Iioi# X., Štev. 48.
Psitnina	t	sjotoviai.
V LJUBLJANI, v soboto, 23. oktobra 1926.
DaMšaja številka Din 1*80.
Ithaja razen ponedeljka te dneva pa praznika vsak dan.
Začasno le enkrat m teden.
Uredništvo in upravaištvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica Si, 19.
Nftslev sa dopise: Ljubljana p. p*
NaStev za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.598.
Stana mesečno '25 Din začasne 6 Din* Za teomsastvo 35 Din, začasne 10 Din* Oglasi :
P rovi or 1X55 mm 60 par. MaH oglasi: baseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopisa lrankirajte in podpisujta, sicer sa n« priobčijo. — Rokopisi sa na vračajft.
Reklamacija sa list so poštnine prosta.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VII., štev. 43 Četrtkova .Naprejeva" številka tzhafa kot tednik:
LJUDSKI GLAS
(ilasilo Kmetsko-delavske zveste
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
»Boji in napredek Mežiških rudaie/* pred sodiščem
Dne 12. t. m' se je pod predsedstvom v. ds. s. Mladiča vršila po novem tiskovnem zakonu pri deželnem kot tiskovnem sodišču v Ljubljani razprava proti učitelju s. M o d erndorf e rj 11 iz Mežice radi citata na str. 32 njegove brošure »Boji in napredek mežiških rudarjev«, ki jo je izdal letos majnika meseca. V tej brošuri s. Moderndor-fer opisuje razvoj delavskega gibanja v Mežici in med drugim tudi navaja, kaj se je doslej vse storilo za tamošnje delavstvo. Brošura opisuje vsb naprave v korist prebivalstva in navaja, da je glavni vir dohodkov za vse naprave precejšnja davčna moč občine. Mežiški rudnik mora od obilnih svojih dohodkov plačevati po zakonu precejšnje davke, doklade teh davkov pa pripadajo krajevnim ustanovam. Ko sodr. Moderndorfer podaja poročilo o vsem tem , tudi navaja, da pridobitev teh doklad za občino in njene svrhe ni bila lahka stvar, ker rudnik ni opustil pravnih sredstev, ki so mu bila na razpolago, da si davčno breme olajša. V brošuri pa s. Moderndorfer tudi navaja, kaj je on sam kot član krajevnega šolskega sveta, kot učitelj in kot državljan ukrenil, da paralizira prizadevanje rudnika po zmanjšanju davčnega bremena in da doseže dejansko izplačilo vseh davkov in doklad, ki jih je po njegovem naziranju rudnik dolžan plačati. V tem pogledu v svoji brošuri citira pismo, ki ga je naslovil dne 14. julija 1925 na velikega župana v Mariboru in v katerem omenja, kar je baje zvedel o postopanju nekaterih krajevnih činiteljev ter prosi velikega župana odpomoči v korist šoli in državi. Ne zaradi ostale vsebine navedene brošure, nego le radi tega, ker je to pismo citiral, je bil postavljen s. Moderndorfer pred sodišče. Tožijo ga mežiški rudnik, rudniški ravnatelj Bargate, rudniški uradnik Konstantin Ryndin, bivši davkar Zazula in veliki župan mariborske oblasti — vsi samo radi istega citiranega pisma. Na razpravi dne 12. t. m. je zastopal tožitelje dr. Novak, odvetnik v Ljubljani, odnosno velikega župana državni pravdnik, s. Modemdor-ferja pa dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani. Tožniki so očitali s. Modern-dorferju, da je spisal navedeno brošuro ne v namenu podati zgodovino delavskega gibanja v Mežici, nego iz zlobnosti, da bi kratil tožiteljem ugled in dobro ime s tem, da jim je očital v inkriminiranem pisni#] podkupovanje, odnosno podkupljivost zaradi odpisa občinskih doklad. Temu nasproti pa *e jo zagovarjal s. Moderndorfer, da je namen njegove brošure bil edinole, podati zgodovinski pregled delavskega gibanja v Mežici in zgodovinsko ugotoviti, kaj se je v korist delavstva vse storilo — v izvrševanju te naloge, da ni mogel preiti preko pisma, ki ga je dne 14. julija 1925 poslal velikemu županu, in da ni tožba upravičena, ko je končno le citiral pismo, ki ga je dejansko pisal, v ostalem pa je šel njegov zagovor za tem, da so se v preiskavi resnično dognale stvari, ki niso bile v redu in v skladu z zakonom, kajti po zaslišanih pričah in izkazanih listinah se je dognalo, da je davkar Zazula, ki je opravljal davčne posle za
mežiško dolino, ob času svojega službovanja sprejel iz rok zagrebškega odvetnika g. dr. Mogana, ki je bil pravni zastopnik in davčni referent mežiškega rudnika, znesek Din 15.000 brez vsakega pravnega naslova in je ta denar porabil za kritje svojega osebnega dolga, ki ga je napravil že več let preje z izdajanjem samo treh številk nekega beletrističnega glasila, tiskanega v Gradcu (»Vrh razglednika«). Zagovarja se obtoženi nadalje, da je isti Zazula ščitil rudnik v davčnih zadevah in ga z zasebnimi pismi nagovarjal, da je šola v Mežici, ki se je gradila iz od rudnika plačanih doklad, preluksuriozna in končno, da se je po pričah dognalo, da je rudnik dajal in pa ponujal raznim državnim uslužbencem novoletne nagrade, ki so bile deloma sprejete, deloma pa ogorčeno zavrnjene.
Iz dokaznega postopanja se je dognalo, da je davkar Zazula resnično prejel iz rok rudniškega pravnega in davčnega zastopnika g. dr. Mogana darila v skupnem znesku Din 15.000, ki jih je Zazula porabil za plačilo svojega osebnega dolga pri hranilnici. Interesantno je, kar se je iz dokazov konštatiralo, da je namreč g. dr. Mo-gan — iz Zagreba — vložil dne 6. oktobra 1924 v slovenskem jeziku sestavljeno vlogo, da naj se odpišejo rudniku doklade in je ta vloga bila ugodno rešena že 21. oktobra 1924. Zazula pa je prejel od g. dr. Mogana dne 28. oktobra 1924 Din 2500 in 21 aprila 1925 še Din 2500. Ta dejstva je moral Zazula tudi sam priznati, kakor je tudi priznal, da je res pisal na rudnik pismo, v katerem piše zoper stavbo šole. S pričevanji se je pa tudi dognalo, da je rudnik res dajal uradni-štvu razne novoletne nagrade, glede katerih nekatere zaslišane priče, rudniški nastavljenci, spočetka niso ničesar vedeli, kasneje pa vendar potrdili tozadevni zagovor obtožencev. Glede teh nagrad je rudniški blagajnik obljubil predložiti sodišču seznam vseh nagrad, ki jih je pri takih prilikah rudnik porazdelil. Ker se dotični seznam sodišču ni predložil, je obto-ženčev branitelj neko pričo vprašal, kaj je z dotičnim seznamom, pa je priča odgovorila, da so vprašali svojega pravnega zastopnika g. dr. Mogana, ta pa da je odgovoril, da naj se od sedišča zahteva pismeni nalog na predložitev seznama. Na ta nasvet g. dr. Mogana da tedaj seznama niso predložili.
