AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XXXII.—VOL.XXX1I
NO. 152.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 30th, 1930,
Slovenski Radio Klub nudi lepa darila poslušalcem v bodoči sezoni
Poročali smo v eni zadnjih številk, da se je Slovenski Radio Klub organiziral za prihodnjo sezono, ki se prične dne 16. novembra, to je, tretja nedelja v novembru. Lansko leto so posamezniki prispevali mnogo stotin dolarjev v darovih v podporo radio klubu. Letos se ne bo pobiralo nobenih prispevkov, pač pa je Slovenski Radio Klub sklenil, da vsak izmed članov daruje v ta namen eno ali več daril, nakar se bodo prodajali listki, vredni po 25c. Vsako nedeljo tekom radio programa se bo potem oznanilo, kdo je dobil to ali ono darilo. Imena deklet, ki bodo nudile rojakom dotične listke, naznanimo v kratkem času. Vsak listek za darilo je 25c, in kdorkoli vzame enega teh listkov, je opravičen do darila, ako bo po radio programu tako naznanjeno. Radio program za prihodnjo sezono bo stal nad $6,000.00. Dočim so trgovci voljni pokriti največji del te svote, pa se nudi občinstvu s temi darili prilika, da prispeva po svojih močeh k slovenskem radio programu.
Sledeče darila so naznanjena: Grdina Hardware Co., 6127 St. Clair Ave., podari American Beauty električni likalnik, vreden $8.95.
Slovenska Dobrodelna Zvez;a, bratska podporna organizacija, z slavnim uradom na 6233 St. Clair Ave., podari $5.00 v zlatu.
The North American Trust Co., naša slovenska banka, 6131 St. Clair Ave., ima pripravljen $10.00 cekin.
Laušin Motor'Sales, slovensko avto podjetje, 6225 St. Clair Ave., podari krasen "spotlight" za avtomobile, vreden $17.50.
Slapnik Bros., slovenski cvetličarji, 6113 St. Clair Ave., podari velik šopek cigar in cigaret, vreden $25.00.
Frank černe, slovenska, zlatarska trgovina in prodajalec radio aparatov, 6033 St. Clair Ave., podari $25.00 zapestno uro.
Double Eagle Bottling Co., Mr. John Potokar, lastnik, 6515 St. Clair Ave., podari 25 zabojev najfinejše mehke pijače.
John L, Mihelich Co., slovenska potniška tvrdka v S. N. Domu, podari prosto vožnjo iz New Yorka do Ljubljane. Potnik ne bo imel nobenih stroškov.
Mandel Drug Co., slovenska lekarna v Collinwoodu, 15701 St. Clair Ave., in obenem prodajalci Majestic radio aparatov, podari fin fantovski bicikelj, vreden $25.00.
Grdina & Sons, slovenska tvrdka s pohištvom, 6019 St. Clair Ave1., podari krasen stol naslonjač, vreden $50.00.
"Ameriška Domovina," slovenski dnevni^, 6117 St. Clair Ave., bo darovala pet celoletnih naročnin.
Joseph štampfel, 6129 St. Clair Ave., slovenska modna trgovina, bo podarila svileno žensko ali dekličjo obleko v vrednosti $10.00.
Slovenski Radio Klub pa podari še posebej krasen radio, najnovejšega sestava, in ki je v tovarni vreden $250.00, ter ga ne morete nikjer kupiti izpod $350.00. To bo glavna nagrada in darilo poslušalcem slovenskega radio programa. Izplačalo se vam bo seči po listkih.
