eno slran pridobitve ali pravzaprav v njenem zmialanepridobiWe naših poBlancev, na drngo stran pa „od- loöne" pogoje svojih poslancev in pc- sebno njej toli imponujočo obstrakcijo tržaško. S kako posebno slaatjo je pri- mer jala naSo do3edanjo manjšino z trža- ško in istrsko. Pa kaj bomo to naitevali; gospodjo pri "Edinosti" naj le vzamejo v roke BTOJ list od 13. marca ätev. 73 in v dragi poloyici članka „Fonesreöena paralela" ne bodo čitali drngega nego : dr. Gregorčič tako, dr. Laginja pa tako ; goriški Slovenct to, istrski Siovani pa to; goriška reforma to in to slabo ; istrska pa to in to dobro. Ako ni tak sestavek pristna „paralela", ako ni tako pisarjenje pristno „paraleloTanje", potein naj natn „Eiinoat" pove, kaj njej ta dra izraza sploh pomenita? Če ona meni, da je istrska vol. reforma tak fenomen na slovanskih pridobitvah, a goriška reforma pa taka pokveka, čema ji pa primerja ? No, nič lažjega kot na to vprašanje od- govor: Godi se ji kot modri miški; si- lila je v past, in ko se je past sprožila, sili zopet iz pasti. Rohnela je na naäe poslance z neizprosno silovitostjo : Izde- jice, Lshom večino iz rok ! la zdaj> koje tadi istrska reforma „meso postala", zdaj jo je onega rohnenja strab, se ga kesa, je obialaje; kajti tadi v htri ni večioe — a če bi bila sama ta blamaža ! — v idtri niti sii enakfga Stevila odbornikov kakor pri nas, t Uirl je äestkrat manjia 8loTanska manjäina nego naša, in Ita- lijani morejo zbororati tadi brez Slota- noY, kar naši ne morejo ; in tiste „ga- | rancije", katerih ne more „Eiinost" na 'dovolj \elik zvon obesiti, so — öe bi bile tadi resnično take, kakor jih ona v Bploinosti kaže — komaj odlomki narodnega zatarotanja, katero je t ro- kah naie delegacije s tern, da atori lahko veako zborovanji nesklep^no. Da bi mo- g!a „EJioosl" stoj narodni radikalizem katerega je tako tisoko leteče izigravala proti naäi to), reformi, zadostno in častno opraviöiti, bi morala dokazati, da je istrska voliloa reforma slovanako de- legaciju ne le dotedla do one pozicije, katero okopira naša delegacija zbog prejšnjega to), reda, ampak da je nora pozicija istrake slot, delegacije daleč pre- kočila doaedanjo pozicijo naie delegacije. Je-li pa „Edinost" eno ali drago doka- zala ? Raj še ! ? Ona se tema dokazoma izogiblje kakor mack* rreli kaii. Biat- Tena točka Tsega tega spora jepaČTpra- šanje, katera alov. delegacija ima Tečjo moč proti laiki večini, naia ali istrska. Ta točka tvori tadi jedro naših tozadev- nih razpraT, „Ediaost" so je pa tej točki doslej previdno izogibala. Oaa gOTori o izpremembah v Istri po novem vol redu nasproti starema, in to seveda kolikor mogoče T aaperlativa ; ona gOTori rarno tako o Goriäki, pa seveda kolikor mo- goče T deminativa ; primerja potem iz- premembe i8trske z goriškimi in pride seveda do reznltata, da se je v htn r narodnem ozira marsikaj (ali po nje mnenja : mnogo mnogo) izpremenilo, na Goriškem pa nič. Na podlagi tega rezal- tata se obrača proti nam, češ* da od- klanja Tsako „paraleloTanje"; da odkla- nja celo Tsak poskas, ker da ni z»nj prav nobene realne podlage ; da se nam upira, ker da hočemo preko take para- leie rešiti na svojem političnem ngleda, kar se aploh reiiti da ; da ne dopašča, da bi kdo avoje politične grehe hotel prikrivati s tern, da drage potegaje na 8T0J oi\ö • da ne dopntäa krivice, ki bi bila T ten»;,1 da bi se vstvaritelji istrake Tolilne v^rorme atavijali t eno vrsto ž njimi, irKao «agrešili .tisto gorostasooat, ki jej pravijo goriika vol. reforma ; da ne dopndča sledojiO, da bi hotel kdo re- ševati sebe s tern, da istrake rodoljabe jednači sebi in meöe s tern črno aenco na njihovo čiato politično repotacijo. Raj ne, kak monatraozni alavospeT aamema sebi, kako bajno politično ba- haätvo, kak samoljabni izrodek c^snikar- ske nadatoati! Io vse to le zrakovna /gradba varave sofisterije in nelogične konkluzije ; kajti vse to opira „Eiinoat* na krivo premiEO, katere bistvo je ne- realnost. Istrski Slovan je zdaj pravzapraT ie le naatopil pot, po kateri dospe en- krat do gospodarstva v deželi, goriiki Siovenec hodi to pot že davno in jedo- spel do zadnje etape ; prvi korak naprej ga pripelje do večine. Ta korak Tsebaje 8eveda največje težkoče in zahteval bo hndega boja. Značilnost ten dveh pozicij je pač le ta, da ietrski Italijan vidi t alovanskem nasprotnika še le pričetnika T boju za gospodstvo t deželi, goriäki