V	končnih predlogih so zahtevali obtožitelji krivdorek in kaznovanje in so utemeljevali svoj predlog s tem, da se obtožencu ni posrečil dokaz resnice za žalitev. Zagovornik obtoženca pa je v prvi vrsti uveljavljal, da nekateri obtožitelji sploh niso upravičeni k tožbi, zlasti veliki župan, kateri sploh ni bil žaljen, kajti če bi obtoženec hotel njega žaliti, bi se vendar ne obračal do njega z zaupanjem za pomoč, ne glede na to, da takrat, ko naj bi se vršili dogodki, ki jih ima 'inkriminirano pismo v mislih, dr. Pirkmajer niti ni bil veliki župan. Ednako je odrekel branitelj upravičenost k tožbi tudi ob-tožitelju Ryndinu. V stvari sami pa je uveljavljal, da je z ozirom na dane okoliščine ter dejanski namen obto-ženčeve brošure treba zadevo premo-triti s povsem drugega vidika, kakor
ga zavzemajo obtožitelji. V brošuri so navedena le gola dejstva, med katerimi najdemo tudi inkriminirano pismo, ki je bilo resnično pisano. Z ozirom na namen brošure in golo navajanje vsebine dejansko pisanega pisma se ne more smatrati, da bi bila obtožba upravičena. Nadalje zagovornik uveljavlja, da so se v dokaznem postopanju ugotovila dejstva, ki po njegovem naziranju pri danih okoliščinah zadostujejo za obtoženčevo oprostitev. Branitelj omenja dokazana darila, iti jih je prejel davkar Zazula za časa svojega davčnega službovanja od rudni-kovega davčnega in pravnega zastopnika g. dr. Mogana prilično ob času, ko se je rešila rudnikova vloga za odpis doklad, vloga, ki je bila podpisana v Zagrebu od dr. Mogana, pa sestavljena v slovenskem jeziku in očitno od osebe, ki je izvežbana v davčnih zadevah. Branitelj nadalje navaja, da je bilo podpiranje Zazule brez pravnega naslova, ker je njegov list že leta 1921 prenehal izhajati in je z darovanimi zneski plačani dolg pri hranilnici bil Zazulov osebni dolg. Ko pa so darila bila dana leta 1924 in 1925 ni najti vzročne zveze med darili in podpiranim listom, ki je prenehal izhajati že leta 1921. Branitelj kaže nadalje na to, da so se dognale razne uradništvu daajne nagrade od strani rudnika, ki niso v skladu s predpisi činovniškega zakona, tudi da govore pričevanja cd strani rudnika predlaganih prič celo v prilog obtožencu, ker so nekatere priče šele pri ponovnih 'zaslišanjih morale priznati od rudnika dejansko plačane nagrade in se rudnik brani predložiti seznam teh nagrad, za kar ne bi bilo prav nobenega povoda, če bi dotični seznam ne vseboval dejstev, ki bi utegnila govoriti v korist obtoženca. Branitelj zaključuje, da pri občem namenu brošure, pri golem citiranju dejansko pisanega pisma in pri dokazanih dejstvih ni moč smatrati Obtoženčevo dejanje za kaznivo. — Po daljšem posvetovanju je sodišče razglasilo razsodbo, s katero se obtoženi s. Moderndorfer obsodi radi pre-greška po členu 52 tiskovnega zakona glede vseh tožiteljev razven glede dr. Pirkmayerja osebno. V svojih razlogih je sodišče navajalo, da bi bilo treba, da obtoženec za svojo oprostitev doprinese strikten dokaz resnice, ki se mu pa ni posrečil. Dokazala so se sicer dejstva, ki niso v skladu z obstoječimi predpisi, kajti smatrati se mora za dokazano, da se je davkar Zazula preveč brigal za korist rudnika in zoper svoje dolžnosti sprejemal darila, vendar pa se ne more že iz tega smatrati za dokazano, da je bil davkar Zazula podkupljen ravno v to svr-ho, da je rudnik dosegel odpis doklad; ni namreč imel s tem odpisom neposrednega posla in tudi ni odločitev ležala v njegovih rokah. Po naziranju sodišča torej potrebni dokaz resnice ni doprinešen in je sodišče izreklo krivdorek. S. Mdderndorfer je bil obsojen na 1 mesec zapora ter plačilo globe Din 2000, razen tega pa mora plačati tudi osebno odškodnino in sicer davkarju Zazuli in Konstantinu Ryndinu vsakemu Din 1000. — Proti tej razsodbi je medtem že prijavil ob-toženčev branitelj pritožbo in se bo tedaj ponovno obravnavala še pred najvišjim sodiščem.
Socialpatrloti, OUZD in detavstvo.
Pred meseci smo v »Napreju« poročali, da nameravajo odpraviti ekspoziture OUZD v Šoštanju, Konjicah. Slovenjgradcu in Tržiču. Ostalo časopisje, med njimi tudi delavsko... ni zapisalo o tem niti besedice, edino delavstvo v Šoštanju je dvignilo protest zoper nameravani atentat na sccialno-zavarovalne ustanove. Že smo mislili, da so merodajni gospodje opustili svojo namero, sedaj nam pa prihaja vest. da smo se motili in da je krivce iskati med pastirji socialpatriotskega »rdečega veletoka«. Ti se namreč resno trudijo oropati delavce še tisto malo drobtin, kar jih je bilo po demontaži socialne politike od strani vlade še ostalo.
Ni zadosti, da so morali izginiti delavski nadzorniki (Mihevc, Petejan, Katauerjeva i. dr.), da se je demontirala cela vrsta posredovalnic za delo. da se sabotira osemurnik, določbe o obratnih zaupnikih itd.; ni zadosti, da je storila vlada vse, kar je mogla, da pritisne delavski razred k tlom. Ne; sedaj prihajajo socialpatrioti, da razrušijo še ono, kar je še ostalo. ;
Odpraviti ekspoziture OUZD je stara želja samostojnih demokratov, predvsem vseh nesolidnih podjetnikov; in če nameravajo sedaj socialpatrioti ta načrt iz vesti, pokazujejo le, da njihovo zavezništvo z batinaši ni samo platonično. Pravijo, da ekspoziture preveč obremenjujejo upravne stroške OUZD. To utemeljevanje je do pičice podobno svoječasnemu pripovedovanju »Jutra«, da je pri OUZD preveč uradnikov, da ti nič ne delajo, da so predobro plačani, da so pravzaprav gosenice itd. »Jutro« seve ni mislilo vseh uradnikov, namreč samo tiste, ki ne prisegajo na evangelij njegovih eksponentov. Če je mislilo »Ju tro« tudi tiste, ki se dajo voditi kakor backi od socialpatriotskih prvakov, a la Golmajer, Likar in Čelešnik, no. potem bi po vsem tem, kar se dogaja, lahko rekli, da je imelo prav.
Namera demokratskih hlapcev in lizunov v socialpatriotskih vrstah je, sanirati .neugodne razmere pri OUZD na račun nameščencev. Med temi gospodi vidimo take, ki ne storijo nobenega koraka in ki ne napišejo nobene vrstice zastonj. Pri tem ne mislimo morda na udeležence pri spodaj opisani anketi, marveč predvsem na duševne očite ideje, ki jo zastopajo. Komu bi se pa radi ti gospodi prikupili? Kakšna je cena, ki jo bodo dobili za svoje herostratsko delo? Pričakujejo morda kašen B/IV ali B/V?