To so darila, ki jih nudijo slovenski trgovci, združeni v radio
Je spodil duhovna od sebe, predno je šel na električni stol
Streli, ki so zadoneli zgodaj dne 6. marca, 1929, na samotni Jennings poti v Clevelandu, in ki so povzročili smrt clevelandske-ga policista Shermana, so našli svoj odmev v soboto zjutraj ob 12:08, ko je šel na električni stol v Columbusu, Ohio, George Williams, da zadosti umoru policista s svojo smrtjo. Morilca so posadili 20 ur prej na električni stol, kot je bilo prvotno določeno, ker so se bali, da bi drzni človek kako pobegnil ali pa da bi si sam vzel življenje. Morilca so imeli zaprtega v mestnih zaporih. Prepeljali so ga v državne zapore in v smrtno sobo. Priklenjen je bil ob dva stražnika in deset nadaljnih stražnikov je obkolilo nevarnega človeka, ki ima na vesti najmanj 5 umorov in je 40 let vodil zločinsko življenje. V smrt je bil obsojen marca meseca letos v Clevelandu, dočim je njegov tovariš, Charles Hanovich, dobil dosmrtni zapor. Wiliams je j star 68 let. Williams pol ure pred smrtjo ni vedel, da bo tako hitro umorjen, šele ko so mu prinesli pečeno piško, se je zavedel, da se bliža usodepolni tre-inutek. Začel je preklinjati, toda je vseeno pokusil potico, sladoled in kadil cigaro, ki je spremljala obed. Ko je prišel duhoven, da molj, ga je s kletvijo na ustih pognal iz sobe in zakričal: "Dajte, hitro naredite, da bo že konec!" Na njegovo glavo je bilo razpisanih $5,000 nagrade. -o-
Je spregledal, ko je bil 30
let slep
Chicago, 28. julija. Od leta 1900 je bil J. G. Fish popolnoma slep. Zadnji četrtek je pa slišal Fish nekaj počiti v očesu, naenkrat je zopet videl svetlobo, in sedaj zopet popolnoma dobro vidi. Leta 1900 se je Fish nahajal na poročnem potovanju po državi Ohio, ko je padlo v šumi na njega drevo, ki je paraliziralo očesne živce. Odtedaj je bil Fish popolnoma slep. Kako se je začudil Mr. Fish, ko je videl, kako se je življenje spremenilo od leta 1900, ko je zadnjikrat zrl v ta božji svet. Kakšna sprememba v tridesetih letih.
Novi "dial" telefoni
Telefonski naročniki, ki imajo pred številkami imena "Dia-,mend" and "Michigan" bodo 'dobili cd danes naprej takozva-ni "dial" sistem telefoniranja, ko ni treba več klicati številk, pač pa se vrti kolesce pri aparatu, kar prikliče onega, ki ga želite.
Prvorojenka
Pri družini Nick Bohar se je danes zjutraj ob pol osmih oglasila prijateljica štorklja in pustila prav zalo in krepko hčerko. Mr. Bohar ima brivnico v Grdinovi dvorani. Iskrene čestitke !
Prijet slepar
Dotični slepar, ki je zadnji teden naročil pri Slapnik B)ros. venec in ga plačal s ponarejenim čekom, je bil v soboto prijet od i policije in bo seveda dobil svoje zasluženo plačilo v zaporih.
Odvetniku preti zapor
Lindale Smith, odvetnik, je bil i spoznan krivim od porote, da je pcneveril The Union Wire & Iron Co., katere blagajnik je bil, $10,000. Obsojen bo v zapor od 1. do 10 let.
Zanimive vesti iz sloven skih naselbin širom Amerike
V	Milwaukee je utonil 12 let-jni sin družine Jos. Ule. šel se
je kopat v mestno kopališče, ker i je znal plavati. Prijeli so ga pa I najbrž krči, kajti je kmalu zgi-! nil pod vodo. Prišli so mu "sicer na pomoč, toda bilo je že prepo-j zno.
V	Bridgeville, Pa., je premi-inula Marija M. Turk, stara 49
let, ki zapušča hčerko Helen Šinkovec.
Ivan Račič, poznani slovenski I organist v Chicagi, je izdal prvi j zvezek "Prekmurskih narodnih pesmi."
Druga skupina izletnikov, 47 po številu, je odpotovala v soboto s parnikom Mauretania na obisk v staro domovino. Večinoma so vsi člani SNPJ. Skupino vodi Frank Aleš.
Dne 21. junija je bila izvršena prva civilna poroka v Slovenskem Narodnem Domu v Wau-keganu, 111. Poročila sta se John Andrejašič iz Chicago in Mary Dobrovoljc iz Waukegana.
V	Waukegan, 111., je umrl rojak Jakob Kaučnik, član S. N. P. J. Zaputsil je ženo, sina in hčer.
V	Calumet, Mich, je umrl rojak Mihael Pavlin, star 53 let, doma iz Terzina pri Ljubljani. Zapušča ženo in pet otrok. Isto-
; tam je umrla Mary Brander, rojena Majerle.