Italijan ima pa alovenskega tekmeca že pred vrati. (Hannibal ante portas !) Na- ravno torej, da je pastil prvi lahko svo- jema nasprotnika en kos poti dalje proti sebi, dragi pa tega ne more, če noče naenkrat Ieiati pod peto alovenske ve- öine. Istrski Slovan praznaje še le za- četno zmago v prednjih stražab, goriäki Sloveaec stoji pred odločilno bitko, ka- tere zmago pa ne more določiti boj za toI. rcfjrmo (brez občne toI. pravice), ampak boj pri volitvah v kapčijsko zbornico. Naši čitatelji vidijo, da je obrnila „Edinost" razmerje istrakega in goriikega boja 8 svojim „paralelovanjema na glavo. la prekacajeno paralelovanje je ona pri- čela, uii smo je le izprožili, t. j. dali njej povod, ali odprli past, da je „mišiia" šla vanjo. Ta „$pa&>" se nam je izvrstno posrečil. Prav amizantno nam je tore) gledati, kako se „ElinostM v pasti korači, opira roke ob bok ter emfatično recitira deklamactjeo odklanjanja, upiranja „vsaki paraleh", o nedopaščanjn prikrivanja po). grehov, o nedoppščanju krivic istrakim rodoljabom itd. — .Elinost" hvala za ožitek ! LISTEK. Kje, kedaj in od koga se je rodil o. Ivan Sve- fokrižki ? Spisal .losip Balič. (Konec.) lz vsega naredene^a je dovolj raz- vidno, da je živela v Križa sredi sedem- naJBtega «toletja, torej b»ä ob öasa rojstva naiega pisatetelja, zakonska dvo- jica iroenom Leonello, zato je mogoöe in celo verojetao, da se je prav iz tegi zakona porodil naš otec. Iz spoštovunja do njegovega očeta, so ma, ko se je po- fcapocinil, dali inoe „Joannes Bapta". Zdaj pa še nekaj o čaan Ivanovega ro)8tra. Codelli piše (I. c), da se je Ivan rodil „circa la metä del secolo 17.moM Križki nadačitelj Medvešček*) pa bi ga r«d naredil precej mlajSega, öei, da Be j« rodil žele 1. 1664. To sodi on po mrttaškem zazoaoaka sTetokrižlega sa- ^-».""¦? T k°iem öitamo pod Stv. 853., *) Sv. Križ, , zemljepisno-zgodovinski opis , da je pater Ivan Krstnik „h Sancta Grace Concionatoru amrl v Goriei dnč 17. oktobra 1714, „annorum 50-*. V „mortnariju" goriskib kapocincev pa je smrt Ivanova sub No. 865. dobesedno takole zaznamoaovana: „?. Joannes Bapt. a St. Grace, Goncionator, decessit Coritiae; 18./X. an. 1714. aetatis re|i- giosae 50 annorum". Takaj pa moram pripomniti, da „aetas regliosa" pomenja leta, katera je kdo prebil v samostana, potem ko se je preoblekel, ne pa leta fiiične staroati, koja so pričeli šele po- zneje dostavljati. Ako je imel torej naš Ivan, ko je stopil v kapacinski red, re- cimo 19 let, amrl je potemtakem 69 let star, oziroraa je bil rojen ). 1645., kar povaem odgovarja Codelli-jevim besedam, da se je porodil okoli sredine 17. sto- letja. To pa se ajema tadi z mojim domnevanjem, da ategneta biti prej omenjena dva zakonska roditelja naiema otca. — Pa tadi Ivanovo pridige same nam pričajo, da se je njih oče rodil pred letom 1664. Znano je namreö, da je Ivan STOJe govoro dolgo hranil t rokopisih predno jih je dal natisnit:. V nekater.h nahajamo celo letnico, ko jih je spisal ali predaval. Od teh letnic je najstarejia ona, ki se n&haja v V. zvezka t pridigi na četrto poetno nedeljo str, in ta letmca je: 1060. Ako se je rodil o. )»an, kakor sem omenil 1. 1615., je imenovano pridigo lahko predaval I. 1669., nikakor Bi pa to ne bilo mogoöe, ako bi se bil porodil iele 1. 1664. Sicer pa: „dhto, sed non concesso", da bi bila omenjena letnica zgreiena, nam evedočijo pa pridige t IV. zvezka naperjene zoper Tarke, ki so 1. 1683. oblegali Danaj, da je Medveščkovo me- nenje krivo. Ako tore) poTzamemo na kratko, kar smo povedali, lahko rečemo, da se je o. Ivan rodil t Tipavskem Rriži t zadnjem decenija sedemnajstega stoletja. Oče ma je bil bržkone gospod Ivan Rratnik Leonelli, plemenitai nižje vrste beneškega pokolenja, a mati Slovenka iz plemenite obitelji rihenberlke. Romanic na Vitovsko 6oro.^ Pot mojega življenja. — Stefan Lcvkös. (Dalje.) Veliko je bilo hrepenenje, dokler ni bilo upanja v arco, a kakor je opanje ra8tlo, take — se mi zdi — je pojemalo hrepenenje. A ni samo pojemalo, izginilo je po- polnoma in rodilo se je novo, čisto dra- gačno, in tadi tistc je izginilo in pognalo je zopet drago.------------ Morda je bila strapena slana, ki je pomorila prvo cvetje, in ki je pomirila drago, ki je pogaalo za njim, a tretjega ni pomorila. Če pa zapade Se enkrat strapena slana, vniči in pokonča vse skapaj! In tako bi se znalo zgoditi, da bi oatal vrt za Tečne čaaa pust in pra- zen, T86 vničeno in pokončano.