Za preteklo nedeljo je namreč sklicala socialpatriotska Strokovna komisija iz Šelenburgove ulice v prostore prosvetnega odseka Delavske zbornice v Gradišču v Ljubljani nekako anketo, na kateri je bil govor tudi o delavskem zavarovanju. Glavno besedo sta imela uradnika OUZD Stanko Likar in Rado Čelešnik. Bolj zanimiva od podanih poročil je za prizadeto delavsko javnost debata, iz katere se jasno zrcali vsa protidelavska miselnost nekaterih koncesioniranih delavskih »voditeljev«. Zato se omejujemo samo na kratko poročilo o debati, delavstvo naj pa sodi.
Juškor je tiektia že ifaša Mara mati,
. bito je pravilno.
r\una!a le svojo Kavo samo s
^	^	v	ksj	w	IVJVU	oumu	O
rrai jm EmrnšimrnUmrnkrn pridatkom
  —	Taje danes 5e vedno Tako fin kakor izvrsfen pridatek  
K zrnati in žitni kavi ter bo to Tudi zmeraj' ostal.
Anketa o delavskem zavarovanju.
Rado Čelešnik, uradnik OUZD: Pri-tivbe radi slabega poslovanja urada nad uradniki so neutemeljene. Uradniki izvršujejo samo navodila Osrednjega urada v Zagrebu. Nad OUZD in Osrednjim uradom je minister, ki lahko vsak sklep razveljavi. (To pravico so dali ministru socialpatrioti; zakon, statut in službena pragmatika so nam reč njihovo delo. Poročevalec v skupščini je bil soc. poslanec Nedeljko Bi-vac. Op.) Sem proti ustanavljanju okrevališč (Sic!), ker nam primanjkuje bolnic in zdravilišč. (Delavec naj torej na lastne stroške rekonvalescira po težki bolezni! Op.) Okrevališča so le za samce, poročeni jih pa odklanjajo. (Zakaj, tega ni povedal.) Neplačane prispevke je od delodajalcev z vso strogostjo iztirjati. Zaostanek znaša 35% predpisanih prispevkov. (Torej se pod novo upravo, ki Čelešniku očitno prija, ni zmanjšal. Op.) Zamudne obresti naj se zvišajo od 6*na 14%. (Ga bodo demokratarski zavezniki za ušesa! Op.)
Josip Petejan, uradnik OUZD: Delavstvo je treba za socialno zakonodajo zainteresirati in se pripraviti na njene reforme. Če bomo držali roke križem, bodo to napravili klerikalci in se pri delavstvu popularizirali. (Aha!) Pri novelizaciji zakona o zavarovanju delavcev utegnemo biti nepripravljeni. (Če bodo delali strokovnjaki a la Likar, Golmajer, potem že. Op.) Novelizacija naj se pa ne forsira preveč (Čujmo, e ujmo!), ker je pri sedanjem položaju mogoče, da se zakon še poslabša. (Ali so demokratarski in klerikalni zavezniki v Delavski zbornici in njihovi poslanci tako nezanesljivi? Op.) Ekspozituram OUZD naj se da širši delokrog. Sem zoper razdelitev OUZD na več uradov. (Ga bodo demokratarji po ustih. Op.) V delavskih centrih se naj osnujejo moderni ambulatoriji.
Stanko Likar, uradnik OUZD: Zahteva se izplačevanje bolniških podpor pri ekspoziturah. Važnejše od te ga vprašanja je ureditev zdravniške službe (in izplačevanje izrednih porodnih podpor, ali ne, g. Likar?) in ustanavljanje ambulatorijev po vseh večjih krajih. Namen zakona ni bolnika podpirati z denarjem (tudi pri porodih?) nego mu vrniti zdravje. Druge stvari, o katerih se je govorilo, so upravnega značaja, tako n. pr. zmanjšanje števila ekspozitur od 18 na 7, kar sem bil že od nekdaj zagovarjal. (!!!) Popolnoma odveč so ekspoziture v Logatcu, Konjicah, Šoštanju, Tržiču, na Jesenicah, v Kamniku, Gornji Radgoni, Murski Soboti, Krškem. Uradniki pri teh ekspoziturah kradejo denar delavskemu zavarovanju.
(Ne razumemo, zakaj se Likar ni dotaknil tudi ekspoziture v Zagorju ali vsaj zahteval, da se premesti v Litijo, kjer je več zdravnikov. Drugače je Likarjevo stališče prav zanimivo, s čemer pa ne maramo trditi, da je imel že 1. 1923. in 1924. pri raznih demokratarskih reformnih« predlogih svoje prste vmes. Takrat vsaj je pritrjeval mnenju, da tiči za nameravanim odpravljanjem ekspozitur načrt te ekspoziture pozneje zopet reaktivi rati in zasesti z esdeesarji. Če je bil drugačnega mnenja, zakaj tega že takrat ni povedal! Ima morda zajčjo korajžo? Vse, kar je bil tedaj storil, je bilo, da je v Delavski zbornici neke svoje »kunštnosti« razkladal. — Je pa
v	resnici ne samo »kunšten«* ampak tudi delaven, tako, da se je nekoč sedanji ravnatelj Delavske zbornice Jože Kopač o njem izrazil, da je kot bivši tajnik Delavske zbornice nosil vso zbornico v svoji torbici. — Če je Likar z ozirom na svojo priznano sposobnost, pridnost in nesebičnost opravičen komu očitati njegovo plačo, o tem naj sodijo njegovi predstojniki, ne
mi. — Iz njega gleda še res povojni >Schnellsiede - Socialist«, pravzaprav liberaluh najpristnejšega kranjskega kova; zato gleda tako-le z viška doli na uradnike pri ekspoziturah, ki so po večini samouki. Ni še namreč pozabljeno, da je 1. 1922., kljub dani mu maršruti, pri kovanju službene pragmatike v Zagrebu zastopal stališče, ki je večini nameščencev nasprotno. In Likar je dika in ponos socialpatrio-tov.)
Jože Golmajer (koga je on zastopal, nismo mogli ugotoviti): Kot predsednik nadzorstva OUZD (aha!) sem dolžan gledati, da se upravni stroški znižajo. Strinjam se s tem, da se število ekspozitur zmanjša, ker je vseeno, če piše član n. pr. v Logatec ali v Ljubljano. (Ali je tudi vseeno, če gre član osebno v Logatec ali v Ljubljano? Ali je bolje, da komu piše, potem pa dobi odgovor od tajništva SDS?!) Pri ekspoziturah je cel kup uradnikov, ki nic ne delajo (kaj neki Golmajer dela?) in upravne stroške zvišujejo. Zahtevam, da se sprejme v resolucijo tudi moj predlog, ki sem ga predlagal na seji Delavske zbornice, da se priključijo OUZD tudi železničarji in trgovska bolniška blagajna »Merkur«.