V	Akron, Ohio, se je težko poškodoval pri delu rojak M. Plat-nar. Na noge mu je padel težak kos železa.
Iz Mulberry, Kans., se poroča: Jennie Zupan, roj. Grill, stara 22 let, je pred nekaj dnevi izvršila samomor. Skočila je v zapuščeno odprto premogovo jamo, polno vode, v bližini svojega doma v Burgessu. Vzrok je nesrečno družinsko življenje. Njen mož, John Zupan, je v zaporu radi kršenja prohibicije. Ostala je sama s štirimi otroci. Poleg moža in otrok zapušča starše, dve sestri in brata v Mulberry, Kans.
-o--
Hoover in senat sta si v • laseh
i Washington, 28. junija. Pred-! sednik Hoover in senat sta si ponovno v laseh. To pot se gre za preiskovalno komisijo, ki preiskuje zločine. Hoover je zahteval $250,000 za to komisijo, toda senat je odredil, da dobi predsednik samo $50,000 za to komisijo, in da slednji ni treba preiskovati drugih zločinov kot le poslovanje prohibicije. Takoj ko je predsednik to zvedel, je izjavil, da bo komisija še naprej i preiskovala razne zločine, in da bo dobil denar iz privatnih sredstev.
Orli in Arcadians
V nedeljo so priredili "Orli" od fare sv. Vida in "Arcadians" iz Collinwooda izlet na Debevče-ve prijazne farme v Madisonu. Dva truka in kakih dvajset avtomobilov je pripeljalo mladino, ki se je prav dobro zabavala.
Justina Klančar
Iz stare domovine, iz vasi Rob pri Velikih Laščah je dospela te dni Mrs. Justina Klančar, soproga Mr. Anton Klančarja, ki stanuje na 19206 Cherokee Ave. Prav dobrodošla v naši naselbi-ni.
klubu. Ko vas obišče prijazna prodajalka, kupite od nje nekaj
i darilnih listkov. S tem poma-| gate radio programu, obenem pa ! lahko dobite lepo darilo.
HELLO, SUCKER!
( PO YCU C-EAUZ-E you VE, /	SPENplNOt ABOin"
/ FGO, OOO A y!?.AR ?
' wny, wuAts THE MATTEL WI<H "TK AT ?
J
/ MAKE5
-these ©oys
.LOOK. LIKE PIK'ERS /
V New Yorku so zaprli Harold Russell Rider-ja, bančnega posredovalca, ki je bankrotiral, potem, ko je zapravil $7,000,000 premoženja. Navado je imel zapraviti v enem večeru SI,500 za pijačo in z ženskemi. In ko so ga vprašali, zakaj je to delal, je rekel: "Vraga, kaj vidite narobe v te in?"
Brata Hunter sta dosegla v nedeljo svetovni rekord vožnje v zraku
Chicago, «30. junija. Brata John in Kenneth Hunter sta dosegla svetovni rekord v tem, da sta se najdalje obdržala s svojim zrakoplovom v zraku. Pobila sta vse dosedanje rekorde. Do danes, do ene ure zjutraj, sta se nahajala v zraku neprestano že 440 ur in 21 minut, dočim je bil bivši najboljši rekord 420 ur. Ves ta čas sta pljula nad chica-škim zrakoplovnim pristanom v svojem zrakoplovu The City of Chicago. Ta zrakoplov niti nov ni, pač pa starejše vrste in je prepljul že 75,000 milj prej. John je star 27 let, njegov brat Kenneth pa 21. Dva druga brata Albert in Walter sta jima do-važala z drugim zrakoplovom potrebno olje in gasolin. V zrak sta se dvignila 11. junija ob 4:40 popoldne, in se nahajata 'še zdaj v zraku, rekoč, da ostaneta tam do 4. julija, ker hočeta narediti rekord, katerega ne bo tako zlepa mogoče pobiti. 165 krat sta dobila gasolin v zraku, 6,600 galon gasoina sta dosedaj porabila in 285 galon olja. Po poklicu sta oba brata premogarja, toda radi svoje rekordne vožnje v zraku bosta dobila najmanj $200,000, in jima torej ne bo treba več kopati premoga.
V Kanado
Naša zvesta naročnika, Mr. in Mrs. Lucas Trček iz Collinwooda, sta se te dni napotila na obisk v Montreal in Quebec v Kanadi, nakar potujeta še v Little Falls, kjer obiščeta več sorodnikov. želimo prav prijetno potovanje in srečen povratek!
