Poš&Tffia btočnrid y gotovini VNfc nmedeljek ob 4. zlatrat. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Liubliani. Maribora in Cellu dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Liubliani. Knafljeva ul. J„ telefon St. 2934. 2072. 2804. UPRAVA v L/ubija*. Prešernova al. 54* telefon št. 2036. INSERATN1 ODDELEK v Liubliani šernova nI. 4.. telefon št. 2492. Leto IV. Ljubljana, Ji. marca I930 štev. 1). Vlada »močne roke" na Poljskem Polkovnik Slawek sestavil novo vlado — Demonstracije v Varšavi Varšava, 30. marca. »Pat« poroča: Snoči je predsednik republike Mošioki podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Predsednik je (narodni poslanec in šef vladnega bloka v parlamentu, Sla-wek, minister notranjih zadev Jožef-ski, vnanjih zadev Zaleski, vojne maršal Pilsudski, pravde Car, prosvete in vere Cervinski, poljedelstva Janta-Pol-činski. dela Pristor, industrije in trgovine Kvijatiovski, financ Matuševski, prometa Kiihn. gradb Mataki.ievič, agrarne reforme Stanijevič, pošte Ber-ner. Kakor je iz tega seznama razvid- no, sta edini izpremembi v resoru ministrskega predsedništva in ministrstva pravde. (AA) Varšava, 30. marca. Danes so se vršile po mestu demonstracije proti Sla-wekovi vladi. Posredovati je morala policija, ki je aretirala mnogo oseb. Listi divjajo proti novi Slawekovi vladi, ki jo označujejo kot izzivanje opozicije. Varšava, 30. marca. »Pat« poroča, da je predsednik republike Mošicki podpisal ukaz, s katerim se zaključuje proračunsko zasedanje sejma. (AA) Nova nemška vlada Jutri poda vlada svojo deklaracijo Berlin, 30. marca. Državni predsednik je imenoval državngzborskega poslanca dr. Briininga za državnega kan-celarja. Na njegov predlog je potrdil državni predsednik naslednjo ministrsko listo: Dr. Wi.rth (notranje zadeve), dr. Curtius (zunanje zadeve), dr. Gro-ner (obramba), dr. Schatzel (pošta), prof. dr. Moldenhauer (finance), Die-trich (gospodarstvo), Stqgerwald (delo), v. Guerard (promet), dr. Schille (prehrana in poljedelstvo), dr. Bredt (pravosodje) in Treviranus (zasedeno ozemlje). Za namestnika državnega kancslarja je bil po § 7 vladnega po- slovnika določen državni gospodarski minister Dietrich. Nova ministrska lista se od prvotne razlikuje samo v tem, da je vstopil v vlado poslanec Treviranus kot minister za zasedeno ozemlje in brez port-felja. kakor se je nameravalo prvotno. Državni kancelar dr. Briining bo v torek popoldene predstavil vlado državnemu zboru in podal na isti seji vladno izjavo. Dasi se berlinski tisk še ni popolnoma izrazil o novi vladi, se vendar lahko ugotovi, da se splošno izraža zadovoljstvo zaradi sedanje rešitve. Danes konferenca za vzhodne reparacije Važno posvetovanje zastopnikov Male antante v Parizu Pariz, 30. marca. Včeraj se je vršila v hotelu »Kontinenta!« v apartmanu jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Vo-je Marinkoviča. konferenca predstavnikov Male antante, kateri so prisostvovali romunski minister v Londonu in prvi romunski delegat na konferenci za vzhodne reparacije Titulescu, češkoslovaški minister v Parizu Osudsski, jugo-sioveniski poslanik v Londonu Jjjorgje Gjurič, jugoslovenski opolnomočeni minister in generalni direktor Konstantin Fotič ter Martinac kot tajnik jugoslovenske delegacije. Na tej konferenci so se pretresala vprašanja, ki so v zvezi s plenarno konferenco za vzihodne reparacije, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 31. t. m. Tej konferenci bo prisostvoval tudi češkoslovaški vnanji minister Be-neš in romunski vnanji minister Miro-nescu. S strani Madžarske bo prisostvoval konferenci predsednik vlade Bethlen (AA) Reška svobodna cona Rim, 30. marca. Današnja »Vedetta d' Italia« poroča, da bo stopil dekret o upostavitvi reške svobodne cone v veljavo dne 3. aprila ob polnoči. Carinske in finan čne oblasti vršijo v ta namen vse priprave. (AA.) Ratifikacija sofijskih konvencij Beograd. 30. marca. Sofijsko »Utro«« poroča, da ie bolgarski poslanik Vakarevski prejel od svoje vlade pooblastilo, naj izvrši izmenjavo ratifikacij ivgoslovonskio- bol-srarske konvencije, sklenjeno v Sofiji. Jugo slovenska vlada je že s posebnim sklenem odobrila to konvencijo. Arbitražna pogodba s s Španijo Beograd. 30. marca. Danes oooldtne je bi-la_ na svečan način podpisana v vnanieni ministrstvu pozodba s Španijo r> 00 ravna vi sodnem reševanju sdotov in arbitraži. Za našo državo ie podpisal zastopnik vnanje-ga ministra dr. Kumanudi za Soaniio ta španski poslanik na našem dvoru don Fer-nando zrof de Torihos Koncert »Slovenskega juga" na Dunaju Dunai, 30. marca. Snoči ie priredilo iugo* slovensko akademsko pevsko društvo »Slovenski jug« v d ros to rili arkadne kavarne koncertni večer, ki ie doživel zelo lep uspeli, člani »Slovenskega iuea«, mladi jugoslovenski študenti te iz vseh krajev naše domovine, so izvedli izbran program pesmi in navduši-li vse prisotne. Po trimesečnem obstoju se ie društvu naše akademske omiladine na Dunaju s pomoči« ni-egoveza predsednika, trgovskega atašeja Mrloie Si-miča ter zborovodie stud obči. Jankovica posrečilo zbrati okoli sebe vse naše kulturne in naciioualne elemente na Dumaiu. Mladi zborovodja ie za svoje delo dobil priznani e od našeza dunajskega poslanika Miloie Miloieviča. Na s nočnem koncertu so se posebno odlikovali niladi študent kon-servatorilia odlični baritonist Jovan Jovanovič in študent tr.govskiili ved Stoian Stoia-novič. Pred začetkom programa, ko .ie v dvorano stopil naš poslanik e. M'ilo>e Miilo-ievič s soiproeo in hčerkama, ie zbor »Slo-venskeza iuga« zaoel 5 j poslovensko himno. Prireditev ie bila odrično obiskana. Razen našega poslanika in njegove rodbrne, so orišJi tudi mnosji s+udentie. daJSe zastopniki vseti tukaj šniih jirgOisloverirNovi orijentaciifl Evrope«, v predavalnici na Parkrinzu. (AA.). Razmejitev državnih gozdov Beograd, 30. marca. Krali ie podpisal zakon o razmejitvi državnih zoszdov v Srbiji. južni Srbiii jn Črni zori. v kinu »Ideal« Iz carinske službe Beograd. 30. marca. S skfepocn fi-nanoneza ministra ie Rlkard Klodiič. začasni carinski pripravnik H. kategorije, preveden v stalnega carinskega pripravnika iste kategorije 5. skupine z 2. stopnjo osnovne plače in povišan za pomožnega carinika v 4-11 na ljubljanski carinarnica. (AA.). Ukinjene ugodnosti v zračnem prometu Beograd, 30. marca. Uprava družbe za zračni promet v Beogradu objavlja, da se s 1. aprilom ukiniiaio vs? popusti voznih cen, ki so doslej velSalj za vožnjo na letalih te družbe med Beogradom in Zagrebom ter na ostalih progah. Te olaišave se ukinjajo ne samo za uradnike, rezervne ofi-cme in letalce, temveč tudi za aktivne letalce in novinarje. Uknnieaie olajšav se odreia zaradi kooperacije, v kateri ie dražba >Aerooutc pri izvrševan iu nrometa z inozemstvom, predvsem z Dunaiem. Afera ge. Hanau Pariz, 30 marca. »Havas« poroča, da je ga. Hanau vložila danes protest proti odloku, da bo spuščena pogojno na svobodo proti kavciji 800.000 frankov, češ da se ne more okoristiti s tem sodnim odlokom, ker je vso svojo imovino prepustila svojim upnikom ter je danes brez sredstev. (AA.) Pevski zbor UJU na zmagoslavni poti po ČSR Nepričakovano lepi in presrčni pozdravi — Navdušen sprejem v Pragi — Lepo uspela matineja v gledališču — Splošno zanimanje za današnji veliki koncert Praga, 30. marca. Turneja pevskega efoora UJU po Češkoslovaški se razvija iv spontano manifestacijo jugo&lovensko-češkosiovaiške vzajemnosti. Jugoslovenski gostje so predmet največje pozornosti, vsepovsod se vrše navdušeni sprejemi, gostoljubnost ne pozma skoraj mej, a vsak nastop je nova zmaga učiteljskega pevskega zlbora in jugosJov. pesmi. Za Buidjejovicami Plzen, za PLzmoan Praga. Ves češkoslovaški tisk objavlja obširna poročila o turnegi, tople pozdravne članke m laskave kritike glasbenikov. 