(Golmajerju se pozna, da je skoro vsak dan v OUZD pri Likarju in mimogrede še pri kom drugem. L. 1924 je bil glede odpravljanja ekspozitur še drugačnega mnenja. Seve, takrat še ni bilo, no, recimo, take Delavske Zbornice in raznih Zvez. Na zadnji seji Delavske zbornice je predlagal, naj se izplačuje hranarina pri ekspoziturah; kako naj se to izplačevanje vrši pri onih ekspoziturah, ki bodo odpravljene? Ako je po njegovem mnenju vseeno, če član piše v Logatec ali v Ljubljano, potem je tudi vseeno, če piše .mesto v Ljubljano, kar naravnost v Zagreb ali Beograd. Po tej logiki je OUZD v Ljubljani sploh nepotreben! — Golmajer je zadnji, ki mu pritiče sodba o tem, če uradniki delajo. V pogledu sposobnosti in delavnosti je Golmajer naravnost šolski zgled. Dasi sam ročni delavec, ključavničarski pomočnik, so mu zlasti uradniki-samouki pri srcu. Večkrat pravi o njih: »Delne misl, če si natakne špegle, da je že pjontar ... Kaj, če Golmajer sam ne špekulira, da postane sčasom sam tak »pjontar«? — Tudi »šparal« bi rad g. Golmajer. Pa ne morda tako, kakor je on »šparal pri Strokovni komisiji. Če mu je, resno na tem, naj si ogleda račune za tiskovine pri OUZD, ki gredo v stoti-, soče in so mnoge že, mnoge pa še bodo postale nerabne. — Da, g. Golmajer, če bi bili malo boli pogledali n. pr. takrat, ko je bila »Del, Politika dnevnik,' pa bi videli, da je izgledalo, kakor da nekateri gospodje niso urad-
Najboljši Šivalni stroj in kolo
Je edino le
O
2
H
N
Z
W
»
>
a
c
tn
w
■a domato obrt In Industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DURIED
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
Mliu Prelernoveg« spomenika
DUIJIEn
&
niki, ampak redaktorji. Če ste videli in molčali, pa molčite še sedaj!)
Josip Petejan, uradnik OUZD: Z redukcijo ekspozitur se upravni stroški ne bodo znižali. Sedanje delo pri ekspoziturah se bo moralo opraviti trdi pozneje. Uradniki opuščenih ekspozitur bodo morali v Ljubljano ali k drugim ekspozituram. Med delavstvom bo nastal vihar, mi bomo pa odgovorni' Brez ekspozitur bodo imeli delavci zvezo z uradom samo potom pošte.
(Točno. Ekspoziture niso samo za to, da opravljajo birokraške posle, ampak, da gredo delavcem in delodajalcem z nasvetom in dejansko na roko. Pobirajo naj prispevke, kontrolirajo bolnike in delodajalce, opravljajo komisije pri obratnih nezgodah itd., pa bodo imele še preveč posla. Mogoče bi nekateri gospodje te posle radi opravljali iz Ljubljane, posebno revizije obratov?)
Anton Krajcer, član ravn. OUZD: Opozarjam, da bi bilo za delavske zastopnike nevarno zahtevati redukcijo ekspozitur, kar je že davno skrivna želja samostojnih demokratov in delodajalcev, kateri sem se redno upiral. Ubraniti se moramo očitka, da delamo po njihovih navodilih. Delodajalci bi najrajši sploh vse delavsko zavarovanje odpravili! Golmajerjev očitek, da uradniki pri ekspoziturah nič ne delajo, moram z vso odločnostjo zavrniti. Delajo več, nego se more od njih zahtevati. Govorim iz lastne skušnje. Navaja primer iz Maribora, kjer delajo samo štirje uradniki, dela je pa za deset. (Rado Čelešnik: Delajo, a nič produktivnega!) Zahtevam navodil, da se bom na prihodnji seji ravnateljstva znal ravnati.
'(0,’Čelešnik, ki je bil ob vstopu v stranko po vojni —- prej je bil narodni socialist — ubog kakor cerkvena miš, dela, tako produktivno dela, da si je . priproduciral v Mostah pri Ljubljani krasno vilo. Škoda, da ni bilo Jožeta Tomca zraven, ta bi mu že malce potipal žilo tam, kjer je najbolj občutljiv.)
Ivan Hojnik, član ravn. OUZD, se izreka zoper redukcijo ekspozitur. Da je toliko neplačanih prispevkov, je kriva uprava, ki je odpravila inkasan-te. Pri vsaki ekspozituri naj se skrbi za reden inkaso po za to določenih osebah.
(Nedavfo je bil upokojen uradnik, sedaj, ko je v pokoju, so ga pa zopet nastavili za pobiranje prispevkov, od katerih dobi posebno provizijo. Pravijo, da sedaj več zasluži kakor prej.)
Jeruc (?) govori o sedanji miselnosti delavcev, ki jim je v prvi vrsti za denar, potem šele za zdravnike in zdravila, ki da jih zdravniki vsled prepovedi OUZD ne smejo predpisovati po želji bolnikov. Pritožuje se tudi proti zobozdravnikom. Zahteva izvedbo akcije za razpis volitev v OUZD.
Franc Falatov, uradnik OUZD. — Smatram za svojo dolžnost, da kot zastopnik privatnih nameščencev in uradnik OUZD branim čast nameščencev OUZD, ki so jih tu napadali njih lastni tovariši in somišljeniki. Proti temu odločno protestiram. Posebno zavračam očitke g. Golmajerja. Nameščenci delajo po svoji vesti za ne bogve kakšno plačo. Če kdo ne dela, naj bo poklican na odgovor. Posamezni slučaji so vam gotovo znani, bolj ko meni. Ni lepo, da moram slišati take napade od strani, od katere bi jih ne bil nikdar pričakoval. Zr redukcijo ekspozitur se upravni stroski ne bodo znižali. Nasprotno, upravni aparat se bo še bolj komphciral, delavce boste s tem razburili in tudi delodajalce boste spravili pokonci. Ekspoziture niso tu zaradi sebe ali zaradi urada, ampak zaradi članov in delodajalcev. Najcenejša uprava ni vedno tudi najboljša. Je popolnoma napač-
no, če hočete razmere ozdraviti na ramenih in na stroške nameščencev. To bi bil čisto kapitalističen način. (Med govorom Falatova sta delala Likar in Čelešnik neprestano neslane medklice. Značilno!)
Rado Čelešnik reasumira izvajanja govornikov, pri tem pa ponovn krepko zagovarja redukcijo ekspozitur.
Taka je pač »samostrokovna« Strokovna komisija. Zato so bili napravljeni govorom Likarja, Golmajerja in Čelešnika odgovarjajoči sklepi. To sporočamo vsej delavski javnosti v dokaz izdajalskega postopanja social-patriotov. Če se prizadeto delavstvo ne bo hitro zganilo in pokazalo zobe
—	bo prepozno.
Stanovanjska demagogija kapitalističnega snrodst?a,
(Dopis z Jesenic.)
17. oktobra se je vršil na Je*esu#ah protestni shod proti nameravani odpravi nekoliko še obstoječega iteuo-vanjskega zakona za zaščito Btamo vanjskih najemnikov. Par dni jpred shodom so se razdeljevala vabila med delavci brez lastnih hiš. Za one pa, ki so si od svojih grižljajev pritrgali in postavili majhne hišice, za te vabil ni bilo. Iz vabil je bilo razvidno, da sklicujejo shod sporazumno vse organizacije, vendar pa krajevna organizacija JSDS za Jesenice ni bila nič obveščena o tem in zato so bila vabila nekodna.