Billings in Mooney prideta v krat;kem iz zaporov
San Francisco, Cal., 28. julija. Iz krogov, ki so v ozkih stikih z governerjem države Californije, se poroča, da bosta poznana Tom Mooney in Warren K. Billings tekom enega meseca oproščena iz zaporov. Mooney in Billings se nahajata v ječi že trinajsto leto. Obsojena sta bila v dosmrtni zapor, potem ko so ju porotniki spoznali krivim, da sta v juliju mesecu, leta 1916, ko se je v San Fraftciscu vršila vojna parada, vrgla bombe med udeležence parade, šest ljudi je bilo ubitih radi teh bomb, fcrije so pozneje umrli na posledicah, in 40 oseb je bilo ranjenih. Te dni se snide najvišja sodnija države Californije, ki bo revidirala slu-! čaj obeh kaznencev in poroča se, | da bo priporočila governerju pomiloščenje. Mnogo tisoč Ame-rikancev je bilo vedno prepričanih, da sta bila Billings in Mooney po nedolžnem obsojena, dočim je porota dobila dobre dokaze o njiju krivdi. Za oba obsojenca je vladalo vseh trinajst let, odkar sta bila obsojena, največje zanimanje po vsej Ameriki.
Butlegerski umor
Charles Velotta, 29 let star, butleger, raketir in gangež, je bil v petekr popoldne na Mayfie!d Rd. in 125. cesti napaden od dveh "prijateljev," ki sta mu pognala v truplo kakih 50 strelov. Velotta je kmalu po tem napadu umrl. To je že 15 umor butle-gerjev v letošnji "sezoni."
* 44,787 brezposelnih se nahaja v mestu Los Angeles, Cal.


DOMOVINA
Šesta obletnica slovenske
trgovine
Mr. John Rožanc, pošten slovenski trgovec v Colinwoodu na 15721 Waterloo Rd. obhaja te dni šesto obletnico, odkar je začel s trgovino. Trgovcem, zlasti našim, niso tla postlana z rožicami, zlasti v začetku ne, predno si pridobi zaupanje pri domačinih. Mr. Rožanc je tekom vseh šestih let, odkar se nahaja v trgovini, pošteno in prijazno posloval z našim narodom, tako da je slednji dobil zaupanje v njega. Pri njem dobite zanesljivo, trpežno blago vedno po zmernih cenah. Ob priliki šeste obletnice trgovine je Mr. Rožanc priredil izvanredno razprodajo,, tekom katere so cene na vsemu blagu v njegovi trgovini tako znižane kot še nikdar prej.. Ako si hočete v resnici v teh težkih časih prihraniti dovolj denarja, tedaj obiščite razprodajo g. Ro-žanca na 15721 Waterloo Rd. Opozarjamo na veliki oglas, ki bo priobčen jutri, v torek, 1. julija. Rojakom to podjetje prav toplo priporočamo.
Je dobil avtomobil
Pri fari sv. Alojzija na E. 110. cesti in St. Clair Ave. se je vršil zadnje tri dni preteklega tedna bazar, in zadnjo soboto večer je bil podarjen lep, velik sedan Pontiac avtomobil. In zadel je avtomobil mladi Jos. Merzli-kar iz 62. ceste, ki je baje imel samo eft tiket. Tako je šel avtomobil iz fare sv. Alojzija v faro sv. Vida. Srečnemu fantu prav iskreno čestitamo!
Od fare sv. Lovrenca
Iz Inomosta, kjer je študiral na tamojšni univerzi, je dospel v Cleveland Rev. Jos. Misich, ki bo prideljen fari sv. Lovrenca.