------- Noto hrepenenje je pognalo is srea, nič tcč tako nejasno in neizraženo kakor tisto otrosko, ki zahrepeai po jasni zvezdi na vecernem neba, in Tse bolj silno in mogoöno je bilo. Denar je izvolil. Z denarjem bo agitirali liberaloi. To je nicer zaano, vendar pa bo dobro, öe te stvari nekoliko natanönejie pre- tahlamo. V rokah imamo pismo, ki ga je Gabršček pisal v Krii na Vipavskemsvo- jemü dobrema prijatelja. Pismo segltsi: „V Gorici 43 1908. Dragi Peter! Po (oUi Ti pošiljamo nekaj glasovnic za petek. Napni vse moot za to, da pridobiä kolikor mogoöe glaaov. — Za agitacijske stroäke lahko pora- bii 30—40 kroa ali pa še morda 50. Ako rabiä denarpiäi nam. Ti ga pošljemo hitro. Pogamno na delo, da vržemo to črno bando. Prilagam iskaz TČerajšnjih volitev Da si mi zdrav I — Za Gaberäöeka Fabeiö*. T&ko so glasi pismo. Peter pa je k tetna pisma po volitvah napisal sledeöi racua : „Račun stroikov za a g i- t a c i j o : Jožef Vrčon Dobr. 35 za vozove 1.— K n „ za vino 20.- „ „ „ „ za vino injed 26,— „ Fr. Koöevar, slaga, za raznaianje 10.— „ Mermolja „ 6.80 „ Skupaj 63.92 K Prepisali smo račaa tsko, kakor je narejen. Sicer se je Peter malo zmotil, pa nič ne de ! Sedaj pa vzemimo mi svinönik t roke in račanimo ie mi! Če je že v Križa, kjer je Gabriöek dobil 45 glasov, stala agitaciJ8ka pijača in jed 63.92 K, koliko je to stalo dragod ? Vseh glasov je dobil 4 4 0. Torej ga je atalo volivno vino io galaž najmanj 630 krön. Če pa račnnamo še dalje, pridemo še do zani- mivejiih račanov. Liberalci so skapao dobiii iz veleposestra, trgov, iz kmečke in 8p!oäae skupine približno 15 500 gla- sov. Postavimo to ? razmerje z zgoraj- nimi šte?ilkami ia dobimo, da je teh 15.500 glasoT liberales stalo najmanj 25.000 K. Če pa vzamemo k tema äe, da so se v splošni skupini in v kmečkih občinab vräile ožje volitve, ki so stale äe Teč, pridemo do zaključka, da so li- ber&lci in agrarci izdali za svojo alepar- 8ko znago, nič manj ko 50.000 kron Da to odgotarja i^snici, smo pre- pričani, posebno, ko nam je znano, da so posamezni liberalni agitatorji, n. pr. eden v Gerkoem menj&vali ob Tolitrab tisočake, akoravno sicer nimajo t žepa okroglega, ker vse sproti zapijo. Tako 8e je volilo pri nas! Zuagal je denar in pijača. To pismo, ki ga pri- obcajemo zgoraj, naj prebere rsak dobro, da bo Tedel po čim je pri nas narodnost sToboda in napredek. Nas take Btvari ne motijo. Vemo dobro, da liberalci goljuf *jo, kjer morejo. Ponoani bdqo na srojih sknpnih 15.000 0 kraj, blagoslova božjega poln, — ni ga Tec tistega hrepenenja, ki sem hrepenel z njim po tebi v neskončno daljavo, — do jasoe pike pod temno goro! — Ni ga Teč — tistega otroškega, ne- jasnega! — — — Tisti dan je začelo giniti iz area, ko sem misiil, da si mi že tako blizo. Tisti hip je začelo giniti, ko sem jasno spoznal, da vodi moja pot naravnost na tvoj blagoslovljen vrh; ko sem mislil, da moja pot ni uveč dolga, da ni hada in težavna. — — — Pa je äe vse daljša, kakor Tea ne- skoočna razdalja od raladih dni pa do tistega kraja in do tiste doline, ki sem romal pol življenja po njej. Ne8končna dolga je pot tistega kraja in od tistega jatra pa do danainjega dne — neskončno dolga, če se vzrem po njej nazaj; — njen konec se zgablja v noö pred tistim jntrom. — — — Izprevidel in spoznal sem tisto jntro, da vodi moja pot na tisti strm grip, — da romatn na Vitovsko Goro. la kakina je bila ta pot! (Dalje pride). glasov, ki bo bili Slovenski Ljndski Stranki oddani iz trdega prepriöanj». Možatost je geslo naše stranke. Prapor naäe stranke ostane neomadeževan, li- beralcev in agrarcev se pa drf;i volivno vino in gnlaž ter Jadeževi groši jim rož- Ijajo po žepih. DopisL Iz Podgpre. — Končno Tondarle zopet en odgovorček v „Soči". Menili smo že, da ga ne bo ali vendar prišel je, dasi je jako kratek. Liberalci torej res menijo, da je večina soc. demokra- tOT glasovala za naäe kaodidate. Odigo- varjajo vam socialiati sami v „Del.Listo." in T „Riečem Praporju", č/\ niso socia- lUti pričakovali takega očitanja, ker bi bili liberalci in agrarci brez pomoči so- cirtlistOT gotovo propadli t ožji volitvi. Mi smo rekli v dopisa, da ste napravili kompromis s socialisti in tega tadi ne morete atajiti, öe se na glavj postavite. In tega madeža pred ljadstvom ne opo- rete kar tako. Potem, če bi tadi bili vsi socialisti glasovali z» naše poalance, mi nismo moledovali pri njih in