Shod je ob pol 10. uri otvoril predsednik nevtralnih strokovničarjev g. Jurij Jeram. Uvodoma je obljubil besedo vsakomur, obžaloval pa alabo udeležbo in da se ne čudi temu, ker se med delavstvom nahajajo temni demoni in janičarji, ki ovirajo veako resno akcijo za zaščito stanovanjskih najemnikov. Obširneje poročilo k stvari je imel centralni sporazumaški referent Vencajz iz Ljubljane. Orisal je razne teškoče, ki se dogajajo na račun najemnikov v Ljubljani in drugod. Pojasnjeval je, kako se izvajajo posamezni zakoni ter ugotavljal razliko s strani oblasti med izvajanjem stanovanjskega in finančnega zakona. Prav jasno pa je povedal, da je stanovanjski zakon tako slabo sestavljen, da si razni členi nasprotujejo, da je vedno slabši in da je že bol j v zaščito hišnih posestnikov kakor pa stanovanjskih najemnikov. V pogledu stanovanjskega problema za olajšanje stanovanjske mizerije je dal za primero Dunaj, kjer imajo občino socialni demokratje v rokah, proti Ljubljani, ki gospodari nad njo meščanski kapital. Apeliral je za resno akcijo, grajal pa prebijanje med seboj. Na videz je bilo to vse lepo. Povedal pa ni, kako in na kakšen način se dajo te in slične težkoče odpraviti. Tudi resolucija je bila sprejeta.
Zaključno besedo je imel Jeram, ki je s svojimi nevednimi nekaterniki, ki plešejo okrog »Delavske politike«, in podpiran od levoorientiranih poskrbel, da se je i^od izcimil v najostrejši protest, toda ne proti reakcionarnemu kapitalističnemu vladanju, ampak proti Jugoslov. soc. dem. stranki. Jeram je dobesedno zlival svojo jezo proti
Napreju« tako-le: »Revolverlist »Naprej« pa piše: Proč s stanovanjsko zaščito! Ja, le smej se Žnidar; (Žnidar se je medtem pismeno prijavil za besedo). Drekari jam in razbijanju je treba napraviti konec na javnih shodih. Če bi bil ves javni shod za to, da se da Žnidarju beseda, mu je kot predsednik jaz ne dam. Zato so diskusije!« Nadalje omenja, da sta Strokovna ko misija in Stanovanjska organizacija napravili vse, da se je zakon že podaljšal do leta 1927. (Ali je potem vsega konec? Opomba dopisnika.) Udrihal je tudi po klerikalcih radi neke po njih preganjane vdove, koliko so
za časa njihovega delovanja v občini, ki 'jo imajo v svojih rokah, storili za omiljenje stanovanjske bede itd. Socialnim demokratom je predbacival, da smo figarji in drekači (Svetek tudi tako govori). Hvalil je svoje delo, koliko je že za take ljudi, ki se valjajo po tovarniških stanovanjih, naredil. (Splošno mnenej je bilo, da gre to na Thalerja.) Le smej se, Kralji (Tebi se moram, Jeram!) Nato je agitiral za organizacijo in ob pol 12. zaključil z izžvižgom — Mussolini — shod. Delavstvo je dobilo vtis nemoralnega dela, Jeram pa moralni poraz.
Mi socialni demokrati prav dobro verno, da je udeležba na shodih le radi soeialpatriotske demagogije in njenih fraz tako padla. Delavstvo se je naveličalo brezpredmetnega besedičenja. Ni pa res, da je padla radi pisave
Napreja«. »Naprejevi« čitatelji hodijo pridno na shode! Jeseniško delavstvo še premalo čita pravi delavski tisk in premalo razmišlja o njegovi vsebini in prav zato ni zmožno zavračati Jeramove in druge demagoške fraze. Kakor na Jesenicah tako drugod, kjer je še socialpatriotizem, se proletariat še do danes ni mogel otresti takih klevetnikov in se poglobiti rosno v tekoča socialna vprašanja. In prav zato ni znal združiti idejne smeri dela paralelno z ostalimi razrednimi organizacijami v skupni neodvisni razmah. In raditega ni bil zmožen z uspehom voditi borbo proti kapitalu. Danes pa je že vidno, da bo socialpatri-<»tiaem zgubil ves svoj vpliv meti delavstvom dim ga bo do dna v delu spossnalo. In socialpatriotski generali bodo ostali zedinjeni in osamljeni, proletariat bo pa vodil brezobzirno borbo proti kapitalu in njegovemu sorodstvu. Izkušnje vašega dela ga prav lepo učijo. Treznejši jeseniški kovinarji v samostrokovnosti to že opažajo. Da ne bodo kovinarji v mislih premoteni raditega, ker pišemo o osebi Jerama, apeliramo nanje potom tiska, da dobro prečitajo dopis našega strankinega glasila »Naprej« št. 41 od 9. Oktobra »Stanovanjska demagogija soeialpatriotov« in potem naj sami sodijo, ako res piše »Naprej« o odpravi stanovanjskega zakona in če je res trditev Jerama na javnem shodu resnična in upravičena.
Zavedni delavci se pač dobro zavedamo, da današnji zakon ščiti tudi kapital. Saj ga je kapital sam izdelal in izvajanje tega zakona v praksi brez sodelovanja delavstva — je korumpi-rano delo. Zato čuti kapital, da ni po-terbe zidati, saj ima delavstvo stanovanjsko zaščito. Kapital pravi na zahtevo delavstva: Denarja ni: ne moremo zidati, sicer pa država in občina tudi ne zidata. Ker nekateri delavci v nevednosti ne razumejo, da ima kapital ves državni aparat v svojih kleščah, zato se kapital lahko na prav lep način izogne poštenim delavskim zahtevam. V resnici predstavlja državo delavno ljudstvo. V državi je nad 90% agrarnega in industrijskega delavnega ljudstva, ki tvori torej ogromno večino. Ker je to ljudstvo prepredeno z meščansko, versko in nacionalno ideologijo in prevlečeno s socialpa-triotizmom, je zato nezmožno z dejanji pokazati kapitalu: Država smo mi, ki delamo in ustvarjamo in ki smo glavni steber države. In prav raditega ima kapital ves državni aparat v svojih rokah in z raznimi krivičnimi dav-ici (kakor davek na ročno delo itd.) izkorišča kmetsko-delavski razred. Delavno ljudstvo prinaša v državne blagajne največ direktnega in indirektnega davka. Ker nima proletariat Jugoslavije niti enega svojega zastopnika v parlamentu, ostaja ta denar nekontroliran. Korupcija se je v meščanskih grupah tako razpasla, da preti državi nevarnost. Industrija je radi bančne spekulacije v zastoju. Industrija se grupira v svetovne koncerne. Meščanske kapitalistične frakcije, ki imajo ves državni aparat v svojih rokah, so kakor posamezni delničarji privatnih podjetij in ban£. Zato se prazni državna blagajna. Ljudstvo je v obupu. Odtod kriza, odtod tudi pomanjkanje stanovanj.
Jugoslovanska soc. dem. stranka je prt zadnjih državnozborskih volitvah hotela kandidirati na skupni listi s SPJ, a oni so to odklonili, ker smo
hoteli zbrisati pri njih nekatere kandidate. Enako pravico smo jim dali za nas, to pa raditega, ker vsem pri SPJ nismo zaupali. Delavstvo se ni znalo orientirati. Danes se to kaže v jasnejših obrisih. Zato je tudi socialpatriotizem korumpirana sila, ki razjeda delavstvo, ga idejno in materialno izkorišča. Razne tožbe, ki se vršijo zgolj radi osebnosti, porabijo pre-cejšnje^ vsote denarja iz strokovnih blagajn. Delavske blagajne so prazne. Delavstvo v sili vprašuje po denarju
—	denarja pa ni. Take so govorice o jeseniških predstavnikih (baje nečlanih!), ki pa vodijo tako politiko, »da jih imajo vsi radie’Vozijo se z dvema vlakoma na razne upravne seje. Govorijo na shodih o preganjanju ljudi in nedelavnosti v občinskih zastopstvih od strani kapitalistov, sami pa postav-
m ' umrrTBei»™»Kn-
ljajo ljudi na cesto in se odtegujejo javnemu občnemu delu. Ali ni to dosledna taktika sccialpatriotizma, ki mu načeluje g. A. K.? Ali ni to politika njegovih pomagačev, ki so si izmislili in petem izdali samostrokovnost, ki so gospodarstvo ločili od idejnega dela in ki so se porodili na matici socialne demokracije. Jeram bo to dobro razumel!