2e prisrčni in gostoljubni sprejem v Budijejovicah in Plzinu se je nad vse prijetno dotknil vseh udeležencev, bratski pozdrav in sprejem v Pragi pa je naravnost presenetil. Nihiče ni pričakoval, da bo stostolpa Praga, to čim dalije važnejše srednjeevropsko središče, ki doživlja dan na dan naarazJionejiše posete, s toliko bratsko Liuibavjo, z res odprtimi rokami sprejela doslej malo zuan-i jugoslovenski učiteljski pevski zlbor. Že v Plzen sta prispela kot delegata sprejemnega odbora urednik »NarodmŠi Listov« g. Strakaty in taijniik centrale češkoslo-vaško-Mgoslovenskili lig g. Bermger. Ko pa so pevci sinoči izstopili na Wllso novem kolodvoru v Pragi, jšm je zadonel v pozdrav iz tisočerih grl krepki »Nazdar«, pomešan z ubrano pozdravno pesmijo združenih praških pevskih zborov. Po tem spontanem pozdravu so se zfbrali pevci UJU v čakalnici I. razreda. Združeni praški pevski zbori so najprej zapela ju gosto v. narodno himno, nakar jih je pozdravil v imenu Prage senator Rotinagel, v imenu prosvetnega ministrstva pa ministerijaLni svetnik g. Širaek. Prav posebno iskren je bil pozdrav, ki ga je izrekel svojim rojakom univ. prof. dr. Murko v imenu centrale im podružnic češkosftovaško-jugosloven-ske lige. V svojem govoru je naglašal, da so baš Slov enci tradicionalni most med severnimi in južnimi Slovani, ker iih že od nekdaj vežejo s Čehi najtesnejši stiki. Veseli ga, da so prišli v Prago bas učitelji. Za dr. Murkam jim je izrekel dobrodošlico še starosta praških učiteljev g. Obst, za češkoslovaško pevsko cubec pa g. Stanislavov. Končno je pozdravil rojake v imenu jugoslovenskega dijaštva v Pragi g. Alipašič. Po govoru zastopnika pevskega zbora praških učiteljev g. Zabka so združeni pevski zbori zapeli »Kde domov muj«. Za Iskreni pozdrav Prage se je v imenu pevskega zlbora UJU zalivali! g. Škulj. Pred kolodvorom je čakalo goste novo presenečenje. Ves prostrani trg je bil napolnjen z najodlfonejšim občinstvom, H ie prirejalo gostom viharne ovacije. Navzoči so bili zastopniki najrazličnejših nacionalnih in kulturnih organizacij, Sokola, predstavniki Čd-lig, učiteljstvo, šolska mladina itd. S kolodvora so se Sani učiteljskega zbora v spremstvu domačinov podali na pripravljena stanovanja, pri čemur se je izkazala sijajna organizacija sprejemnega odfbora. Pevski zbor je kljub napornemu potovanju v sijajni formi. Visi pevci iin pevke so zdravi, čili in dobro razpoloženi. Davi so si gostje ogledali Tyršev dom. ■kier jim je pripravljeno tudi stanovanje za časa bivanja v Pragi. Okoli 11. so jih mestni avtofbusi počasi vozili po Pragi ter nazadnje odvedli v gledališče na Kraiovih Viuohradilh, kjer se je vnšHa matineja. Spremembe v poštni službi Na predlog ministra za zgradbe so upokojeni: poštni uradniki H/2 Franc Šemrov, Lavoslav Kampjut in Karla Modic v Ljub-jani, Regina Stupar v Logatcu, Lovto Pe-tovar v Ljutomeru in Marija Cvar v Ljubljani I. Premeščen je k tehničnemu oddelku banske upTave v Skoplju za tehničnega višjega pristava T/6 Leon Rnafeljc, doslej pri sreskem načelstvu v Negotinu. Iz železniške službe Upokojeni so zvaničniki L kategorije: Muršič Jfeter. kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Speglič Karel, Maribor glav. kol., Kar-pe Karel. Ljubljana glav. kol., Kolesa Anton. Ljubljana glav. kol., Smerdel Gašper, Ljubljana glav. kol., Zupančič Ivan, Ljubljana glav. kol., Gomol Franc, Zalog, Ravnik Josip, Ljubljana glav. kol., Sprogar Fran, Ljubljana, glav. kol.. Železnikar Karel, Ljubljana, glav. kol., Sterniša Ivan, Maribor gl. kol., Ogrinc Ludovik, Pragersko, Marčič, Sim., Pragersko, Justinek Blaž, Pra-gersko, Mavric Ferdinand, Tesno, Vodenik Jernej, Maribor, glav. kol.. Schmrt Ivan, Maribor glav. kol. Zvaničniki II. kategorije: Wieltsch Jožef, progovna sekcija, Jesenic, Kotnik Jožef, progovna sekcija, Jesenice, Hartman Matevž, progovna sekcija Jesenice, Špacapan Lovro, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Ko6 Anton, kurilnica Maribor, Slemenjak Pavel, kurilnica Maribor, Robatsch Franc, kurilnica Maribor, Josip Sbasclmik, kurilnica Ljubljana L gkv. kol., Pogačnik Avgust, Jesenice, Polanjko Rudolf, Ormož, Hertiš Anton, Sv. Lovrenc na Dr. polju, Doles Josip Prevalje, Baš Franc, Maribor glav. kol., Kralj Josip, Maribor, gl kol, I&aner Josip, Maribor glav. kol-, Fw» Ferdinand, Račje Fram, Rračfco Josip, Pragersko. Soršak Valentin, Pragersko, Gomilšek Valentin, Poljčane, Selinšek Jernej, Tezno. Kogl Matij«, Hoče, Ogrizek Ivan, Celje, Dolenc Jožef, Zidani most, Mce£sr Franc Zidani most, Cerne Anton, Dasi je bil krasen pomladanski dan, ki so ga mnogi izbrali za športne prireditve in razne izlete v prosto naravo, je bilo gledališče zelo dobro obiskano. Pevce je šolska mladina kakor tudi ostalo občinstvo od vsega začetka navdušeno pozdravljalo iin pevci so za vsak komad posebej želi burne ovacije. Te ovacije niso veljale samo bratskim jugoslovenskim gostom, temveč predvsem odličnim izvajanjem ubora. S posebnim navdušenjem so bile sprejete slovenske in srbske narodne pesmi, izmed katerih je moral zbor nekatere ponavljati. Največja atrakcija koncerta je bil komad, v katerem je pela gdč. Mezetova krasen šolo, za kar jo je navzoče občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Matineji je sledila kot zalivala kratka koncertna točka praške šolske mladine pod vodstvom g. Bakule. Dasi je bila točka improvizirana in je moral g. Bakula šele poiskati svoj otroški zbor, je vendar uspela odlično. Po koncertu je bil prirejen jugoslovanskim gostom dine v palači Radio na Vinogradih. Predsednik lige, ki je dine priredila, prof. Murko, je vidno ganjen v družbi rojakov pozdravil itn pohvalil slovenske učitelje. Nadalje so še govorili zastopnik mestne občine, glavni tajnik lige mi-nisterijalni svetnik Beringer ter zastopnik praške pevske zveze. Vsi so soglasno izrekali največjo hvalo za užitek na matineji. Za učitelistvo se je zahvalil •predsednik Škulj, ki je v svojem govoru nazdravil predsedniku Masarvku in kralju Aleksandru, čemur je sledilo dolgotrajno ploskanje v dvorani. G. Škulj je tudi sporočil, da je poslal prezidentu Masaryku in kralju Aleksandru vdanostni brzojaki: »Gospod prezident Masaryk! Učitelji udružemja jugoslovenskega učiteljstva iz Ljubljane in njihov pevski zbor sc Vam. velespoštovani gospod prezident, naj-vdanejše klanjajo in Vam s svoje pevske turneje po bratski češkoslovaški državi, pošiljali o svoje pozdrave.« »Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Učitelji udruženja jugoslovenskih učiteljev, sekcija Ljubljana, s svojim pevskim zborom Vam, Vaše Veličanstvo, ob priliki svoje pevske turneje po bratski češkoslovaški državi v proslavo SOletnice g. preziden-ta Masaryka izrekajo neomejeno vdanost.« Nato se je predsednik pevskega zbora g. Tit Grčar zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je turneja uspela tako sijajno. Najvažnejšim osebnostim so bile nato razdeljene diplome. Prezidentu Masa-ryku, praškemu občinskemu svetu iu poslaniku dr. Angjelinoviču bodo posebne diplome izročene jutri. Popoldne so si gostje ogledali mesto, zvečer pa je bil del gostov povabljen v Narodno gledališče, kjer se je vršila predstava »Rusal-ke«, del pa na Vimogradsko gledališče. Razen Široke javnosti je bil pevski zbor tudi najbolje sprejet od glasbenih kritikov. Referent »Narodnih Listov« piše .posebno navdušeno o ženskem Zboru, o katerem trdi, da je na svetovni višini. Svoj referat zaključuje z besedami profesorja dr. Murka: »Vaša turneja je dobro delo!« Glavni nastop jugoslovenskega učiteljskega pevskega zbora se bo vršil jutri zvečer v tako imenovani reprezentančni dvorani. Zanimanje zanj je seveda veliko. Litija, Jezovšek Franc, Kresnice, H«®u Alojza j, Zalog v Gabrenja Franc, Rakek, Lombar Janez. Kranj, Juvan Matevž, Kranj, Kropar Ivan, Kranj, Alijančič Josip, Kranjska gora, Oman Ivan, Jesenice, Zirer Avguštin, progovna sekcija Maribor glav. proga, Štampfer Ivan, progovna sekcij a'Maribor gl. proga, Esich Mihael, progovna sek. Maribor glav. proga, Kaukler Ivan, progovna sekcija Maribor glav. proga, Haber Ivan, progovna sekcija Maribor kor. proga, Drev Vincenc, progovna sekcija Maribor kor. poga, Esich Mihael, progovna sekcija Maribor. kor. proga, Vitez Anton, progovna sekcija Ptuj, Ramšak Mihael, progovna sekcija Celje, Cerkvenik Gregor, progovna sekcija Zidani most, Gosar Ivan, progovna sekcija Ljubljana gl. proga, Ilrovatin Ivan, progovna sekcija Ljubljana glav. proga, Pegam Ivan, progovna sekcija Jesenice. Ženski spor Bogat mehikanski farmar, Alejandro Garza dc Ia Pena, jc izdihnil svojo dušo. Telo je počivalo v razsvetljeni kapelici. Ljudstvo moli okoli njega. Vdova kleči pred otvorjeno krsto. Tedaj pri vrši Anna Maria Rosales, češ, da je prva žena blagemu pokojniku. Obe »vdovi« sta se naposled hudo sporekli in si skočili v lase. Tedajci pa, o groza! senjor Garza, ki je samo ležal v letargičnem snu, se predrami, pogleda, sede v svoji rakvi in vpraša, zakaj ta hrušč tn truSč. V neznanskem strahu sta babnici jadrno »bežali, rezko vreščeč. Vest o rajniku, ki je od smrti vstal, se je bliskoma raznesla po mestu, nestrpna množica je oblegala hišo, hoteč videti »mrtveca«. Na stotine redarjev in gasilcev je prihrumelo, da so vzpostavili red. Obujenec pa, ki so ga vpraševali o njegovem skrivnostnem dogodku, je samo izjavil: »Vsi, ki so videli prizor in čuli vriše obeh ljubosumnih bab, prav izlahka razumejo, da bi se celo pravi mrK'č obudil.« Občni zbor Gremija trgovcev za Maribor Maribor. 30. marca. Sooči se je vršil ob veliki udeležbi v Gamibrinovi dvorani občni zbor Gremija trgovcev za Maribor. Obrtno oblast je zastopal obrtno - zadružni inšpektor Založnik, zvezo gremijev pa tajnik Kaiser. Navzoči so bali tudi delegati pomočniškega zbora. O. Zidanšek je podal izčrpno poročilo o poslovanju gremija v minulem letu. Članov je bilo 1564 (trgovcev in nameščencev). Računski zaključek za I. 1929. je bil odobren, prav tako proračun za 1. 19,30. ki izkazuje 90.