delali ž njimi kompromisa, kakor agrarci in libe- ralci. Čadno, da ne trdite tadi, da je polovica agrarcer glaäorala za naše kan- didate. Vemo, da je težko slaviti zmago, katero so Tarn priborili socialisti. Kaj pa črez 6 let, ko ijadsWo izpozna raso agrarno krinko, narodna krintca ram že ne nese več zaželienega vspeha. — No, slednjič bo treba le pokazati očitno svoj svobodoruiselni obraz. Dopisnika „Soöe" se sanja, da bo baje dopisnik „Gorice" pristopil k naprednii stranki prej ko pre- teöe 6 let... Mogoče misii, da so raed našo stranko taki figamožje kakor v li- beralni, ter da nas je trenatni poraz dne 9. marca nničil. Končaino valed tags, ker nam niste odgovorili na dvakrat zaatav- Ijeno vprašanje. S tern ste pokazali, da niste zmožai niti za jedrnato odkrito polemiko. Pa äe pošiljate zastopnike ˇ deželni zbor, in agitirate med ljadstrom za stranko, katero sami niste zmožni zagovarjati. Iz Yrtojbe. Zaanema dopisnika iz Vrtojbe ˇ „Soči" z dne 28. marca po- vemo ob kratkem, da na tako podle in hinavske dopiae, kakor je oni ˇ isti šte- rilki, ne reagiramo, ker poznttmo dobro njega in njegov hinavsko liberalni značaj. Za vse njegoTO pisarjeoje in obrekovanje T tej liberalni canji, ki je naperjeno napram g. Jakobn Gcrkiö, se ta niti ne zmeni. Njema to gotovo ne bode niö škodovalo, kajti domačini ga poznamo, kot debrega in vernega katoličana — in to je ravno, kar v oči bode ,SočinegaM liberalnega in brezverakega dopisnika. Zato ga torej hoče z svojo gnilo „ha- moristiko" osmešiti, a mesto tega se smeäi med treznomislečimi Vrtojbenci liberalni dopisnik 8am. Kakor se ridi, so pričeli vrtojbenskema „kapo" liberalen sedaj T spomladi, ko se narava pomlaja, borneje delovati možgani. Z»to ma pa mi svetnjemo, naj s tako puhlimi, hinar- skopodlimi in lažnjirimi dopisi ne pri- haja na dan, kajti z m&slom zabajati na solnce eedaj ob vročih pomladnih dneb, je nerarno. — Prepira in sovraštva ne iščemo mi, isöe ga dopisnik „Soöe" sam, če ga izTOJnje — gorje ma! Temni obiaki se zbirajo nad njegoro glavo, bati se je, da prične vsak čas grmeti in treskati. Knpa brezznačajaih in hinavskih dopisov v „Soči" in njegovega liberalnega deloranja t škodo mar^ikoma, se polni; pazi naj se toraj hinavski dopisnik, da se ne prenapolni, da ne bodo vsa nje- gova nelepa dejanja šla čez in se ne razlila med — IjadsWo. — „Soöi" pa česlitamo na izvr*taih dopisih vrtojben- skega liberalca. — Iz Rihenberga. — Naši na- prednjaki so se strašno veaelili liberalne zmage. Zažgali so kresovo, spoščali „ful- žete" in kričali „žifio napredna-narodna stranka" in živio LŠtrekelj da so bili vsi zagrleni. „Kmetu Mermolja in „kmet" Franko, primita se za nos ! Pri ožji Tolitri v aplošni ekapini so tadi v naü oböini zmagali naprednjaki s pomoöjo železničarjer. To jih je za hip tako nardašilo, da mialijo, da imajo eel Rihenberg w žepa. Poaebno bo je veselil liberalo« "zmage privandranec Čenoili Gigoj, ki bo prihodnji žapan rihonberški in pa njegovi glavni podžapani : od ri- henberškega pikolita bogati Poniž, krč- marja Pa?lica in B'ezar ? Polja, d?a hada naprednjaka, učitelj Možina, Lazar in pobožni G)lja od Biraov in še nekaj drngih, ki pa niso tako imenitni, da bi se jih imenovalo. Na vaeb koncih in i krajih naie fare se äe zmeraj sli^i veseli in zmagoviti „živio", da je gotovo vsega hadega pri nas konec, še zlasti ko nam je tadi posojilnica naročila že ätiri va- genöke taršice, kar pride za „tivio" äe najbolj prav. Iz Bukovega. Liberalcem ni moč prehraliti svoje zmaga dne 9. marca, Ker pa so bili poraieni v kmečkih ob- činah, rada bi dala „Soöau daika svoji jezi in zamašila ono zevajočo Inknjo v — stjajni zmagi. Boli, z^lo boli agrarne liberalce, da jim kmet ne zanpa niö, razren na Krasn, toda še tarn so dosegli neveliko večino, zakaj 'tadi Kraševci so jeli nvidevati svoje tlačilje in svoje go- spodarje ter hočejo biti na vsak način samostojni v svojem prepričanja. Lberalci se res bahajo a svojim napredovanjem, toda sami dobro ved o, da bo njih pogin, ako Ijadstvo spozna njih agrarno krinko. Tedaj jim bo le äe zadnja pot, nastopiti kot svobodomiselci. Kot take pa jih bo Ijndstvo popolnoma zavrglo, zakaj naše kmečko Ijadstvo je bilo, je in bode verno, razaa onih mla- deničev, ki zahajajo v razna liberalna draštva s pretvezo, da dela draätvo za narod. Dopisnik tega dopisa pa se je osebno prepričal, da se v takih draUvih azgaja mladina v svobodomiselnem