Mestna sodnija v Clevelandu ne naklada dovolj visokih kazni
Ali so postali mestni sodniki v Clevelandu bolj mehki pri srcu, bolj milostljivi, ali pa ne prihaja več toliko kršilcev postav na mestne sodnije, nekje tiči vzrok dejstvu, da so se dohodki mestne sodnije v Clevelandu znatno znižali. Na primer, v letu 1929 so mestne sodnije naložile kršilcem postav $1,100,
000	kazni v denarju, kar je bil
1	lep dohodek za mestno blagajno, lansko leto je pa mesto dobilo od vseh kršilcev postav, ki so bili obsojeni na mestni sodniji, samo $635,900, torej skoro pol milijona dolarjev manj kot pred petimi leti. Statistika kaže, da je vedno več kršilcev postav na mestni sodniji, toda vedno manj denarja prihaja od njih v mestno blagajno, in to še kljub dej-
jstvu, da, je mesto lansko leto sprejelo lastno prohibicijo postavo, od katere so pričakovali najmanj $150,000 novih dohodkov na leto. Kot pripoveduje mestni finančni direktor, Stephen | Rusk, sodniki ne nalagajo več tako visokih kazni kot prejšnja leta. In tudi letos so se dohodki mestne sodnije precej skrčili. V prvih petih mesecih so kršilci postav plačali skupno svoto $254.448, in v istem času lanskega leta pa $277,138. Lansko leto so pričakovali $150,000 dohodkov od kršilcev prohibicijske postave, v resnici pa mesto niti $60,000 ni dobilo. Najbrž sodniki vedo, da so slabi časi, pa ne nakladajo tako visokih glob kot so jih prejšnja leta.
-o-
Pridelek ga je skrbel in je šel v smrt
i Cincinnati, Ohio, 27. julija. Marsh Owens, star 55 let, po poklicu farmar, si je končal danes življenje s tem, da se je obesil na neko drevo na svoji farmi. I Vladala je dolgotrajna suša, kar je farmarja skrbelo, češ, da ne bo pridelkov. Na ta način je sto- x ril v tej okolici že drugi farmar i konec svojemu-življenju tekom par dni.
Slovene) ia Mladinska šola
V pondeljek, 30. junija, se vrši seja Slovenske Mladinske šole S. N. Doma. Vse odbornike kot člane, ki so se prijavili za delo na pikniku, se vljudno prosi, da se gotovo udeležijo, ker se bo v glavnem razpravljalo o pikniku, ki se vrši na Pintarjevi farmi v nedeljo 3. avgusta. Seja se vrli v uradu S. N. Doma. Pri-četek ob 8:00 zvečer. — Tajnik.
Policija grozi
Prometni policijski komisar j Donahue je zagrozil, da bo policija v bodoče kršilce avtomobilskih postav vodila na policijsko ; postajo, namesto da bi jim dajala tikete, da se lahko v par dneh oglasijo na postaji. Skoro polovica onih, ki dobijo tikete od policije, ne pride na postajo, in jih mora pozneje policija loviti okoli.
številni ropi
Policiji je bilo tekom zadnjih treh dni sporočeno 17 posameznih ropov in roparskih napadov v Clevelandu. 23 oseb je bilo radi ropa v štirih dneh aretira-jnih.
Novi naročniki
Pretekli teden so se sledeči naročili na "Ameriško Domovino :" Mary Rakovec za Jugoslavijo, A. Anžur za Jugoslavijo, John Benčina in Leo Jevec. Vsem iskrena hvala!
a
u
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto ....................$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00
Za Ameriko, pol leta ....................$3.000 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, .under the Act of March 3rd, 1879.
83	No. 152. Mon. June 30th, '30.
Prepozen kes.
Naše slovenske podporne organizacije nimajo preveč strogih pravil, da v marsikaterem oziru so še preveč demokratične. Saj so vendar ta pravila delana od članov samih, ki se na tri ali štiri leta zbirajo po svojih zastopnikih na kon vencijah, ki urejujejo pravila.
Pri naših organizacijah ima članstvo direktno in indi-rektno besedo pri upravi vsake Jednote ali Zveze. Članstvo se zbira na svojih sejah in daje direktivo, nasvete, povelja, želje svojim zastopnikom, delegatom. Obenem se članstvo poslužuje dopisov, da dopisuje v glasila raznih organizacij in tako izraža direktno svoje mnenje, kaj bi bilo bolje za nžip rede k.
In ta'pravila je treba spolnovati, kajti red mora biti pri vsaki organizaciji, ako hoče napredka. In da je red, ni samo dolžnost glavnega odbora, pač pa tudi skupnega članstva, in končno so tu še državni nadzorniki, ki pridno zahajajo v glavne urade podpornih organizacij in točno nadzirajo vse poslovanje.