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Doklade ostanejo lanske. Sprejet je bil predlog, naj gremij ukrene potrebne korake za ukinjeroje davka na poslovni promet. Nadalje sta bila sprejeta predloga, da se naj zahteva hitrejša odprava postnih paketov ter zgraditev direktne telefonske zveze Maribor - Zagreb. Glede na bolniško blagajno samostojnih trgovcev ie bila sklenjena obligatornost. Predlog, da nai podpiše gremij večji iznos deležev za zadrugo pohorske vzpenjače. je bil po daljši debati odstavljen z dnevnega reda. Tajnik zveze gremijev g. Kaiser je podal zanimivo poročilo o stanju naše zunanje in notranje trgovine. Pri slučajnostih ie bila debata o umazani konkurenci, o šušmarstvu po tujih agentih itd. Sklenjeno je bilo. da morajo vsi predsedniki odsekov tekom osmih dni sklicati člane in določiti enotne cene, katerih se morajo vsi člani držati. Kdor bi se cen ne držal, bo kaznovan po pravilih. Nadalje je bilo sklenjeno zahtevati od oblasti, da nai konzumnim zadrugam, ki prodajajo blago nečlanom, predpišejo davke, kakor jih morajo plačevati trgovci. Ker drugih predlogov ni bilo. ie predsednik Wei.\I ob 11. ponori zaključil občni zbor. Mariborski ribiči ob 20 letnici svojega društva Maribor. 30. marca. Letos potoka 'JO. leto, odkar je bilo v Mariboru kot okrajna sekcija graškega ri-barskega društva ustanovljeno posebno ri-barsko društvo za Dravsko dolino z nalogo. da v vodovju Drave in pritokov stori vse potrebno za varnost rib. za njihovo gojenje in za razvoj ribarskega športa. Društvo je biio do takrat in do osvobojenja seveda popolnoma v nemških rokah, po osvobojen iu pa je postalo zatočišče vseh ribičev in v odboru se danes vrši delo v najinem sporazumu. Izmed ustanoviteljev društva sta še danes živahno aktivna dr. Herman Krauss, ki je l>i] nI prvega ;ovoril ioplo posmrtnico in so zborovale' v znak počaščerja vstali s sedežev. Po prečitaniu zapisnika lanskega občnega bor3 je rrsdal nad učitelj v p. Konic tajniško poročilo o poslovanju v minulem letu. Članov je bilo 230 rednih, 130 podpornih, 2 častna in 4 dopisujoči Blagajnik i?. Grei-ner j" poročal, da jo ime]o društvo lani 114.619.80 Din dohodkov in 39.433.93 Din izdatkov. Na prcdlotr računskega preglednika Lavrenčiča je bil blagajniku in vsemu odboru izrečen absolutorij Poročala sta tudi še arhivar prof. dr. Fludernik in gospodar vališča prof. Hojšek. Društvo je naročilo lani 100 tisoč pestrvnih iker na novo in ima danes 16 valilnlkov. kar pa je šo V6e premalo. Članarina in pristopnina sta se določili tudi za letos kakor lani. Predsednik prof. Cotič je podal pregled 201e!ne zgodovin® društva. Pri volitvah ie bil soglasno izvoljen za predsednika zopet prof. Cotič, v odbor pa naslednji gg.: inž. Celestina dr. Drnovšek, Drozg, Felber, dr. Fluderer, Greiner, dr. Krenner. Kopic, Li-ninger, dr. Rapolee, prof. Roišek in direktor Storeh: za preglednika Lavrenčič in Košar. G. dr. Krauss jp imel nrto zauimivo in nadvse poučno predavanje o pomenu ribar-6tva za narodno gospodarstvo ter je na mnogih zgledih in številkah pokazal, kako bi se dal materijalni efekt ribarstva v naši državi dvigniti. Pri slučajnostih je prof. Cotič podal kratko poročilo o akciji društva glede ua novi ribarski zakon. Razpravljalo se jo tudi o nameravani uvedbi ribarskih knjižic, o ra-iortirsn.iu ribarskih okolišev, o zastruplje-vanju rib v Dravi iz tov-aru tn plinirnf itd. ter eo bili sprejeti razni sklepi. Popoldjie se je večje število člauov ude- ' ležilo ogleda ribje steze na Fali, kjer je i predaval prof. dr. Fluderer, zvečer pa se je vršil v dvorani pri "Orlu- slavnostna banket. Prava postna nedelja v Ljubljani Velika skromnost ob koncu meseca — Živahen poset v gledališčih in bioskopih — Novica za filmsko publiko — Užitka poln večer pri Sočanih Postavil je v kot glavne dvorane orjaški Rasbergerjev gramofon, vreden dobršno nad 20 »jurjev«. Njegovi lepi glasovi so tudi privabljali iz Tivolija šetalce na razstavo, ki zares tudi zasluži, da si jo ogleda vsak, kdor se zanima za lepe pokraiinske slike. Milčinski pri »Sočanih« Izmed red kili društvenih prireditev velja posebej omeniti sijajno uspeli sobotni predavateljski večer društva »Soče«. Neutrudni blagajnik društva ra vsestransko prizadevni aranžer predavanj, višji davčni upravitelj g. Sfiligoj je bil zadnje dni prav v skrbeh, kaj naj za to soboto nudi stalnim obiskovalcem te tipične ljudske univerze. Zadnjih dvoje predavani le bilo namreč za-branjenih in tako je g. Sfiligoj v posledniem času prišel na srečno idejo, da je za to soboto poprosil v goste pisatelja Frana Milanskega, ki se je rade volje odzval. Že ■tarna kratka objava v novinah, da bo pri Soči izpregovoril Milčinski, je zadostovala in privabila v prostrano dvorano pri »Levu • toliko poslušalcev, da so kmalu bile zasedene vse mize. Večer je otvoril s kratkim nagovorom predsednik »Soče« župan dr. Pu<». n?kar je živahno pozdravljen nastopil g. Milčinski in podal nekatera svoja izbrana dela. Silno prijetno so se občinstva doj-mJ,a niegova ljubka izvajam"a o novoroieni mladi dami. Močmo je nato učinkovala ni-satebeva satira o lastni 50Ietnici, še prav posebno pa jc g. Milčinski ustregel s svojimi šegavimi pripovedkami z moria. a za dodatek je navrgel še nekaj »pobožnih zgodb*. Ob burnem pritrjevaniu se ie g. Milanskemu zahvalil Sancin, želeč mu se mnogo 50letnic v društvu »Soči*. Pa kakor že znajo Socami, so tudi tokrat •izvrstno poskrbeli, da spored z nastopom g. Milčinskega, ki ie vso številno družbo spravil v najprijetneje razpoloženje, ui bil izčrpan. Mali pogumni Ciciban je nastopil z deklamacijo pesmi »Za dom med bojni grom«, nakar je tudi snSkano zapel pesem 'Ovam ovamo, na krvava brda*. črnolasa gospodična Danica ie nato deklamirala Gregorčičevo »Naš čohioč otmimo« tako prisrčno. da so mnogim primorskim rojakom zablestele solze v očeh. A takoj nato ie gospodična Anica zopet dvignila koraižo s krepkima recitacijama Grudnovih -Minerjev« in Aškerčevega »Morja«. Toplo se je predavatelju, vsem funkcionarjem d ruš h a Soče in deklamatorjem zahvalil za ta izredni, užitka pobii večer prof. Jože Bač:č i7, Kastva. Kmalu nato se ie oglasila tudi ubrana slovenska pesem in tako ic večer potekel v zares lepi harmoniji. LinbUana, 30. marca. Četrta postna nedelja je bila vsekakor res postna. Prav dobro se je opazilo, da se mesec nagiba h kraju. V tako izrazitem uradnrkem mestu, kakor je Ljubljana, se pač tako razpoloženje ne da prikriti. Vreme se je zadnje dni še nekain držalo. V noči od sobote na nedeljo pa se je nebo začelo oblačiti in danes ves dan nismo uživali solnca. Popoldne se ie pooblačilo od vzhoda proti jugu in pričelo je rositj tudi v mestu. Vendar pa Ljubljančani navzlic ne-j gotovemu vremenu niso ostali doma. Šeta-; lišča so bila zopet polna šetalcev in je bilo posebno živahno na poteh Tivolskega in Rožniškega gozda. Po okoliških gostilni-cah seveda ni bilo tistega običajnega hrupnega življenia. pa se ni treba bati, da tega Ljubljančani ne bodo nadomestili ob tednu. V gledališčih in bioskopih Po ljubljanskih ulicah je trik) ves dan precej živahno in mnogi so se popoldne odločili, da si za par ur poiščejo najcenejše zabave v g!edali'5ču in bioskapu. V operi je po daljšem času zopet dvignil razpoloženje »Cigan baron«, rvečer pa se je smeha željna publika v drami dobro nasmejala ! Cesarjevemu »Župniku« in njegovim muham. j Glede filmov — da ne govorimo zopet na prvem mestu samo o »Atlantiku* — naj omenimo, da tako ogromnega zanimanja, kakor včerajšnja predstava ZKD z vprizo-ritvlio »Emdepa«, že dolgo nj bil deležen nemi film v Ljubljani. Kino Ideal je bil nabito poln. Ljudje so z zanimanjem sledili lepim slikani in napetim prizorom. Spričo tolikega zanimanja med občinstvom bo ZKD jutri, v ponedeljek ob pol 15. še po-sledrrjič predvajala ta film v kinu Ideal. Za predstavo »Atlantika« v elitnem kinu Matici vlada nezmanjšano zanimanje. Pri današnjih predvajanjih se je pokazala potreba. da ostane ta močni zvočni film še ta teden na programu. Uprava kina Matice, ki sicer veduo rada skrbi za izpremembo, mora tokrat napraviti izjemo in zaradi velikega zanimanja posebno med podeželskim občinstvom predvajanje še podaljšati, dasi je Atlantik že posekal rekord »Singing -Foola -. Z avtobusi, s privatnimi avtomobili in z vlakom so danes prihajali mnogi gledalci z dežele in do 3. popoldne so bile vstopnice za vse predstave razprodane. Kaj DETISSKI POMENEK Šestletni Janček se z mamo in petletno sestrico pelje s Sušaka na Krk, opazujoč prekrasno morje. »Veš. Milena.