dahu po navoda vodstvn nar. nap. stranke. Žilostno, a resniöno. Daäevno in moralno nam bi radi zastrapili mladiao. Ia zvijajo se kakor kače, ko čajejo, da se 8nnjejo po deželi kat. izob. druUva, posojilnice, gospodarska draštva in da se Ijadstvo vzgaja. L;beralci vedo, da naših 12000 mož je trdnih kakor skala na strani ml&de SI. Ljad. Stranke. „Soča" vp, da 12000 je onih mož, ki se niso dali premotiti od agrarne krinke, ampak so stopili neastraäeni na bojišče za svoje ideje. qSočau tadi ve, kaki propali Ijadje so med volivci sgrarne in liberalne stranke, zatorej v tern doha tadi piše. „Za Čehi emo prvi mi", pisali so liberalci. Mi pa rečemo: Z* Kranjci, Danajčani, Tirolci in moravskimi Čahi pridemo mi. Naprej za zastavo S. L. S. Polifični pregled. Državni zbor se je seäel 2. aprila. Pos!. Pogačnik je kot načelnik brambenepa odseka ute- meljeval najnost predloga glede vojaikih novincev. Da je stvar res najna je raz- vidno iz tega, ker bi se nabori že bili moraü vräiti, a Be letO3 äe niso, ker no- vincev ni dovolil äe državni zbor. Zato se madi. Draga vladna predloga zahteva da parlament dovoli 4746 veö vojaäkih novincev za deželno brambo, tirolaki deželni zbor pa 180 mož veö za deželne strelce. V bodoče bi torej iznaäalo šte- vilo novincev za deželno brambo 19.970. Slednjiö bo razpravljal drž. zbor o pod- porfch dražinam rezervistov. Soiiiišljeiiiki! SoiniHlje- iiice! — Zahtevajte v vseh pro- dajalnicah in tobakarnah vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze": „V korist obmejnim Slo- vencem!"1 Kupujtetenaše vžigalice! Novice. Proti novim vžigalicam, ki so na- menjene v korist obmejnim Slovencem, je začel Gabršček hud boj. Z bojkotom grozi ta „Veleslovenec" onim sloven- skim trgovcem, ki bi se prcdrznil, pro- dajati te slovenske v ž i g a 1 i c e. To pa samo radi tega, ees, ker ima škodo C. M. družba. Ljubljanski libe- ralni list „Nova doba" je odkrito pri- znal, da ima od novih vžigalic škodo le trgovec P e r d a n. Sicer se pa mi goriski Slovenci nimamo nobenega po- voda ogrevati za C. M. šolsko družbo, ko imamo tukaj že drugo, izborno de- lujočo, svojo šolsko družbo, ki skrbi za to, da se slovenski otroci v Gorici ne potujčijo. Če je Gabršček res pravi Slo- venec, naj bi delal rajši za to našo šolsko družbo. A on tega ni storil in noce storitt ; ampak vedno ruje proli njej in jo napada, ker je'nima v rokah on sam. C. M. družba pa, ki pravzaprav na Goriško skoro nic ne da, je Gabr- ščeku prirastla tako k sreu, ker je v liberalnih rokah. Dobiček od novih naših vžigalic se bo sorazmerno razdelil med vse obmejne Slovence. En del tega čistega dobička pride tudi na Goriško in se po- rabi tukaj v korist slovenskega šolstva v Gorici. Zato bo vsak zaveden go- riski Slovenec naročal in po- vsodi zahteval nove vžiga- lice, ker s tern bo podpiral slorenski alvelj v Gorici. Zahtevajte novih vžigalic v vseh t r g o v i n a h, v vseh t r a f i k a h, v vseh gostilnah! Delajte povsodi, da se nove vžigalice razširijo, ker s tern pomagate graditi slovensko Gorico. Ker „Soča" grozi z bojkotom onim trgovcem, ki bi naročili te vži- galice, prosimo svoje somišljenike, naj nam naznanijo imena vseh onih trgov- j cev na deželi, ki jih nočejo naročiti. Slovenskih trgovcev v Gorici pa ne bomo napadali, ker so jih že po večini naročili in jih nekateri tudi že imajo. Če pa hoče „Soča" bojbotirati sloven- ske trgovce v Gorici, svobodno ji ! A pečat izdajstva ji ostane! Somišljeniki na delo! Mont — duhovski zavod. „Sofa" je začela v zadnjih svojih ätevilkah na- padati „Mont", ker je dahovski zavod. „Mont14 je bil nstanovljeu 1. 1831. od grofa Jos. Thurna z namenom, podpirati s čistim dobiökom bolnike in aboge starčke, nezmožne za delo. „Mont" je bil v začetka res le zastavljavnica. Tisoči in tisoči abogih, ki so zastavljali na tem zavoda svoje stvari, pa so price da „Mont" ni nikdar zahteval oderaških obresti, ampak le obrest', kakoräne so bile v navadi v posatneznih dobah. Dflal je le v pomoč revožem. In ker tega nemena ni mogel „Mont" doseči le z zaatavljanico, je ž njo zdražil tadi hraniinico. To se je zgodiio s sHepom karatorija, ki je pred 35 leti odredil, da sesmejo sprejemati hranilne vloge tadi nad 100 gld., kar je bilo 8 početkoma zabranjeno. Gasp. Jakončič, voditelj „Moota", mora če hoče biti praviöen, potrditi, da ne „odreraške" obresti, ampak da je reöeni sklep karatorija Uätvaril hraniinico, ki