Skoro vsa pravila, ki jih imamo pri raznih organizacijah, so narejena v korist in protekcijo skupnega članstva. Pravila ne morejo biti narejena za posameznika, ne morejo za nikogar delati izjeme, vsi jih moramo enako poslušati, ako ne želimo, da organizacija ne propade ali pa da se ne porodi silovit prepir.
Asesmenti pri naših organizacijah so zelo nizki, pro-računani ravno na toliko, da se plačujejo obveznosti, in da ostane vsako leto mala rezerva v blagajni za vsak slučaj. Zlasti slovenske organizacije so poznane, da imajo jako nizke asesmente za vse koristi, ki jih dele svojemu članstvu.
Glavni vir obstanka naših organizacij je točno plačevanje asesmentov. Ako člani niso točni, prvič, organizacija ne more točno plačevati podpore, drugič zgubi na obrestih od denarja, ki ga ne dobi, in tako se premoženje organizacije krči, dočim so obveznosti ravno tako velike.
In zgodijo se žalostni slučaji, kadar člani ne plačajo ob pravem času svoje asesmenta. Zgodilo se je te dni pri eni organizaciji, da je član zaostal s plačilom februarja meseca. Bil je suspendiran, in ker tudi marca meseca ni plačal, je postal pasiven član, kar pomeni, da je sicer še član, toda v slučaju bolezni ne dobi podpore, in v slučaju smrti pa smrt-nine ne.
Dotična organizacija ima navado, da pošlje vsem svojim članom, kadar postanejo pasivni opomin, češ, ako ne plačate tretji mesec, ste črtani iz organizacije in prenehate biti član. To pomeni, da je ves denar, ki ste ga tekom let vplačali v organizacijo proč zagnan, da ste zastonj plačevali, kajti nobena bratska organizacija vam ne bo vrnila vplačanega denarja.
In dotični rojak, ki je bil črtan, je bil zavarovan za $300 smrtnine. Pri organizaciji je bil 14 let, ker je tekom tega časa vplačal skoro $190.00 v blagajno. Pripetilo se je, da se je maja meseca preselil in ni dobil karte, s katero se mu naznanja, da bo črtan, ako takoj ne poravna dolga. Karte ni dobil, plačal ni, bil je črtan.
Zaprosil je, da se ga zopet sprejme v organizacijo, da poravna vse zaostalo, in da bo v bodoče pazil, da ne stori kaj enakega. Toda pravila so tozadevno neizprosna, poleg j teg« pa tudi kot nov član ne more več pristopiti, ker je medtem že prekoračil postavno starost, ko ne more biti več sprejet k podporni organizaciji. Kajti država bi v slučaju, da bi tega člana sprejela nazaj, odvzela licenco organizaciji.
Mož je torej potrošil $190.00 za našo bratsko organiza-s cijo, in od tega danes nima absolutno ničesar, dočim ima organizacija $190.00 in obresti, ki so se tekom let nabrale od tega denarja. To je nauk za vse, da točno plačujejo svoje asesmente, da se jim kaj enakega ne pripeti. Škoda je denar plačevati, potem pa pozabiti na pravila in na svoje dolžnosti, in na starost biti brez vsake pomoči. Ako člani ne plačujejo, organizacija ne more plačevati, in zato imamo organizacije, da v njo plačujemo, pa tudi zahtevamo, kadar smo nnravičp.ni kai zahtevati
zaslišal. Tako si je tedaj vsak prosilec prihranil kar dva dni dela in zaslužka. Pa pomislite, takšni križi in težavi so danes, predno se dobi državljanski papir.
Rojak Charles Armbruster, je dne 10. maja, 1915, odprl mesnico na 6112 St. Clair Ave.
Dne 9. maja, 1915, je umrl v Clevelandu John Bukovnik, star 51 let. Prišel je zvečer k gostilničarju Bizjaku na 6026 St. Clair Ave. in izjavil željo, da bi se rad malo na postelj vlegel, Ni dolgo ležal, ko je zaspal za vselej. Bil je doma iz Šenčurja pri Kranju. V starem kraju je zapustil ženo in 7 otrok, v Cleve landu pa dva sina.
Poročili so se 8. maja, 1915, sledeči: Jakob Kaušek in Terezija Hauptman, Lovrenc Zupančič in Ana Fortuna, Martin Kotnik in Karolina Bogolin, John Oblak in Angela Škulj.