Zato kličemo vsemu delavstvu: Strnite svoje vrste. Ne samo v tovarni, tudi v občini in državi moramo biti zastopani. Nazaj k pozitivnemu delu, da se izognemo krize in stanovanjske bede itd., ki jih dnevno preživljamo. Kdor tako misli ali čuti, ta spada v proletarsko socialno demokracijo, ki mu bo organizacijskim potom v skupnosti izvojevala boljši obstoj.
Rešitev nas je le naše delo!
revirjev. Podpisani predlagamo, Ja se uredi take, da se bo akerd menjaval vsak mesec in sicer tako, da bo vsak prišel do vsakega dela, kakor do strojnega vrtanja tako tudi do vrtanja na roke in do dnine vsak v enaki meri. Če pa kdo ni zmožen vsakega dela, tisti pa itak ne bo zahteval takšnega zaposlenja. Podpisani želimo, da cenj. ravnateljstvo skliče sejo radi teh vloženih zahtev, želimo čimpreje in sicer v dogovorjenem roku.
Ta vloga je podpisana od vseh mežiških zaupnikov in sestavljena, kakor je delavstvo želelo.
Na to vlogo je bila dvakrat seja sklicana in zopet preložena in tretjič smo dobili sledeči odgovor:
Vsled obolelosti g. generalnega ravnatelja smo primorani na zadnje tamoš-nje vloge odgovoriti pismenim potom, kakor sledi:
Menjava akorda. Na podlagi posvetovanja z gg. obratovodji je prišlo gen. ravnateljstvo do zaključka, da ni mogoče ugoditi želji delavstva, naj bi se vsi akordi menjavali vsak mesec, ker to ni izvedljivo ‘iz ekonomičnih razlogov za podjetje, na drugi strani pa tudi delavstvu ne bi nudili tistih ugodnosti, kakor si jih očividno pričakuje. Po informacijah, zadobljenih od gg. cbratovodij, so se v prejšnjih časih menjavali akordi v krajših razdobjih, prišlo pa je do tega, da so delavci sami prosili, da bi se ne menjavalo tako pogosto, ker je izpre-memba dela vplivala na njihovo storitev in tudi na zaslužek. Jasno je, da čim dalje časa človek dela isto delo, tem spretnejši postane v njem in tem boljša je njegova storitev in njegov zaslužek. Upoštevati pa je tudi, da mora podjetje gledati (tudi na fizično usposobljenost delavcev z.a posamezne akorde, in da uposobljenost ni pri vsakem enaka. Podjetje ima kakor vsak gospodar pravico urediti delo tako, da se vrši na najbolj ekonomičen in uspešen način. V kolikor se pri tem dajo upoštevati želje delavstva, jih je podjetje upoštevalo in jih tudi namerava upoštevati, ne more pa pristati na šablonsko izinenjanje delavcev, pod katerim bi trpela uspešnost dela. Na srečo! The Central European Mineš Limited Mežica, 25. jimija 1928. — General 'Menages George Bargate.
Na ta odgovor smo delavski »a upniki odgovorili sledeče:
Na Vaš cenj. dopis z dne 26. junija 1926 odgovarjamo: Z odgovorom g. generalnega ravnatelja se ne moremo popolnoma strinjati. Priznavamo, da ima vsako podjetje pravico urediti delo tako. da se vrši na najbolj ekonomičen in uspešen način, vendar pa v zadnjem odgovoru g. gen. ravnatelja vidimo, da naši predlogi, ki jih imamo pravico staviti po zakonu o II. rudarski skupini, in po zakonu o zaščiti delavcev, deloma niso bili prav razumljeni in tudi ne vpoštevani v zadostni meri.
Menjavanje akorda: Obratnim zaupnikom je znano, da so pri akordnem delu zaposleni predvsem nekateri kmetski sinovi, ki pri rudniku še niso zaposleni še tako dolgo dobo kakor velikanska večina drugih delavcev, a so vendar pride-ljeni k akordnemu delu brez vsakega prestanka že več ko eno leto. To je zelo jasna krivica. Ako pa podjetje ne more menjati delavcev pri akordnem delu vsak mesec, smo prepričani, da je mogoča menjava vsaj vsaka dva do tri mesece in to na tak način, da bo prišel vsak delavec brez izjeme, ki tako želi, tudi do strojnega vrtanja kakor tudi do vseh drugih del. To ni samo ekonomično, tefn-več tudi pravično. (Upravičeni 9ino do * te zahteve po § 109, točka e, zakona o zaščiti delavcev.) Obžalujemo, da se je seja z zaupniki zopet preložila in želimo, da se čimprej skliče. Na srečo! Dne 22. julija 1926.
Na ta odgovor je bila seja sklicana šole 26. avgusta i926. Ta seja je bila precej živahna, dosegli smo pa toliko, da je generalno ravnateljstvo pristalo samo na to, da se bo menjavalo po možnosti, kar se je prilično že izvršilo, pa ne popolnoma tako, kakor si delavstvo želi. Torej g. Pusfoelem-šek, sedaj vidiš, da sem storil jaz in drugi svojo dolžnost, pač pa tiste moči še zaupniki nimajo, da bi podjetniku kar diktirali: tako in tako mora biti.
v
z I K A
je najboljša Sitna Ravai
enica
daSinori
Eurilo
Splošno pril$in2$2ien
Kavni nadomestek:
okusen i cenen.
So biva se v vseQ
dobro osortlrciniO
G. Joža Golmajer nas po s. Leskošku naproša za popravek, da on na predzadnji seji Delavske zbornice ni pripovedoval, da stanejo banketi po ^0.000 Din, ampak le, da se na jugu prirejajo banketi.
Boj za samoupravo Ljubljane. Na ponedeljkovem sestanku pride na dnevni red vprašanje proletarske demokracije. Udeležite se v čim večjem številu! Povejte tudi sodelavcem. Kakor vsak ponedeljek se bo vršil tudi ta sestanek v brezalkoholni restavraciji »Pod lipo« na Rimski cesti. V petek 29. oktobra pa bo istotam debata o Delavski zbornici.
Esperantslti tečaj otvori novembra Ljubljanska kulturna sekcija KDZ. Pouk se bo vršil po 2 uri tedensko. Mesečni prispevek 10 Diu. Kraj: Velika čolnarska ulica 19. Priglasi se sprejemajo istotam. Tudi pismeno.