se je čvrsto do sedanje veliöine razvila. — Se- danjo hraniinico ie tedaj ostaoovil kara- torij ter jo zdražil z zastavljalnico. Pripomnimo äe, da opravlja kara- torij vsa avoja mnogobrojna in zamadna opravila z „Montom" povaem brez- plačno, niti vinarja ni treba za- voda v ta namen žrtvovati! Altrocbe sebičnost! — Čadno, nad vse čadno pa je to, da je celo na „Tfgovskem doono" in na hotela jažne železnicB vknjižen „M)nt" in sicer za lepe tisočake. Vpraäamo, čema so se li- beralni voditelji zatekli k tema „oderaäkema" zaroda in 86 potem celo hvalili, da so napravilidobro kapčijo? Mislimo, da neradi tega, ker „Mont" odira". V^ekako pa je liberalna „hva- ležnoat" do „Monta" ekaemplariöna ! Od öaBa, kar se je izvräüa zdražitev hranilnicB z zastavljalnic?,zanaore „M>nt4 veliko izdatnejše priskočiti na pomoö ˇ pr?i vrati seveda bolnikom in revežem, potem pa tadi raznim drugim potrebnim äolskim in obrtniškim zavodora, nbogim dijakom in dobrodelnim napravam. Pove naj „Soča", kje je še kak drag denarni zavod na Goriškem, ki bi toliko žrtvoval potrebnim kakor „Mont"? Je pač edini zavod na Goriškem, ki ne bogati akcijonarjev, temveö s čistim do- bičkom potrebne podpira — in t o p o Bvojih pravilih. Nesramnojpodtika- nje je tedaj, da se čiati dobiček razdeli dahovnikom, da nganjajo ž njim „farov- sko politiko". Ne dahovnikom a m- pakrevežemi n dobrodelnim napravam gre čisti dobičekl Laž je, da ni nobene k o n t r o 1 e pri razdelitvi, kajti karatorij zahteva rsako leto tozadevne izkaze in potrdila. Najboljäa kontrola so pa reveži in bol- niki, ki komaj čakajo mesečnih in letnih podpor. Dalje ni res da dobivajo po3amezae dahovnije kar tiso čake ker žal pri razsežaosti škofije in vsled dragih prošaja druitev in dobrodelnih potreb kaj tacega ni mcgoče. Po števila daš dobivajo po- eamezne dahovnije večje ali manjše svote (od 20 do 100 K ali kaj veö) o tisočakih pa ne more jiti govora! To so toroj tiste kogromne vsote" denarja, s katerimi dnhovniki nganjajo „dohovsko politiko" ter plačajejo in podkupnjejo pri volitvab, kakor pravi zlobna „Soča" ! Glede volitev naj pa vpraša „Soča" Montove nradnike — somišljenike, katere tadi mipozivljamo najle povedo odkrito iojavno, koiiko denarja je dal Mont posredno ali ne- posredno za volitve. Za vsak vinar, o katerem to d o k ažejo, j i m damo mi ka r t isoč kro nl Nd, ne gospodje liberalci, niti vi- narja nlsmo prejeli niti zahtevali od Monta za volitve, ker naša stranka je šia v boj z besedo in prepričaajem, ne kakor liberalna z denarjem in pod- kapovanjem. Pameten človek res ne ve, ali bi se smejal ali jez.il zaradi takega hadobnega in škodoželjnega podtikanja. Saj ve vsakdo, da stoji „Mont" pod neposrednim nadzoratvom via dn eg a komisarja ter poleg tega še pa- trooa, ki je iz dražne astaaovnika. Ta dva pač skrbiU, da vlada na zavoda po- treben red in pošteno poslovanje. Na drnge podle „Sočlne" napade ni vredno odgovarjati, kajti „Mont1* je v očeh vseh pametnib, naj si bodo kleri- kalci ali liberalci, zaradi svoje solid- noati in zaapanja,ki ga s p 1 o ä n o uživa, prevzvišen, da bi ma moglo „So- čino" škodoželjno zaletavanje škodovati. Montora biiaaca, na katero žesedaj občinBtvo opozarjano, bo pokazala v pravi Inči, kaj in kakäen je „Mont", in koiiko je vreden pobalinski napad „Soöe" na ta zavod ! Odborova seja S. K. S. Z. bo v pondaljek ob 6h zveöer v „Csatrala". Dnevni red važen! Prihodnje prcdavaDje to jutri ob Y212 dop. v „Centrala". Pre- dava g. dr. Lavrenčič o porotnih sodiščib. Predavanje bo vrlo zani- roivc. — — Razpisaro je na goriški g i m n a z ,i j i mesto ravnatelja, ker gre do8edanji ravnatelj Friderik Simzig ˇ pokoj. — Na očni knjižnici je razpisana siažba praktikanta z letno plačo 1000 K. Zahteva^e^znanje obeh deželnih jezikov, doklorat ;fli pa nöiteljska skašnja za «ednje §m — Ker je doaedanji kate- Prc^ H§r' postel knjizniöar, je pre- tzel podulrfz veroaka na visji gimnaziji Pfefkt Wan Rejec. Oabršček iu Jakil proti delavccm. Preteklo nedeljo je imelo „Slov. bralno 'si podporno drnštvo v Gorici" svoj redni ietni °bčni zbor. Prišel je na ta zbor tudi Gabrš&ek s svojo sebe vredno klapo Sklenili so na tem občnem zborn, da se prenaoženje bivSe mirenske podražnice izroči „Roküdelskemu podpr. druStvu" Mirnn, katerega predsednik je žapan Scalettari. Glavni vtemeljevatelj tega pre- dlega (o katerem bi Be eploh ne smelo razpravljati, ker ga ni stavil