« se oglasi malček, nekam filozofski navdahnjen, »kdor je vso tole vodo naredil, je moral biti zares mogočen«. — »Kaj pa šele tisti, ki je izkopal to veliko jamo,« mu odvrne zamišljeno deklfctce. i j pravi mister Waldman? Na^ poročevalec se ic danes popoldne ra^jrovar.ia! s predsednikom British International Pictures LTD g. WaIdinanom, ki ie prišel v Ljubljano, da sc prepriča o lepih uspehih najznamenitejšega filma svoje tvrd-ke »Atlantika«. G. Waldman je visok, eleganten mož, pravi tip mirnega, toda prostodušnega in iovijalnega Angleža. Obvlada 8 jezikov in precci razumljivo parlira tudi že srbohrvaščino. Kot strokovnjak in reprezentativna oseba iz filmskega sveta je seveda osebni znanec vseh prominentnih filmskih umetnikov, preizkušen mož. ki je prebrodil ves svet. Ves ie navdušen nad lepoto I.iubliane in v samih superlatftih nripove-du.ic: •Nikdar nikoli nisem pričakoval, da ho Ljubljana napravila name tako dobok dojeni. Obšel sem že vse mesto, bil sem na Gradu, odkoder se mi je nudil prekrasen razgled na planine, dnevno se sprehajam v Tivoliju in reči moram le: šc bi rad ostal dalje časa tu. da se naužijem lepote vaše pokrajine. Žal moram pojutrišnjem odpotovati. Toda mi se bomo še videli. Odpotujem na Bled in bom letos poleti dovedel tjakaj na letovanje par filmskih zvezdnikov.« Glede kina Maticc in predvajanja »Atlantika-- pravi g. NValdmari: »Ta reč ie kolosalna. Lahko rečem, da je Ljubljana med najmanjšimi mesti na svetu, ki ima kino z dragoccno aparaturo VVestern F.lectric. Prav je. da ni nasedia vabam tvrdk s cenenimi aparati in se odločila za naibol.i-šo aDaraturo. Fdino tako ie mogoče, da se ljubljanski inteligentni publik' nudi popolni užitek z z^o,čiiinii filmi!« Na vprašanja o British International Pictures LTD. ki ie najmočnejša angleška filmska produkcijska tvrdka ter ima v posesti tudi produkcije Bosna - filma in Saseha na Dunaju, svoje atelieie oa v Londonu ter sedai izdeluic samo zvočne filme, je g. Wa!d-man razodel novico: ^Pravkar je bilo dovršeno delo »Haitang« s kitajsko filmsko icralko Ano May Wongo-vo iri Francem Ledcrcriem v glavnih vlo-cah. Ko sc bo v Ljubljani vršila oremiiera teea zvočnega filma, pripeljem Ano Mav \Votiffovo semkaj, da «c bo osebno predstavila liubljanski publiki.« O svojih lenih vtisih ie o:. Waldman že pismeno normčal v London, aovori pa s svojo tvrdko in z nminami dnevno tudi te-lefonično oreko Dunaia. Dva izvoda nlaka-tov kina Matice za film - Atlantik-, ic odposlal v London kof vzor reklame. Iz ljubljanske nedeljske kronike kaj posebno pomembnega ni povedati. Vladal je ves dan idealen mir. Na policiji niso imeli opravka niti s pi.iančki in razgrajači, ne s tatovi in rokomavhi. pa celo vesela dekleta, ki sc rada sučeio v nočnih lokalih okrog moških, so tokrat izostala pred dežurnim uradnikom. Rešilna postaja ni bila pozvana. Prav mirna je Ljubljana ostala tudi zvečer. Največ življenja ie bilo še v kavarnah, kier so ljudje posedeli ob skromni kavi. prebirali novine in revije, razpravljali z zanimanjem o novem državnem proračunu in se naslajali ob zvokih kavarniških orkestrov. Na razstavi Srečka Magoliča Za umetnost ljubečo publiko je bil dogodek otvoritev velike jubilejne razstave Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu. Otvoritev ie bila že zato originalna, ker se oficUelno sploh ni vršila. V paviljonu, ki je preobložen s številnimi deli neutrudnega slikarja, izvršenimi tekom zadnjih štirih let, so se dopoldne zbirali številni prijatelji nje-sove umetnosti, občudovali silno živahnost barv. ki se razodeva s sivih sten v vseh treh dvoranah, in med deli začeli tudi že izbirati. Prav hitro je g. Srečko Magolič prodal sedem svoiih večjih del. Pa tudi popoldne ni manjkalo obiskovalcev, ki jih je z. Srečko Manolič sprejemal dobrodušno in jih ob spremljanju do paviliomu vedri! s svojim svežim humorjem, obenem pa tudi poskrbel, da je bilo nekaj glasbene zabave. Nagrajeni načrti za novo palačo Pokojninskega zavoda v Ljubliani Ljubljana, 30. m a res. Kakor znano, je Pokojninski zavod za privatne nameščenco v Ljubljani razpisai natečaj za načrte za zgradbo velike palačo v bloku Ljubljanske kreditne banke ob Du-uajski in Gajevi cesti. Rok za predložitev načrtov je potekel 1. marec, a šele danes se jc sestalo razsodišče, da pregleda dopo-slane načrte in dodeli razpisane nagrade. Vsega je bilo vposlanih 30 načrtov. Razpisane so bile tri nagrade po 25.000, 20.Pač, pač... ampak loviti jih nc mamo.« PREPOVEDAN LOV »Slišite, očka.« reče mestni izletnik, »ali se lahko tukaj ribe lovijo?« — Fj ne. gospod!« — »Aj, aj, ali bi bilo '»lorda greh, če bi ujel katero?« — »Greh . .. ne ... ampak čudež.« NEVŠEČNO SREČANJE »Gospod ravnatelj Lovec, ako se ne motim? Moj vnuk je uradnik v vaši pisarui.« »Da, da, se že spominjam. Oni teden je bil na vašem pogrebu.« - -PONEDELJEK št. 13. 3 Ponedeljek, 31. IM. 1930.. podimo Boj za točke je vedno zanimivejši Včerajšnja nedelja je prinesla vrsto prvenstvenih rezultatov v nogometu in bazeni. Visoka zmaga Maribora nad Rapidom in občuten poraz Ilirije v Splitu — Zanimiv ping-pong turnir JNAD Jadrana — 30 km smučarski tek na Pokljuki Ljubljana, 30. marca. Tretje koio pomladanskega prvenstva v Ljubljani ni prineslo senzacij. Kot favorita sta šli danes v boj moštvi Primorja in Hermesa, k: sta .tUfdi zasluženo zmagali, dasi je končni rezultat igre za Pr ime nj« precei manjši ko t bi ga zaslužilo, za Hermes pa nekoliko pnev.;sok Oba louisiderja« Svoboda in Jad-ran sta igrala z vsema silami ter dosegla po en častni gol, dasi sta morala glavne sile uporabljati v ozadju. Po '"tanašnjem kolu se prvenstvena tabela I. razreda glede vrstnega reda ni spremenila in Jraže naslednjo sliko: Ilafiia 6 6 0 0 36:5 12 Prrmoric 6 4 1 1 28:7 9 Hermes 7 3 13 16:16 7 Svoboda 6 1 0 5 9:31 2 Jadran 5 0 0 5 6:23 — Hermes : Jadran 4:1 (0:1) Pcclm je Hermes nastopa komple-tno, so J»-k» oin je ušel, pa ne gre na njegov račun. Svoboda je vso .igro trpela, ker ni imela pravega vodje napada. Zore, ki je prevzel to odgovorno mesto, tlačno ni dora-stel za boj sredi igrišča in razen tega — kot dolgoletni branilec — nima preciznega strela. Leva in desna zveza sta izvedli par dobrih akcij, ki pa so skoro vedno obtičale na obrambnem zidu. Boncelj na desnem krilu nš bil na svotjem pravem mestu in igra tudi sebično. V krilski vrsti še delal za tri neumorni Fleascher. ki je za Svoboda dragocena pridobitev lanske jeseni. Bil jc enako koristen v ofenzivi im deferazsm in njemu gre mnogo zasluge, da moštvo ni klonilo do konca. Ožja obramba je storila svoje, vendar se stalnemu napadanju ni mogla vedno upreti z uspehom. Poleg Fleischerija še Svobod in drugi junak dneva vratar Erman, ki se je pokazal mirnega in sigurnega čuvarja svojega svetišča. Iziiied dobljenih golov m mogel ustaviti nobenega; četrti gre popolnoma na rovaš Zorfcta, ki je imel tudi — kadar je šel podpirat obrambo — smolo. Gole so zabili za P.: Erman 2, Senica in Ter- ček po 1; za Sv. pa Milošavljcvič. . Tekmo je sodil g. M a r .i n i č v splošnem dobro; zdi pa se, da v kočljivih situacijah še ni absoluten gospodar. Pristavita' je treba, da sta ■imela oba današnja sodnika lahko delo. ker so igrala .moštva fair in disciplinirano. Poset tekem bi bil lahko večji. Dopoldne so tudi rezerve popoldanskih nasprotnikov odigrale prvenstvene tekme z naslednjimi rezultati: Hermes rez. : Jadran rez. 2:1 in Primorje rez. : Svoboda rez. 4:1 (1:1). Prvenstveni »derby« v Mariboru ISSK Maribor : SK Rapid 7:1 (4:0). Maribor. 30. marca. Prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom ee je končala z visoko zmago belo-črn ih Stara rivala sta se v tej tekmi pomerila resno in ostro. Po silnem startu in hitri igri je ISSK Maribor v 30. minuti vodil že s 4:0. Šele proti koncu prvega polčasa je SK Rapid vzdržal igro odprto. V drugem polčasu je igra nekolik 3 popustila, toda proti koncu eo belo-črni zopet napeli in dosegli visok rezultat 7:1. Častni gol za SK Rapida je rezultiral iz 11-metrovke. Gole za zmagovalca eo zabili Pepček 4. Kirbiš 1, Priveršek 1, Najžar 1. Častni gol za SK Rapid je zabil po 11-me-frovki v 27. min. Tergletz Sodil je g. Der-žaj iz Ljubljane dobro in objektivno. Prvenstvena slika mariborskih klubov je danes naslednja: 1. I SSK Maribor 5 4 0 1 20: 7 8 2. SK Rapid 5 3 11 18:10 7 3. SK Železničar 5 2 12 15:12 5 4. SK Svoboda 5 0 0 5 3:27 0 V Mariboru je odigrati v prvenstvu samo še dvoje tekem, to je I SSK Maribor — SK Svoboda in SK Rapid — SK Železničar. SK Maribor rezerva : SK Rapid rezerva 3:1 (1:1). Prvenstvena tekma rezerv se je končala s sigurno zmago I SSK Maribora. Sodil je g. Fišer dobro. Ostale nogometne tekme Split: Hajduk : SK Ilirija (Ljubljana) 5:0 (3:0). fera ie bila obojestransko dobra. Prj Iffiriii so se odlikovali Lado Zupančič. Janez in Pogačnik. Tlaidiuk ie nastopi! kompleten. Ririra Da s 4 rezervami. Koti 5 • 4 za Mirijo. Mnogo krivde za poraz nosi vratar Urbanaič. k>i ie imel veliko tremo. Trbovlje: SK Celje : SK Amater 4 : 3 (2:3). Prvenstvena tekma, ki ie potekla v živaimem terrcpu in ie le zaradi Dremaj-iune odločnositi Amateria končala z zimago Celja. Sodnik e. Marin ie s oar odločitvami oškodoval domačine. Zagreb: IT. kolo prvenstva ZNP: Hašk nroti Sokol 3:0 (2:0): Gradjanski : Croatia 9:0 (5:0); Concordia : Sparta 9 : 0 (6 : 0): Viktorija : Zeljeztničari 1:1 (1:1). Beograd: BSK : Soko 4:2 (1:1): Jusco-slavija : Grafiear 4:0 (0:0): Jcdinstvo proti BUSK 0 : 0 Sofija: Pokalne tekme: SK 13 : AS 23 4 : 1: Levski : Slavija 3 : 2. Finalista sta Levsfci in SK 13. Dunaj: Adinma : Spontklub 3:1 (0:1): Rapd : Wacker 6 : 1 (4 : l): WAC : FAC 3:2 (0:2): Neitban : BAC 2 :1 (veliko presenečenje). Gradec: Sporfkjtub : CrkJketer (Dunai) 6:2 (2:0). Frisid: Na dnu Sam ni vedel, kako je to prišk) — na vsem lepem se je brez konca in kraja, razblebetal pred njo in tako ii je wlagoma menda res vse napovedal, karkoli ie kdaj v svojih bornih petindvajsetih letih kje čital, videl in doživel sam. O svojih otroških letih — otroška leta bodo pač vselei vsakomur brez-cjanii vir spominov in dognanj, to je pač edini čas na svetu, ko se življenje živi tako na tesno in na gosto, da m nikjer Prostora za praznoto in nič, da, iz doživetji teh let je pač skoro vse, na kar bi ljudje lahko oprli svoj optimizem. O svojih otroških in študentovsk.ih letih, o bedi in gladu svetovne vojne in Trbovelj. o zavoženem, nerazumljenem sa-motarstvu svoje brezupno bedne, ple-bejske mladosti, o nizkih, izvrženih druščinah, sredi katerih ie živel, o svetu, ki ga je videl, o nočeh ki jih je prebedel in predremail na klopeh po padcih neznanih mest in sredi polj pod odprtim deževnim nebom. In o vsem, kako se je prebijal skozi vse in kako se je nazadnje le prebil — zdaj je sedel tam, ves žareč v svoji živi povesti in svojem majhnem, sramežljivem zmagoslavju, go- spod Martin pač, nekakšen ubog uradnik v nekakšnem privatnem uradu, toda nič več in nič manj kot človek s stalno mesečno plačo — to je že res. ne s prav veliko plačo, zato pa s toliko večjimi upaniii in vero. O, mladega človeka ni tako lahko streti, mlad človek ima na dnu srca zmerom še kaj, s čimer se lahko u-pre. Ona je sedela na kanapeju, strmela je v rože na zavesi ob oknu in se je vpijala v gorkoto njegovega glasu — poslušala. ie pač, kakor navadno poslušajo ženske, ni prav razumela smisla vsega, pa je s srcem vendarle nekako vedela, kakšne stvari da so, in je nazadnje tlesknila z rokami. — Ah. je zaklicala, kako bi jaz rada enkrat okusila takole življenje, takole življenje na dnu. — No, da, je z nasmeškom odgovoril Martin dn stopil do okna, da bi pri-kril svojo zadrego in vse. Saj človek nikoli naprej ne ve, kaj ga še doleti. In potem sta molčala. Ona je povesila glavo in se igrala z robom svojega krila, kakor da je potopljena kdovekam, Martin je gledal skozi okno na cesto, po kateri je zdaj pa zdaj prišel kak človek, kak par, kaki stari ljudje in kup otrok. Da bi okusila na dnu, si je maslil in se Tre0«*!!: Hertha (Dunaj) : Trenčinski SP 4:2 (3 : 1). u , . Budimpešta: Kispct : Hunftairia 2 : 1 (1:1): Ferencsvaros : Attila 6:0 (2:0): U.ipest proti »33« 2 : 1 (1 : <»: Somocv : Nemezeti 1 : 1 (1 : 1). „ , , Debrecin: lil. okraj : Bocskav 1 :0 (1:0). Peču]: Pečui : Bastya 2 : 0 (1 : 0). Draždane: Guts Muts : Austria (Dunaj) 4:1 (2:0). Praga: Slaviia : Vienna (Dunaj) 3:1 (3:l); Sparta : SK Kladno 5:1 (2 : 1): Vnktoria-2ižkoz Sevnice in domačega SK Celja ki jo je zasluženo zaključila v svojo korist ambicijoz-na družina SK Save. Družini sta predvedli živahno igro, ki je pa j?sno pokazala, da so obe družini zelo mladi, brez tehuične izvežbanosti in taktičnega znanja. Kljub živahnosti je sama isrt bila z obeh strani preeej raztrgana, ki je pred golom prehajala v hiperkombinacijo. Napadalni vrsti sta mnogo grešili, ker sta streljali na gol iz velike daljave in je mnogo strelov zaradi tega končalo v rokah vratarja, ki so take strele branile z lahkoto Druga vidna pogreška obeh družin ie da se kot strelki na gol odlikujet-i le >be srednji napadalki. Publika, katere se je nabralo na igrišču za Celje zolo častno število — okoli 400 _ je z velikim zanimanjem in z objektivnim nastopom zasledovala borbo svojih ljubljenk. Začetek igre pripada Celiu. ki ostro napada ia že v 2. min. doseže vodilni gol. Sava se znajde in v 6. min. izenači. Sledi lahka premoč Save, ki v presledkih zvišuje v prvfm polčasu rezultat na 3:1 in zacet-ko. drugega polčasa na 5:1. Celje ripo-tira in z dvemn goloma zmanjša rezultat na 5:3. Sava se ponovno znajde m v IU. min. drugega polčasa beleži za sebe 6. gol. Celje ostro napada in zmanjša v 11. in l»-min. rezultat na 6:5, vendar ne more :z-treati Savi zaslužene zanago. Omeniti treba, da jc bila Sava v obramb, /natno boljša. Sodil e savezni sodnik izLjubija ne g. Kfreshirv zelo dobro in objektivno. Poraz Atene v Zagrebu Zasreb. 30. marca. Danes jc nastopila bazenska družina Atene v prvenstveni tekmi proti dTužmi Concordije. Zagrebcanke so po odlični igri odločile tekmo zasluzeno z 10:4 v svoio korist. (Podrobnejše v »Jutru«!) Prvenstvena tabela LHP 1. SK ConcoTdia 2. I. SSK Maribor 3. SK Mura 4. TKD Atena 5. SK Sava 6. SK Ilirija i 7. SK Celic 2 2 0 0 16:4 4 110 0 11:5 2 110 0 14:8 2 2 10 1 15:16 2 2 10 1 11:16 2 2 0 0 2 14:25 0 2 0 0 2 5:12 0 Ping-pong Table-teniški turnir med JNAD Jadranom in Ilirijo Visoka zmaga mladih Uiriianov. V soboto zvečer in v nedelio ves dan se je vršil v dvorano Naprednega dna-škeea doma turnir tabte-tenisa med JNAD Jadranom in Darijo. Match ie končal z zrnato Ibme. ki Je zmagala v 40 igrah, dočim Jadran v 13. Že ta rezultat kaže. da borba ni bila prav nič naneta in ie Ilirija znatno nadkn.ie-vala Jadrana. Jadranova ekioa ie to not odpovedala na vsci črtu in ie storila dosti, dosti mani kot vem. da bi mogla .storiti. Zmaza nad Ljubljanskim klubom, ijuoban-shiim iavoritou. pred 3 tedni ie pač Jadra-naše zavednla v precenjevanje lastni.i moči in podcenjevanje nasprotnika, kar ie v športu — kakor v živiieniu sploh — kardanalna pozreška. Jadran a? cm ic treba i udi več športne discipline in oa nopolne sDrernemibe v sistemu treninga: s tem mislim, da Je treba igrati z razumom: ne zadostuie, da žoao prosto tolčemo čez mrežo, važino ie zdastii, na katero mesto nasprotnikovega polja io spravimo. Takšnemu plasiranju oa Jadranaši vediidel niso pripisovali važnosti in to jim ie prineslo marsikakšen poraz. Taienrt in samozavest še ni vse. treba ie tudi rrmogm vztrajne vale. O posameznih igralcih Jadranove ekioc (Gosak, Vaso Zajec. Razpotnik. Javornik. Hiter. Kolšek) si vzdržujem kritike do turnirja za prvenstvo Ljufaliane. Omenim le dami. ki sta zastopali Jadran: Mira Kramer 'e svoi orvi javni nastop prestala dokai dobro: čim bo imela za seboj več treninga, bo iako dobra vgra-aica. Nina Korene ie igrala nekam površno: z nekai več DazJfiivosti bi niene odlične sposobnosti prišle do izraza, oredvsem — v tabeli rezultatov lllirilra ie poslala v lw.i ekipo (Gerzinič, f>eomaii, Banko. Treo. Sivic. Nagv ter gdč. Tratnik Jelko in Dečman Pavlo), ki ie predvedla zelo leno igro in zadovoljila v vsakem pogledu. Velika rutina, prevdarna in mirna igra im sistematski trening, ki se je očitovai pri vsaki igri. so ii pripomogli do leoe zmage. Vsekakor bodo imeli Ilir-iani priliko Dokazati vse svoje dobre sposobnosti Dri boiu za Dingnonz prvenstvo IJubliane Zlasti je tireba pohvalno omeniti Gerainiča Dečmana in Nagva. ki so bili tehnično zelo dobri. Sivic in Treo sta tudi oredvedla s par izjemami odlične i are. Od Ilirijanskih dam je boljša Pavla Decmano-va, ki popolnoma obvlada tudi kočSiive si-tuaoije: Tratnikova ie v doublu oredve- dla leDšo igro kot v singlu. Več povedati se o IMriianih ne da. kaiti napak Pri nJi/i skorai ni bilo. Nikakor na niso na tein turnirju zadovoljili sodniki* od katerih si nekateri še glede pravil pimr-Donga niso bife na ias-nem. Zlasti ie bilo precei napak pri servi-raniu (predvsem s strani Uiriianov). ki so iih sodini-k; spregledali. Za ta mateh je bilo veliko zanimanje. Pojavili so se celo za ta šport >drukerii«. dasi nŠliovo vmešavanje v potek igre Pri tovrstnem športu ni na mestu. M. Z. Zimski šport 30 km — smučarski vztrajnostni tek SK Bleda na Pokljuki Bled, 30. marca. SK Bled je priredil danes na doslej malo znanem smučarskem terenu ^nad Mrzlim Studencem (1220 m) izredno uspelo smučarsko tekmo na 30 km progi. Za la tek je vladal velik interes, ker se Je vršil na novem terenu prav posebno pa zaradi svoje dolžine in napovedi, da bo sličil norveškim progam. Vse te napovedi so se obisti-nile. To je bila doslej pri nas prva taka proga, ki is tako naličila vzgledom severnih prog. Glavno zaslugo pri tem ima g. Hanz-lo\vski, nadgozdar jiri Mrzlem Studencu, ki ie šel tehničnemu vodji g. Matku Ličarju in njegovim pomagačeni na rolio ter jih vodil po težavnem in težko preglednem teranu izredno spretno. S tega mesta uaj bo izrečena g. nadgozdarju ponovna zahvala. S tako izvedeno progo bi se zamogli prav lahko postaviti tudi na mednarodni prireditvi. Proga je ]>otekala od Mrzlega Studem-a na Kranjsko dolino (1317 m) ter se od tam dvignila na Kamnje (1522 m), kjnr ie dosegla na 10 km najvišjo točko, odkoder se je nudil tekmovalcem krasen razgled. Od tu je prešla