V	celjski okolici je pošta prav posebno hitra. Nekatere bolj oddaljene vasi dobijo »Naprej«, ki je bil oddan na pošto v Ljubljani 1. oktobra, šele 6. oktobra. Iz Celja na Babno je dobre pol ure hoda, dopis pa potrebuje včasih tudi po 7 dni. Napaka je pa tudi to, da naš pismonoša, ki raznaša pošto po vaseh Lava, Ložnica, Babno, Medlog, Lopata, Ostrožno in Lokrovec, pušča pošto za nekatere vasi v neki hiši na Babneni. Tako, da moramo še sami ponjo. Želimo, da se to popravi. Več prizadetih. TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz, dne 9. oktobra Simon Šprager Franjo Langoi. Vrhnika Franc Kosec, Ljubljana Jakob Dolničar, Brezovica Alojz Leskošek, Celje Pavla Kisovčeva, Ljubljana Karl Kisovec, Ljubljana Pongrac Lesjak, Crna Katarina Lesjakova, Črna Jernej Kolšek, Črna Karl Košec, Žalec Jakob Cokan, Zabukovca Jakob Cokan, aZbukovca Franc Kasnik, Črna Ivan Grabner, črna Miroslav Pevec, Škale K. L., škale KDZ v Gorjah Alojz Leskošek, Celje Jožef Pilih, Celje Ivo Vrečar, Celje Franc Jelen, Celje Janez Kamenar, Celje Karl Doblšek, Mežica Jakob Majer, Prevalje Lovro Vajdi, Prevalje Tvan Strmčnik, Prevalje Josip Topler, Prevalje Franc Kramberger, Prevalje Albert Nadrah, Prevalje Franc Ozimic, Prevalje Franc Velenšek, Prevalje J SDS in KI)Z v Prevaljah Filip Vidic, Ljubljana
Skupaj Din 10.979.15
Pomotoma jo zadnjič izostalo, da je
Pongrac Lesjak dal za tiskovni sklad 10 Din z opombo: »Namesto smodnika za streljanje k zmagi s. Ize Prijateljeve nad Zadružno banko.« Znesek sam je bil pa objavljen.
Diu 10.676.35	
Din	3.40
Din	17.40
Din	28.50
Din	4,—
Din	50.-
Din	L—
Din	20.—
Din	10.—
Din	5.—
Din	3 —
Din	6.—
Din	10,—
Din	10.—
Din	2.	
Din	.10.-
Din	10.—
Din	10.—
Din	3.50
Din	21.—
Din	5.—
Din	10.-
Din	5.—
Din	2.	
Din	5!—
Din	2,	
Din	2.	
Din	2,—
Din	2.	
Din	10,-
Din	4,—
Diu	10,—
Din	10,—
Din	5.—
Din	11 —
trajnost«;
Mežica. Pri nas je Korun - Kristanovih organizacij konec. Neki tukajšnji agitatorji te stranke in internacionalno priznani navdušeni »socialisti« so sedaj po razsulu njih stranke pokazali svoj mogočni socializem s tem, da so šli po večini vsi k sokolom itd.
—	Pa to so večinoma sami funkcionarji, tako n. pr. predsednik koranov-ske pol. organizacije itd. Pa tudi od naše stranke je šel g. Pustoslemšek k sokolom in "baje samo zato, ker mu pri nas nismo mogli priboriti boljšega kruha in boljše plače, nego jo imamo mi sami. Vsega tega smo krivi delavski zaupniki in v največji meri sem jaz sam kriv, da g. Pustoslemšek ni prišel pogosteje do akordnega dela oziroma do strojnega vrtanja. Tako zabavljata ta možakar in njegova žena po gostilnah in drugod. Ker vidim, da osebno pojasnilo ne zadostuje, odgovarjam javno sledeče: Ko se je g. Pustoslemšek pritožil, sem interveniral najprej pri dveh nadpaznikih in sicer pri enem 2 krat, pri drugem pa
1 krat, in sicer za vse delavce sploh, za g. Pustoslemška pa še posebej. Prvi nadpaznik mi je odgovoril, da Pustoslemška ne more porabiti pri delu, ker je prelen, zato je večinoma na dnini ali pa pri ročnem vrtanju, (ne vem koliko je na tem resnice, pač pa sem zvedel pri drugih delavcih, da se res pri delu rad odmiče). Drugi nadpaznik pa pravi, da nikakor ne verjame, da bi g. P. slabo šlo, ko ga vedno vidi v gostilnah dobre volje pri alkoholu. Pri nadpaznikih torej nisem nič opravil. Ko so pa prišle pritožbe in zahteve glede menjavanja akordnega dela še od drugih revirjev, sem sestavil sledečo vlogo za podjetje:
1. Generalnemu ravnateljstvu The Central European Mineš Limited Mežica. Na zahtevo delavstva smo primorani intervenirati zaradi menjave pri akordnem delu. Kakor je omenjeno na vlogi i/. Helene, smo dobili pritožbe od vseh revirjev, da se morajo izvršiti izmenjave pri delu vsaj vsak mesec, če že ne vsako periodo; delo se menjava sedaj n. pr. samo na Glančniku, tako da je del delavcev celo leto na akordu pri strojih, drugi morajo zopet po pol leta in tudi po celo leto vrtati na roke in tretji zopet morajo biti po več mesecev zmeraj na dnini. Največje zlo je pa to, da so večinoma kmečki sinovi na akordu in navadno še na najboljših. Ravno ti delavci pa imajo skoraj vsi po večini hrano zastonj doma, potem se pa po gostilnah hvalijo, kako dobro zaslužijo. Pravi rudarji po poklicu in rodu, v najboljših letih, ki imajo veselje do akordnega dela in imajo družine, da jim zmeraj primanjkuje za hrano, morajo pa takorekoč barabe igrati ■— delati torej dela, ki so za začetnike. Istotako je tudi pri vozačih, Enake pritožbe smo dobili tudi od drugih
In te modi še toliko časa ne bomo imeli, dokler bodo takšni nezavedne-ži in koristolovci med delavstvom, ki gredo sokolom na limanice v škodo samemu sebi in v korist kapitalu. (Sicer pa g. P., možakarju in njegovi ženi, aedaj ni treba zabavljali čez nas, ker ima korist od tega, da je šel k sokolom.). Res je, da smo zelo slabo plačani pri našem rudniku. Kdor je veda« na dnini, ta niti nima dovolj za najpotrebnejšo hrano in kje je še obleka im drugo. Takih pa je pri nas zelo velik«, pa ne zabavljajo toliko in tako nepravilno kakor g. Pustoslemšek, ki je imel že akordno delo, vmes pa zabavljal in še zabavlja. Prestavljen je bil t Žerjav v topilnico in tam prav dobro aafiluži, tako se je njegova žena izjavila, da prej, ko je bil on pri ber-notovcih, je komaj po 300 Din na periodo prinesel mezde; odkar je pa pri sokolih, prinese pa po 1200 Din. Saj ne verjamemo tega (1.200!) A tudi koristili možakarju ne bodo veliko, če bodo pri njem tudi za naprej alkohol in plavi na dnevnem redu tako, kakor so dosedaj. — Delavskemu zaupniku pa podjetje in razni predpostavljeni pri vsaki zahte-
vi	predbacivajo pijančevanje, potem pa si še ta človek upa zabavljati, če se ne da zanj kaj doseči, ko si je popolnoma sam kriv. Sicer se nam pa čudno zdi tole: generalno ravnateljstvo je pri seji izjavilo, da na boljših akordih so tisti delavci, ki so nekaj zmožni napravili; torej potemtakem Pustoslemšek na Glančniku^ ni bil zmožen, ker ga ni bilo mogoče spraviti do boljših akordov, in sedaj, ko je pristaš sokolov postal, je pa bil v Žerjav prestavljen in tam je pa na enkrat zmožen za boljše akorde. Čudno je to, da človek pri sokolih dobi fizično silo, da je. potem naenkrat
zmožen do boljših zaslužkov. Pustoslemšek misli, da nam je žal za njim, pa za takim prav nič, ki je bil samo pri alkoholu socialist, shodov in sestankov se pa nikdar ni imel časa udeležiti, članarino je tudi večinoma plačeval po 3 do 4 mesece nazaj in svojega odstopa pa tudi ni imel korajže odpovedati, članarine za april še tudi do danes ni plačal, čeprav da zasluži po 1200 Din na 14 dni. Take ljudi smatramo za nezavedneže.