noben dm- štvenik) je bil A Gabršček. Ker je pa ta zadeva Gabrščekn jako malo znana, Be je v svojem vtemeljevanjn poslnžil le tega, da je na vse prctege hvalil mi- renske „ignorante" (kakor jih je nedavno temn imenoval g. UrbančiČ). Dajstvo je, da je „Slov. bral. in podporno drnitvo v Gorici" a tem sklepom nstrelilo veli- kega kozla. Kajti to društvo je že pred tremi leti v tej zadevi sklepalo ter na predlog Ldr, Tame sklenilo, da se po- dražnično premoženje izroči mirenskema Podpornema draštva". Ta sklep se je je v toliko izvräil, da je „Slov. bralno in podporno društvo v Gorici" izročilo mirenskema „Podpornema draštva" vee knjige „podražnice". Ker pa je „Slov. bralno in podporno drnštvo v Gorici" brezpravno o tem kaj doloöati ostal je ta sklep brezveljaven, kajti v smisla ve- Ijavne pogodbe imajo le člani podrnžnice pravico sklepati, kaj naj se zgodi z omenjenim premoženjem. Ti člani so bili pred enim mesecem od „Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici" poklicani na občni zbor, ter so skoraj soglasno sklenili, da naj se podrnžnično premoženje i z- roči mirenakemn „Podpornema draštvu". Vkljnb temu pa hoöe „Slov. bralno in podporno draštvo v G^rici" to smrdečo zadevo §9 nadalje mešati. Pravico katero je pred tremi leti na predlog dr. Tame izročilo našema dra- štvn, (torej pravico, katere več nima, je v nedeljo 29. marca zopet na predlog Gabrščeka dragema draštva oddalo. Sicer pa nas sklepi „Slov. bralnega in podpornega draštva v Garici" malo brigajo, kajti goriški libaralci in Gabršček ne bodo določali kam nrj gredo delavski z žnlji prislnženi groii. Delavci so jih spravili in delavci bo tadi že določili kam naj gredo. Upamo da bodec. kr. okrajnoglavarstvodelavski edinoveIjavni sklep tndi v kratkem izvršilo. — Mirenski delavci člani bivše podražnice. „Kmečke zveze" iz vseh slo- veuskin pokrajin bode imele kmalu v Ljabljani skapao posvetovanje zaupnikov, da se zedinijo za skapno postopanje v gospodarskih in pclitičnih rečeh v bližnji bodočnobti. Kmečka misel zdražaje kmete iz vseh slovenskih pokrajin na skapno delo. L%ži in nepoštenosti prepastimo liberalcem, mi pa na skupno, resno delo. Delavna doba po trgovinah. — Trgovinsko ministerstvo je predložilo zbornici zakonski načrt v obiiki novele k obrtnema reda, ki vreja pereče vpra- šanje delovnega časa po trgovinah in osobito, kdaj naj se zapirajo zvečer. Dd- lavna doba se ne določa zgolj za osobje po trgovinah, skladiščih in pisarnah, mar- več za vse trgovske obrti brez razločka tako, da se določi najmanjši počitek de- setih nr. Za odprte trgovine se določi tadi, kdaj se smejo trgovine odpirati in zapirati. Oi 9. zvečer do 5. zjutraj mo- rajo biti zaprte trgovine, kakor tadi ž njimi zvezane pisarne in skladičča. Na- dalje se doloöa, da sme deželna politična oblast, ko poisve mnenje trgovske in obrtne zbornice, zadrage, pomočniškega zbora in občine, določiti, da se morajo trgovine za^irati prej, kakor po postavi določenem časo in sicer od 7. are zve- čer nadalje. Podpore svojcem rezervistov. Vlada je s svojo predlogo o podporah svojcem rezerristov, ki so pozvani k orožaim vajam, izpolnila točko prestolnega go- vora in aatregla dolgotrajni zahtevi. Po- stava določa, da imajo do podpore pr*~ vico oni svojci, fci so predvsem navezani na zaslnžek pod orožje pozvanih rezer- viUov. Isvzett so pa oni pod orožje po- zvani rezervisti, ki dobivajo med orožno vajo plačo, kakor tadi taki, pri katerih se sklepa, da po premoženja, zaslažka in dohodkih ne trpe svojci. Podpora se do- loöi s 50 odat. obiöajue dnine. Najviija dnina znaša 4 K. Podpora se določi ne zgolj na dneve orožnih vaj, marveö tadi za one dneve, ko rezervist ptaje k vaji Ce rezervist brez svoje krivde oboli in 86 podaljša vsled bolezni slažbena doba, dobe svojci tadi podporo. Po tej postavi bo v naši državi za Bvojce rezerviatov med vsemi državami najbolj preskrbljeno. Nemäka postavodaja določa manjio pod- poro, do katere ima tadi pravico manj apravičencev, kakor predlaga naia vlada. — PredavaDJa o zndružništvu v goriški centralni bogoslovnici so se pričela v sredo. Po pozdrava predtedoika bogoalovske akademije č. g. bogoslovca Al. Remec a je zbrane bogoslovce slo- venske in hrvatske narodnonti jnagovorii d. g. dr. A. Pavlica, ki je povdarjal va- žnost gospodarske organizacije. Nato je nastopil poslovodja „Goriške zvezeu, g. S. Premron, ki je v eno aro trajajocem govora razlagal