po prav zanimivih smukih !cr zopetnem dvigu na Kozji stan (1500 m), kateremu je sledil dolg padec in odprta pobočja preko Kran do Rndnega polja (1324 m). Tu je bila postavljena okrepčevalnica (22 km proge). Tudi dalje se je neprestano dvigala in zopet padala. Cilj je bil zopet na Mrzlem Studencu. Na startu, ki se je pričel ob 8., se je javilo 18 tekmovalcev, od katerih se je plasiralo 10; ostali eo izstopili. Rezultati so naslednji: 1. Joško Janša, Ilirija, 2:28:17, 2. Ing. Janko Janša, Bled, 2:35:21, 3. Lovro Arh, Bohinj, 2:36, 4. Murovec, Bohinj 2:36:40, 5. Danilo Dougan, Ljubljana, 2:46:17 6. Lado Senčar Ljubljana, 2:58:48, 7. Remigij Zue-cato, Ilirija, 3:00:55 8. Stane Oswald, Ilirija, 3:11:12 9. Stane Sporo, Skala, 3:13: 34. Doseženi časi so jako dobri. Sneg je bil mestoma jako dober, le v zadnjem delu južen. Vreme solnčno in toplo. Proga je vodila skoraj 3 četrt ure po gozdu. Razdelitev daril se je vršila v hotelu »Triglav< na Bledu, kjer so pni trije prejeli krasna darila. Organizacijo prireditve je izvedla brez po-greške zimsko-sportna sekcija SK Bleda pod vodstvom g. Krašnerja. SK Bled je na sijajno izvedeno zaključno zimsko-sportno prireditev lahko ponosen. Bil }e lep zadnji snruški dan v tej sezoni! Nesoglasje med naiim in bolgarskim nogometom poravnano. Iz Sofije nam poročajo, da je bil prvi tajnik JNS dr. Aiidrije-vič zelo prisrčno sprejet od bolgarskega nogometnega saveza. Savez je im^l 2 izredni seji. Na prvi seji je bil v načelu sprejet sklep, da se igra v Beogradn, a na drugi seiji j^ bilo sprejeto, da se dne 6. aprila odigra v Beogradn prijateljska meddržavna nogometna tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo. Drugega sklepa trenutno bolgarski nogometni savez zaradi svojih prejšnjih obvez ne more izvršitL Vsi bolgarska funkci-jonarji so z veseljem pozdravili vest, da so odstranjena nesoglasja med bolgarskim jugoslovenskim športom. Gospa Pavla Lovšetova uživa brez dvoma izmed slovenskih konccrtnih pevk najlepši sloves doma in v tujini. Narava jo je obdarovala s srebrno čistim glasom, šola pa ii ie dala dovršeno tehniko. Najtežje pasaže prepoje z največjo lahkoto. Njena intonacija je čista m sigurna. Doma so njeni nastopi pravi praznika v našem pevskem živtjenhi, v tujini pa jc pridobila zaslnrženo priznanje tako slovenskim skladateljem kakor tndi narodni T>«m- • Vse to bo v polni meri potrdil njen letošnji koncert, Id se bo vršil v LJubljana v filhar-monični dvorani v petek 4. april«. Vstopmce so v predprodaji v matični knjigarn-:. Ljubljanska opera Jutri v torek se poie Krenekova opera »Jon-ny svira« z k. Primožičem v naslovni par.tiii. Sodelujejo ga Poličeva, gna Majdičeva, gg. Vi-čar, Grba, Rumpeli, Simončič, Mohorič i. dr. Dirigent g. Neffat, režiser ravnatelj • Polič. Predstava za abonma E. — V sredo se poje Pucciraijeva opera »Bohdme« za abonma B. Dirigent ravnatelj Polič, režiser g. Kriveoki. je v duši veselo smejal. Bila je ena tistih gospodičen. kakršne prihajajo iz ne pre-sijajno, ne prehudo situiranih malomcst-nih družin, polagoma dovršijo učiteljišče ali liccj, gredo potem v službo, na univerzo ali se pravočasno poroče, eno tistih — človek ne ve, ali naj bi rekel srečnih ali nesrečnih — deklet pač, ki se jim skoraj nikakor ne utegne pripetiti, da bi se njih življenjski položaj kdaj pogrezn-il na dno. Šla bo po idilično tr-njevi poti svojega življenja, kakor so po navadi življenjske poti takih ljudi, nikoli ji ne bo tako hudo. da bi obupala do konca, samo toliko ji bo. da bo zmerom obupavala, šla bo in bn že kako izhajala iz dneva v dan. In tako prav za prav nikoli ničemur nc bo prišla do dna. Živela bo. kakor gre mesečnik po robu strehe: nikoli se ne bo domislila, da je vsega tako malo. da prav za prav ni nič — ne. bog ne daj. da bi se kdaj domislila tega. potem bi se res utegnilo zgoditi, da bi padla kakor mesečnik. Martin se je spomnil ljudi, s katerimi se je že kdaj sešel v življenju. Tovariša študenta, ruskega emigranta, ki je sredi najhujše zime kradoma zahajal prenočevat v vagone na železniški postaji ~r včasih, pogostokrat se ie primerilo tudi, da ni mogel in (ta je potem vso božjo noč hodil po ulicah in si dihal v roke, pocenil tu pa tam za kakim zidom, da bi bil za vetrom, potem pa spet planil na noge in hodil in hodil. Gospodične Erne, male kontoristke, ki je zdavnaj nekoč v stiski brezposelnosti prišla stanovat v hišo, kjer se je gnetlo — po sedem, osem v sobi — majhnih ljudi; videl jo je, kako je izpo-četka plaha in sramežljiva po ves popoldan posedela na pručici v kuhinji in čitala star roman, kako je vstala včasih, pretegniJa malo svoje zaspale sklepe iti tupatam povedala, kakšne čudovite reči se v knjigi godijo: in kako jo je nekega večera potem nekdo vzel v kino s seboj aH kam in kako ie potem polagoma začela hoditi vsak večer. In svojega prijatelja in sostanovalca, brezposelnega uradnika, ki si jc za zadnje dinarje najel sobo v hotelu in se ubil. In potem še cele vrste ljudi, ki jim nikoli ni prišlo na misel, da bi roko položili nase. samo družba ali življenje ala kdo jim je pognal krogljo na sredo duše in srca. Martin je stal ob oknu, v šipi napol odprte oknice je videl svoj obraz, mehanično je segel z roko in si popravil svojo čedno, modno kravato, potem pa ga je nenadoma narahlo postalo sram. O. tudi njemu je bilo lahko, tu je stal in kramljal o stvareh, ki so že skoraj nehale biti res, da, tudi on se je kolikortoliko že prikopal do nečesa, zdaj ima prav za prav tisočdvesto dinarjev na mesec, rokavi so mu na komolcih resda malo zakrpani, toda čisto čedno so zakrpani, Človek skoraj ne opazi, da tudi Martin je bal že daleč od vsega tega. Neka neznana bolečina mu je presekala dušo: Morda je prvikrat v svojem življenju jasno začutil, kako se je od nečesa oddaljil, kako je nekaj izgubil na vekomaj, nekaj lepega in dobrega, nekaj, zavoljo česar je morda človek na svetu — tisto majhno preprosto, vdano doživetje človeške eksistence, ki je za nas ljudi morda res prvi početek in zadnji smisel vsega jn ki je najčistejše, z zanosom najsilneišega triumfa dano prav ljudem, ki so jih stria kolesa družabnega toka. Neka neznanska pravičnost je razpeta čez svet — na svetu se ne more nič izgubiti, in samo kdor je vse zavrgel, je vse pridobil. Spodaj po cesti je prišel nekdo, eden tistih temnih, neznanih ljudi, morda berač, morda vagabund, morda samo tako kdo. pokljukal je na vrtnih vratih, pa jih ni znal odpreti, nekaj si je moral polglasno misliti in je šel dalje. Martin je stopil od okna in tisti trije, štirje koraki, ki jih ie storil, so mu bili kakor pot neznanokam. »PONEDELJEK §t TO. 01. I9B0.: Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevanje) Zvečer mi je Fullerton poročal: — Ze predvčerajšnjim sem v kaminu salona preizkušal mikrofon, danes pa sem v »kopalni sobi v drugem nadstropju preiskal peč ter obenem poslušal del pogajanj. Žal me je pri tem motila neka sobarica, ki sem ji očividno ugajal. V ostalem pa iz pogovora ni bilo kaj pametnega razbrati. Bila je zopet sama prazna čenčarija . .. pomislite, dragi kolega: gospodje so govorili o razdelitvi Avstro-Ogrske. Ali si morete predstavljati kaj bolj trapastega? Prišpičil sem ušesa. — Tako . . . Italija se torej hoče povečati ? — Kajpak, vsekakor ima velik apetit. Imeti hoče alpske dežele, Dalmacijo in Istro, ker pač želi postati edina gospodarica na Jadranu. Nezmisel? Modro sem molčal. — V ostalem se bo jutri vršila zaključna konferenca in bodo izmenjani protokoli, — je nadaljeval Fullerton. — Toda jaz se v vilo ne morem vtihotapiti. Ko sem odhajal, mi je neki tujec sledil za petami. Upajmo, da bo Gloria srečnejša kakor jaz. Glorie ta večer ni biio več na spregled. Prišla je domov šele po polnoči. Smuknil sem v toaletni kabinet, kjer mi je šepetaje zaupala: — Večerjala sem z markizom. Ravnal je z menoj prav tnalo .ljubeznivo, jutri ob 6. zvečer pride k meni. 2e pojutrišnjem hoče odpotovati. Dokumente nosi pri sebi v smokingu. Toda notranja žep se ne da kar zlahka odpreti, vse polmo je gumbov in zaponk. — Nič zato, preskrbel bom kloro-form, da ga uspavate . . . Napad v salonu Prizora, ki se je naslednji večer odigral v salonu Glorie, nisem dosti videl. Diskretno in prav mirno sem se zadržal v omari. Cul sem pač, kako se je Gloria smejala in kramljala. Zatič šampanjca je počil prav močno, nato sem začul nekoliko hripavi glas markiza. Da priznam: bil sem precej neodločen. Le v trenutku, ko je bil markiz vstopil v salon, sem tvegal kratek pogled. Gloria je bila oblečena v elegantno svileno obleko. Markiz jo je pozdravil. kramljal je precej banalno in ji nato površno izročil kuverto, iz katere je Gloria s precejšnjo hladnostjo izvlekla dva bankovca po tisoč frankov in ju vtaknila v svojo ročno torbico, če bi mi bilo treba vdreti iz omare, se polastiti markiza in mu pripravljeno steklenici co kJoroforma podtakniti pod nos — nisem vedel, katero metodo