Da me ne bo kdo lovil za besedo: Ne vem, koliko zasluži zdaj P., govori se pa, da se je žena hvalila, češ, 1200 Din. Na take govorice je treba nastopiti, ker bi drugače vsi trpini prestopili v novo nacionalistično organizacijo. Take govorice so reklama in jih je treba javno opisati.
Fr. Blatnik II.
(Op. ur. Pristaše demokratske Unije, ki jo tvorijo nar. soc. in SDS, imenujejo v Mežici kratko »sokole«, ker so mnogi tudi res pri Sokolu.)
Prevalje. Na tukajšnji šoli vladajo prav macedonske razmere. Leto dni še ni poteklo, ko smo pisali, da manjkata dva učitelja. Potem sta prišla a zopet odšla. Že drugi mesec gre h kraju, odkar se je pričel šolski PouJf? in še vedno ni zadostnega števila učiteljev, še zdaj manjka dva, in povrhu je ena učna moč še obolela, tako da manjkajo kar tri učne moči. Torej si lahko vsak izračuna, kaj se more otrok pri takih zmešnjavah naučiti. Šola je na sedežu srezkega poglavarja in je torej šolska oblast dobro poučena o vsem. Ali se hoče na račun napredka tukajšnjega ljudstva morda prihrani par sto dinarjev »za poplav-ljence?« Ako se obračamo na Beograd, se govori, da je v Sloveniji na-
robe, če pa v Sloveniji potrkamo, pa pravijo, da je centralizem kriv. — To posnemamo iz dopisa, ki so nam ga poslali starši. Pri tem gre za obmejno občino, v kateri bi morale biti šola vzorna, da bi s čim boljšo izobrazbo naraščaja dvignila blagostanje ekspo-niranega obmejnega kraja in da bi se nam tudi v kulturnem oziru ne bilo treba sramovati pred tujci. Pa kapitalistična slava se za tako zaščito meje ne zanima, ona ima rajša nevedno ljudstvo, ki se da izkoriščati za militarizem. To je na vsem svetu tako in bo tako ostalo, dokler se no bo začelo ljudstvo samo upravljati. Prevaljčani so prvi korak k samoupravi že storili, ustanovili so si soc. dem. krajevno organizacijo. Drugi korak mora slediti: v tej organizaciji morajo zavestno sodelovati, ne čakati rešitve od zgoraj, ampak si jo priboriti z lastnim delom. Tako bodo pridobili za resno delo tudi druge. Potem jih šolska oblast ne bo več tako ignorirala. Dokler pa take resnične samouprave ne bo, dokler se ljudstvo ne bo res samo upravljalo, toliko časa bodo nad njim vladali centralisti s pomočjo domačih prilizunov, vseeno ali belih ali črnih.
0«orje pri Bledu. Krajevna organizacija JSDS in KDZ sklicuje za nedeljo, dne 24. oktobra 1926 ob 15. uri v prostorih gostilne Vavpotič v Gorjah svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Točna udeležba dolžnost vseh članov. — Odbor.
Jesenice. Krajevna organizacija JSDS in KDZ priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. v gostilni Delavskega doma pri Jelenu javen shod s sledečim dnevnim redom: Socialna zakonodaja in delavski razred. Kdor si služi svoj kruh z delom naj pride sigurno na shod.
PREKLIC.
Podpisani Rudolf Kompan -preklicuj««. *ee žaljive govorice o gospej Mariji Schaaied-hoferjevi za neresnične. Za kaaen plaža* 1.00 dinarjev m tiskovni sklad »Napreja.«
Rudolf Kompan, Orfea.
Pregleda, organizacij !za september v tej številki »ismo objavili, ker *>e je Meži«* a|wfl-vižila. Objavimo ga prihodnjič.
23. X. 1926. — 2400.
Izšla je
BLASNIKOVA
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je q rejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davfcn« spise, koje mara vsak iitati, Sa bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes llasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in starte 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J BLASHIKA NASIEDHIKIH
tiskarna in litografiji zavod Ljubljana, Breg št. 12.
6B3B9V SSBRHn
Vabilo
na
izredni občni zbor
Splošne gradbene-gospodarske produktivne zadruge WNXPREJW r. z. z o. z. v eeifil
ki ga sklicuje načelstvo v sporazumu z nadzorstvom na dan
7. novembra 1926 ob 9. uri dopoldne v poslovne prostore hotela pri Kroni
a sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju in napredku raznih obrtnih odsekov zadruge in gospodarsko stanje.
2. Volitev poslovodje za gradbeno podjetje.
3. Volitev poslovodje za tesarsko podjetje.
4. Volitev poslovodje za pekarno.
5. Razni predlogi.	]Va€5elstvO
SAMO ENKRAT
perilno blago zn spomladanske zenske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini
Miloš PšeniCnik
Celje
Na željo se poiljejo vzorci	Posirfiba	solidna	t
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Vsi k JINHHKMCr v Celje
odeje (koutre) od.................  Din	140 —	naprej
šiolaste moške obleke od............Din	400’— naprej
štofasle fantovske obleke od........Din	100'— naprej
cajgaste moške obleke od............Din	150'— naprej
cajgaste fantovske obleke od........Din	80'—	naprej
cajgasle hlače od.............i	•	•	Din	45'-*-	naprej
moške kape, štofasle od.............Din	30*—	naprej
drukiatno od.......................Din
belop 1.............................Din
Ostanki po lastni ceni.
950 naprej 10' — naprej
V zalogi
velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete Slediti in poceni kupiti, potem se prepričajte ir pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
TriRo-perilo
za moSke, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogov ce. dokole-nice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežntlci, kloti, Sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Ndjnlžje cene!
Na v# lilco m malo !
po/o:b! ...
Zopet znižane cene!
Josip Šlibar
POZOK!
Zopet znižane cene!
Ljubljana, Stari trg 21, - poleg Zalaznika
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trgr štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■ velikosti po najnižji ceiiL
Kontenlna ru|a«	01»	*	10**.	12*
Kontenlne za rjuh«	Oin	27'•, 29	34'-
Anglelkl 5'fonl	0>n	12'-, 15'-,	19'-
Robil, tuiat	»in	48*-, 70'*,	90'-
Bngle ki popICm za b we in srajce Din 36'-, 40'-, 45'-
Raztilno blago zb lenske obleka. Din 91-, 16’-, 32'-
{Isto volneno blago za ienska Široko 110—130 cm Din 401—. 70'—, 120 -Prima moški Stoli, lodal. kamgarm i* drugi Din 90-—, 200'—. 300' .
:W*	Vsako	sredo	in	soboto	prodaja	ostankov.
1 PERILO IN OBLEKE
= platno, sukno, plevino, volneno blago, nogavice, | »»ranitice, robce, kravale, predpasnike, poateljno ^	perilo,	itd.	kupite	najboljše	pri	tvrdki
■ I. N. Šoštarič
i> MARIBOR' Alektendrova ceale itev. 13.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglstrovana aadruga z omejeno zaveio.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plar kate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipi) a.
Utograt^a.
lm<l*'< **Tr — *•	*■	s*™