postavo glede zadrag. — Predavanja bodo od zdaj naprej redno vsako sredo ob 5. nri pop. Teh preda- vaöj se udeležajejo lahko tadi č. gg. da- hjvniki. Sankcijoniran zakon. — Gasar je sankcijoniral zakonski načrt deželaega zbora goriäkega*o apremembi §§ 39, 33, 35 in 37 občinskega volivnega reda. — Tatviua v topničarski vojašaici. Is topničarske vojašnict* je dajal vojak Anton Dolenc izvosöeka Jds. Pdlicsna oves, odeje za konje in drage reel Ker 86 le ni moglo priti na sled tatvin;, so se poBtavili redarji pono6ao v bližino vojašnics, da bi vjeli tata. To se je res posreöilo. Ponoči na sredo je prisel iz- voäcek Pelican k vojašnici in vojak. Dd- lenc ma je nakladal ovec in dragd reöi. ; Redarji so Pelicona takoj aretirali. Do- lenca pa šele zvečer, ker se je skrival. — Samoumor peinajstlctnega dekleta. Die 2. aprila popoldne se je v Pevmi aatrelila iz sacaokresa lö letna Libera Gravner. Zadela se je v sree ter bila takoj mrtva. Vzrok: B^žjastnost. — Odbor morskega zdravi- lišča v Grad ei a bo letos sprejel brezplaöno 50 škrofaloznih otrok iznaše dežele v starosti 6—12 let. Prošaje naj se vlagajo do 15. maja v mesta potom manicipija, na deželt potom okr. glavar- stev. Priložiti je domovinski list, zdrar- niiko spriöevalO; spričdvalo o C3pljenih kozah in ubožai list. — Slovensko gledališče. Nocoj ob V29 zveöer bo ot^oritvena predstava. Igra se igra „T a t", veseloigra v 3 de- janjib. — Jatri, t. j. ˇ nedeljo z? ChancesyLane- Vr\Jl.n IO I I I U I L London257(Angllja) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 stutink. Odlikovana niizarska delavnica s stroje- — vim obratom — 60RICA - Tržaška ulica 18 - ANT. (ERNI60J izdeluje: Za stavbe:; Za sobe: Za cerkve: Vrata Omare Altarje okna postelje klopi podove mize prižnice stornice umivalnike pulti pregraje ponočne \ klečalnike i. t. d. omarice j i. t. d. stolice ' ___________i. t. d. i ZÄLÖ^ vsakovrstnili strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev. važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor • cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno gonilno silo. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanorn pekovski mojster lilKDB BRUTUS v Tories äolska ulica ^t. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevea mlgina. Prva goriška tovarna umetuik www wosonu ogrijev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične Iuči, rimske svečc, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap;rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne tpaspa- rente v velikosti 120cm X200crn s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaŠčen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske . palače.)zz-------- JOSIP BONÄNNI i naslednik T. Slabanja * srebrar in pozlatar v Gorici ulica Morelli IZ ; odlikovan z zlato svetinjo ] se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za * vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje < se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. \ Zdrob, jajca, mlcko so snovi, iz katerili se izdelujejo „Pekatete" in ker ima Prva kranjska tovarna testenin v llirski Bistrici pravi. recept, ni cuda, da sega po njih vsak, ki jih je okusil. JMardiui &. Wolf zključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Primorsko cementne asbestove plošče za pokrivanje streli GORICA via Yetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Eternit- Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burij> nevihti, in ognju. 1 P0Z0R! |l----------1 POZOR! H SlanzrakaFska ^adruga y Mengsn, Kranjsko. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in /w M M M otroških slamnikov m m av m Naročite čimpreje da se more naročiio pravočssno zvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrovani eeniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na t=z==^.^^ž7žr= ogled, ako se to želi —~^,;^=^z7.3i- Iäöe se zastopnik za Goriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! Svoji k svojimt Svoji k svoiim! |- CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoleiuib ikuinjah s\a prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljsi. Original-Uictopia stroji ddajo še po is- letni uporabi brezsumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so „„•„,,^.vnr^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriyinal-Oictoria stroji so najboijsi izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Dnomo) št. 9.