naj izberem in ali me po Gloria dejansko tudi podpirala. Po par trenutkih pa sem se mogel prepričati, da je ljubezniva imala devojka odlično igrala svojo vlogo. Nenadoma sem namreč začul prepir, ki je postajal vedno glasnejši in buraejši . . . Vzradoval sem se, kajti bilo mi je jasno, da stekleničice s klo- roformom ne bo jJotrebovala. Ko se je prerekanje glasilo vedno bolj jezno, sem se iztihotapil iz skrivališča v svojo sobo, se podal nato na hodnik in začul v trenutku, ko sem se postavil pred vrata Glorijinega salona, rezek klic na pomoč. Takoj nato sem zakričal jaz: — Kaj se vendar dogaja? Sem! Prav hitro se je pojavil tudi sluga in z raznih strani so prihiteli gostje. S pestjo sem strahovito udaril po vratih, jih domala dvignil s tečajev, vdrl v salon in grmel: — Kaj se tu dogaja? Dami gre za življenje! Pomoč! Po teh besedah sem že navalil na markiza, da se je skoro onesvestil. Opazil sem, da je Gloria krvavela na ustnici. Bolečina menda pač ni bila prehuda, kajti Glorija mi je pomežiknila, vendar pa je kri preko bradice kapljala na obleko in je bilo na prvo oko soditi, da gre za zločinski napad. Takoj sem se zato odstranil, da začnem kričati na pomoč. Gloria pa je hreščala kakor obsedena. Služimčad je drla v salon, tudi Fullerton je bil seveda v trenutku na mestu. — Primate ga! Držite ga! — so se mešali glasovi v direndaju. Par čvrstih rok je poprijelo galana, in lahko si predstavljate. da sem jaz bil med najbes-nejšimi. Pripominjam, da sem že prej imel v pripravi svoj naprstnik, namreč majcen jeklen polumesec, oster kakor britev, ki se s peresom pričvrsti na palec in s katerim lahko bliskovito pre-režeš vsako obleko. To je običajno orodje angleških žeparjev. Bilo mi je prav lahko v tej gneči z dvema močnima potezama izrezati naprsni žep in ugrabiti dokumente — saj pač nisem zastonj celi dve leti jemal instrukcij pri nekem žeparju, ki je bil pravi mojster v svoji profesiji. Človek pač nikoli ne ve, kdaj bo lahko porabil svoje znanje ... Naravno, da sem Glorio prepustil usodi, ker sem dobro vedel, da bo Fullerton sam vse najbolje uredil. Deset minut kasneje sem z avtom drvel proti Lyonu. Komaj sem dospel na letališče, so že privlekli letalo iz hangarja in v par minutah ie sledil srečni start. V letalu sem nato lahko podrobneje proučil dokumente. Glasili so se francoski in so obravnavali zadržanje Italije v primeru vojne med Nemčijo in Francijo. Tu je izhajalo, da Italija spočetka ne-le ostane nevtralna, temveč da tudi ne bo utrdila svojih mej napram Franciji, niti ne bo odredila vojaške zasedbe in bo torej več svojih ar-madnih zborov, med njimi jedrnate oddelke svojih alpskih lovcev, lahko takoj vrgla na sever. Tako sem tudi pojmil, zakaj je »Dow-ning Streetu« bilo toliko na tem, da do-zna skrivnosti teh pogajanj. Francija je tako imela svoj adut v rokah, da lahko pri pogajanjih z Anglijo' sigurneje nastopi in izbije čim boljše pogoje za zvezo proti Nemčiji. Vsekakor sem bil z uspehom prav zadovoljen. Kapetanu Robinsonu sem naslednje jutro izročil dokumente in tudi on ni skrival zadovoljstva. Gloria in Fullerton nista bila ničesar osumljena, saj sta sc znala vedno in povsod izviti, in tako sta se tudi tokrat že po par dneh vrnila v Pariz. V vohunski šoli v Devonshireu Kapetan Robinson mi je po mojem izletu v Aix les Bains dovolili tri dni dopusta, nakar sem se moral zopet javiti v »Downing Streetu«. Kapetan Robinson tokrat ni bil sam. Dva mlada gospoda sta se nahajala pri njem in videti jima je balo, da vsekakor pripadata najboljši družbi. Tipična Angleža, po jeklen el a v športu, živahna, odkritega obraza. Robinson niti ni smatral za potrebno, da bi nas medsebojno predstavil. Zadovoljil se je s tem, da je smehljaje omenil: — Gospoda sta tovariša v poklicu ... čvrsto smo si stisnili roke. Bil sem prepričan, da imam opravka z angleškima častnikoma. Prostoren avto nas je v treh urah do-vedel, kamor smo bili namenjeni. Vohunska šola v Devonshireu, na robu londonskega železniškega omrežja, se je prezentirala kakor udobna mirna angleška posest, podeželska idila... Sredi prostranega parka z divjimi tratami in senčnimi alejami stoji poslopje vse pre-raščeno z bršljinom. Dasi imenovano Black Castle (črnii grad) pač v nikomur ne more vzbuditi nikakega suma. Na bližnji trati sta dva mlada moža bila žogo, opazil sem igralce tenisa, nato se je med drevjem pojavilo lepo telovadišče, kjer se je več vrst mladih liudi vežbalo v najrazličnejši telovadbi. Kapetan Robinson mi je bil že tekom vožnje pojasnil posebnosti te šole. — Potrebna so tri leta, da vzgojimo »agenta«... »Intelligence Service« izbira svoje ljudi zelo skrbno. Obstojajo cele klape k pustolovščinam nagnjenih mladeničev, ki so se že kakorkoli pregrešili, a so bilii oproščeni pod pogojem, da se za deset let vdinjajo v naš zbor. Iz teh vrst izhajajo često izredno porab-ni in nadarjeni fantje. Povedli so nas v neko dvorano v prvem nadstropju. Tu je cela vrsta omar s knjigami, naokrog stoje široki pulti, na katerih se dajo razprostreti karte, sredi dvorane pa se šopiri široka miza. Skozi steklena vrata lahko opažaš celo vrsto drugih dvoran, opremljenih na enak način. Po par trenutkih se je pojavil poveljnik. Robinson ga je nagovoril kot kapetana Gradyja. Prišepnil mu je par besed in mu izročil neko listino. — Prav dobro — odvrne kapetan Grady — o stvari sem že obveščen in sem glede stanovanja že vse oskrbel. Ta dva gospoda — je pripomnil napram mojima spremljevalcema — bosta stanovala v skupni sobi. Mister Brown pa bo bival sam in ga bom jaz sam poučeval ... Moja soba je bila prav za prav skromna celica. Postelja, miza, dva stola in omara — to je bila vsa oprema. Tik poleg sobe se je nahajala mala kopalnica. Komaj sem utegnil urediti toaleto, ko me je že vojak pozval h kapetanu Gra-dyju. Poveljnik me je sprejel izredno ljubeznivo in pričel: — Ker sva sama, lahko priznam svojo veliko radost, da vidim vas v svojem zavodu. Pred letom sem zasledoval razpravo proti vam in sem tudi moral tajno podati svojo sodbo o vašem dotedanjem delovanju. Želel bi pač samo, da bi vsi moji gojenci pokazali tolikšno spretnost in inteligenco, kakor je to balo v vašem primeru. Mar veste, da se vsi dokumenti in opažanja, ki smo iih takrat povzeli nahajajo v našem muzeju? — je pripomnil smehljaje. — Da. mi zbiramo vse, kar se nanaša na naš poklic in kar od- krijemo pri svojih sovražnikih. Tako se da marsikaj naučiti. In jaz sem takoj uvidel, da imate za seboj izvrstno šolo. Priklonil sem se polaskan. On pa je nadaljeval: — Iz tega razloga bo vaša naknadna vzgoja pri nas bržčas prav hitro dopolnjena. V ostalem tudi nimate več mnogo časa. Kmalu vas bodo zopet potrebovali. Sodim, da se bližamo resnim dogodkom. Na vsak način je treba z najinim študijem takoj pričeti. Poučeval vas bo-dem dopoldne in zvečer po eno uro. Ostalo bodo poskrbeli naši inštruktorji. (Dalje prihodnjič.) Ali je človek mrtev, ko mu neha biti srce ? Senzacijonalno odkritje angleškega učenjaka Razgovor s F. G. Donnanom, profesorjem londonske univerze V posebnem razgovoru z zastopnikom londonske General Press je podal profesor F. G. Donnan — ki je svoječasno izmenadil svet s sporočilom, da je njegov kolega profesor Arhibald Vivian liiiH skoro rešil uganko življenja in smrti — podrobnejše podatke o nedavnem odkritju, da človek namreč ni mrtev, ko mu neha biti srce. »Dokler« — jc izjavil profesor Donnan — »more človek dovajati v celice človeškega telesa kisik in sladkor, tako dolgo človek še ni mrtev. Veliko odkritje mojega tovariša Hilla dokazuje v glavnem, da celicc umirajo in razpadajo samo tedaj, ko jim zmanjka rezerva kisika m sladkorja. Niihiče ne more z gotovostjo povedati, kaj se dogaja v laboratoriju mojega tovariša, vendar mislim — čeprav smatram njegovo odkritje za eno od najvažnejših — da mu še dolgo ne bo uspelo vstvariti življenje sintetičnim potom. Ker izvira življenje iz prvobitnega oceana, je treba skušati, da se elkstrahi-rajo iz tega oceana potrebne bakteriae za vstvaritev žive celice. Po mojem mnenju vstvaritev žive celice ni toliko važna kolikor stvarnost, da more odkritje profesorja Hilla eventualno pokazati metodo, kako se premaga smrt in kako se dovedeta v celice človeškega telesa kisik in sladkor, brez katerih človeške celice razpadajo. Jaz sem več ali manj proti volji profesorja Hilla sporočil javnosti njegovo raziskovanje, ker sem mislil, da mora svet izvedeti za njegovo delo. To je profesorja Hilla zelo razjezilo. Izjavil je, da je nesmiselna trditev, češ da je prišel do čudnih rezultatov. Morda ni sile na svetu, ki bi ga prisilila k priznanju, da de iznašel nekaj, kar zasluži ofbčo pozornost. Čital sem fantastične teorije, da bo izmikla nova generacija ljudi, vstvarje-nih v laboratoriju, če se posreči profesorju Hillu, da vstvaTi življenje sintetičnim potom. Da ne bo več razlike med spoli, ker se bodo živa bitja proizvajala v taki množini, da bo uzadovoljeno potrebam države. Za nami da bodo prišli umetni stvori, množice umetno izdelanih živih celic. Domišljiji ie težko postaviti meje. Toda eno je gotovo: odkritje profesorja Hilla more dovesti do lažjega podaljšanja življenja nego s transplantacijo spolnih žlez. Če se vaša ura ustavi, ker ste jo pozabili naviti, zato ura še ni izgubila svoje vrednosti. Treba je samo, da jo zopet navijete. Profesor Hill ne stremi po vstvaritvi sintetičnega življenja, temveč dela na tem, da premaga smrt s preskrbo človeškega telesa s svežimi rezervami kisika in sladkorja. V zadnjem času so na presenetljiv način vživeli mnogi ljudje, ki so jih smatrali za mrtve. Vzemite n. pr. nedavno metodo adrenalovih injekcij v srce. Še danes ne vemo, ali je to moč adrenalina kot stimulanta, ki vživ-Ija srce, ko je prenehalo biti. Sedaj pa se pojavlja vprašanje ali ta snov ne vstvar-ja ali ne vpliva na vstvaritev življenja tako potrebne kombinacije kisika in sladkorja. Morda polni adrenalin na neki nam nepoznan način celice? Morda se približujemo času, ko bo zadostovalo, da se človeške celice ponovno »-napolnijo« za večno življenje? Z drugimi besedami: kolikokrat bo mogel priti človek k zdravniku, dokler zdravnik ne bo stresel glave in rekel: žal. toda vaše celice so bile napolnjene zadnjikrat in so popolnoma izrabljene. Profesor Donnan misli, da je bila prvobitna oblika življenja neskončno neznatna. To potrjuje Welsovo teorijo, ki opisuje prvobitno formo življenja kot življenje ene same celice. Najbližje sorodnike prvobitnih celic nahajamo v onih živih bakterijah, ki so tako majhne, da se ne morejo videti niti skozi najfinejši drobnogled. Ni izključeno, da so bile pred 100 milijoni leti te bakterije edino življenje na zemlji. Kar se tiče bodočnosti, mislim da bo minulo še najmanj 100 let, dokler nc rešimo uganke življenja im smrti. IZGUBLJENO DETE »Pa saj moraš vendar vedeti za svoje ime in za svoj naslov,« reče mestni stražnik jokajočemu dečku, ki je zašel. »Ne vem, včeraj smo se preselili in davi se je mamica na novo poročila.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0Cdor hoee da se mu posije po pošti naslov ati Gaico drugo informacijo ticoco se maKh oglasov naj priloži v stnamRah a sicer ne bo nreiel odgovora / Z^r smM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Pošteno in zdravo dekle ljubiteljico otrok, za hišna dela sprejme boljša mestna hiša. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11176 Sedlar, pomočnika in učenca sprejme I. Kralj, sedlar, Železniki, Slovenija. 11239 Učenko ia strojno pletenje sprejmem 6 stanovanjem ia hrano v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11250 Kroj. pomočnika sprejme takoj Josip Novak, krojač v Klanju. 11417 Dva vajenca za pleskarsko obrt eprejme Atigelo JeKSč, Ljubljana VII. Aleeervčeva cesta 22. 11303 Učenko za. strojno pletenje sprejmem takoj. Hrana is stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11338 Trg. pomočnika galanterijske stroke, mlajšo rooo, vestnega in poštene-ga, za LjaiHjano. sprejmem takoj. Ponradtoe pod »Poštenost« na oglasni oddelek »Jutra«. 11839 2 kroj. pomočnika dobro isveSbsoa, ra/bim nujno. Nastop teboj. — Kiojaž Simon Jane, Radeče — Zid. most. «9« Kuharico perfeitno, z znanjem nemščine eprejme g 15. aprilom 1930 Dr. GucMer, Kranj. 11235 Krznar. pomočnik dobro izvežban v obdelovanju krzna rn izdelovanju čepic, diobi službo pri K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 11210 Pek. pomočnika dobro izurjenega predpečni-ka sprejmem takoj v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11254 Dostojno dekle staro 18—25 let, ki razume vsaj malo kuhe in ima veselje do snažnega gospodinjstva, dobi takoj službo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11175 Izurjeno pletiljo najraje z lastnim et-ojem in vajenko z oskrbo sprejmem. Večna pot 3 — Podrožttik. 11434 Šivilje dobro izurjeno sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jtrtra« pod »Šivilja 15«. 11)451 Potnik mantttfakAurist, vsestramsko dobro izobražen, v Slove-nšg5 jafco dobro vpeljan, prevzame tudi v provizijo. Cenj. ponudbe pod »Samo-vozač« na oglasni oddelek »Jutra«. 11404 Inštruktorja za francoščino i š č e in za dijaka 3. gimnazije. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. — Prihodnji redni tečaj prične 1. aprila. 11269 Vzgojiteljica dšče službo. — Do/pise pod »Nemščine vešča.« na oglas, oddelek »Jutra«. 11357 Dobra frizerka želi premesniti službo. — Naslov pod šifro »Prvovrstna moče na oglas. odd. »Jutra«. 11361 Hišnica vajena vseh gosipodinjskiih in vrtali h del, išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11343 Žagar oženjem, brez otrok, išče stalno nameščenje na ve-necijanki. Zmožen je tudi vseh popravil. Nastopi takoj. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11209 Dober Žagar želi stalno 6lužbo na vene-cijanfci. Ponudbe pod šifro »Dober Žagar« na podružnico »Jutra« v Celju. 11113 Slaščičarski in me-dičarski pomočnik želi še prakticirati v slaščičarski stroki. Cenj. ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 11026 Prodajalka z dobrim spričevalom, znanjem slovenščine in nemščine ter izurjena v gospodinjstvu, želi službe v špecerijski ali mešani trgovini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in zanesljiva«. 11246 osestnišst AL ■rolifci kodo Vaša dvorišča in AKO Zeilie> vrtovi gladki, jih posujte sedaj, ko je najprimernejši čas, z dolomit-nim peskom, ki Vam ga dostavi najsolid-neje K. VODNIK, gostilna Podutik 25. — Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Katera gospa bi vzela v 6lužbo 16 let staro dekle, da ba ji pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dekle 15«. 11272 Šivilja samostojna, Nemka, ki govori tudi slovensko, želi službo v kakem boljšem damskem salonu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moda«. 11515 Voitišivv Pohištvo divan, slike in drugo prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11466 Umivanju Stanovanje večje sobe, kuhinje in j>ri-tikline iišče 3članska družina v mestu. Plača za pol let-a ali več naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11389 2-sobno stanovanje išče mirna stranka za takoj. Plača tuidi naprej. — Sv. Jakob ali Trnovo. — Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 11385 Sobo oddam eotoinemu gospodu takoj. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 11381 Sobo separiraivo, z elektriko, v cetrtnn oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11334 Stanovanje dvo- ali trisobno s pritikli-nami išče za stalno solidna stranka dveh oseb, za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno m mirno«. 11094 Stanovanje dveh sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Elektrika in vrt Rožna dolina, cesta X/E7 — Pod Rožnikom. 11380 Stanovanje večje sobe, s kopalnico in event. s kuhinjo, separiran vhod, oddam samostojni osebi v bližini Ljubljanskega dvora. Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pritličje«. 11519 Stoj — čital - zastonj dobite Čevlje Od 29. t. m. do 30. aprila t. 1. bo dobil vsak deseti kupec 1 par čevljev po lastni meri zastonj. Čevlji bodo iz najboljšega in najfinejšega usnja, ročno izdelani, po najnovejši modi. Za najfinejši materijal jamčim. Gotove številke se bodo prodajale do Velike noči po lastni ceni. „DOKO" Iv. čarman, Prešernova ulica št. 9, dvorišče Stanovanje 4—jsobno iščem za 1. maj. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »A. M. 13«. 11122 Veliko sobo s štedilnikom. sposobno za delavnico ali stanovanje takoj oddam. Naslov v oglasnem odel. »Jutra«. 11388 Sobo opremljeno ali prazno, lepo in eoln&no, s posebnim -vhodom ter elektr. raas-vetl-ja-vo, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11419 Lepo prazno sobo j hrano ali brez išče uradnica. Ponudbe na ogl. pod Šifro oddelek »Dom« »Jutra« 11306 Prazno sobo čez dan odsotnemu odda Tomaž. Zg. Šiška št. 188. na&tovi matih o$Cabov in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v Plovetn mestu cJesetiicaft m na Ljubljanska cesta st. 42 P" kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Otroško posteljico lepo, belo, leseno, skoraj novo, z žimnico ugodno prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11527 Tehtnico skalo, ki dvigne 300 kg I prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 115:>3 Otroški voziček športni, skoraj nov in otroško ograjico (gajbico) prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutri«. 11185 Mlin za drobtlne (BrSselmuhle) skoro nov — kakor tudi loparje, veslice in držala vsake veltoosfa proda J, S a š e k, pekarna, Ljubljana VU. Celovška c. St. 62. 11552 Masiranje s Creme Simon ie za obraz božanje. Ker ni ne suha ne s % ® i 9 i astna nego popolnoma voljna, naglo prodre v kožne znojnice. ČRfcME SIMON oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ g § i s ■ i m g m Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.