Dne 8. maja, 1915, je umrla v Clevelandu Ana Koren, stanujoča na 43. cesti. Stara je bila 65 let. Doma je bila iz Žužemberka. Zapustila je štiri otroke.
Dne 9. maja, 1915, je umrla poznana rojakinja Terezija Urh, doma iz šmarjete. Zapustila je v Clevelandu soproga in hčerko, tri sestre in enega brata.
Po dolgi in mučni bolezni je dne 8. maja, 1915, umrl v Clevelandu rojak August Stermole, star 45 let, ki je bival v Clevelandu nad 20 let. Bil je doma iz Zagradca. Zapustil je tu soprogo. Spadal je k društvu Naprej št. 5 S. N. P. J.
Dne 7. maja, 1915, je umrl v Clevelandu rojak Frank Perko. stanujoč na 1007 E. 62nd St. Star je bil 56 let, in je bival v Clevelandu 26 let. Zapustil je sina in hčer. Bil 'je član samostojnega društva sv. Vida in društva sv. Janeza Krst., št. 37 J. S. K. J.
Hrvatski Sokol v Clevelandu je priredil 16. maja, 1915, v Gr-dinovi dvorani spominski dan slavnih hrvatskih junakov. Sodelovala so slovenska društva "Triglav," "Edinost" in "Pro-sveta." Solospeve je pela Miss Josephine Lausche.
Dne 17. maja, 1915, je 37 Slovencev vložilo prošnjo za drugi papir na sodni j i in 29 rojakov pa prošnjo za prvi papir.
Dne 15. maja, 1915, so se poročili John Muhi in Mary Muhi«, Dan Milkovič in Danica Popovič.
Dvakrat v enem dnevu je poskušala samomor dne 16. maja, 1915, 17 letna Jennie Klemene. Vrgla se je pred kolesa rdeče kare na St. Clair Ave. v bližini 64. ceste, toda motorman je karo še pravočasno ustavil. Dekle se je hitro odstranilo, toda na drugi strani proge se je takoj potem vrglo pod kolesa mestne kare, ki so ji prizadjala težke poškodbe. Odpeljali so jo težko ranjeno v bolnico. Vzrok je bil prepir z zaročcncem.
Društvo "Slovenija" je praznovalo dne 30. maja, 1915,1 dvajsetletnico svojega obstanka z velilv proslavo v Grdinovi dvorani.
Slov. socialistični klub v Clevelandu je dne 23. maja, 1915, priredil svoj prvi piknik na Recharjevih prostorih.
Dne 19. maja, 1915, sta se poročila John Marn in Fannie La-diha.
Sledeči rojaki so dobili dne 19. maja, 1915, ameriške državljanske papirje: John Mole, Daniel Kekič, Anton Draganič, Louis Stare, Frank Pintar, Josip štrekal, John Klepec, Friderik Peče in Louis Kapelj. Dne 21. maja, 1915, pa je bila sledečim Slovencem podeljena državljanska pravica: Frank žust, Frank Blatnik, John češnovar. A. Jakopič, A. Mezulanik, Andrew Doles, Tom Krašovec, A. Kovačič, Chas. Bradač, Jos. Lu-šin, P. Sternad, Frank Pečar, J. Verhovec, Anton Cerk, M. Cvelbar, Jos. Zima, Frank Kramar, Frank Rebec, Frank Okoren, Anton Klaus in Frank Tomšič.
Dne 22. maja, 1915, so se po- j ročili v Clevelandu: Mr. A. Co- j
larič in Zofija Tomažič, Louis Stegovec in Rozi Kolar, Nick Tomec in Barbara Tome.
Dne 26. maja, 1915, je umrla v Clevelandu Antonija Vuk, stara 28 let. Stanovala je na 5442 Lake Court. Zapustila je moža in štiri otroke.
Poročili so se 26. maja, 1915, v Clevelandu: Vine, štrekelj in Ana Klemene, Louis Kozin in Fannie Slatnik.
. V letu 1915 so plačevali v
Clevelandu $1.53 od vsakih $100 davčne vrednosti davka. Letos plačujemo pa $2.55, torej so se davki v 15 letih za skoro sto procentov zvišali pa še nikjer ni nobenega denarja v mestnih blagajnah.
Dne 29. maja, 1915, so se v Clevelandu poročili sledeči: Anton Erbežnik in Josipina Turk, Frank Penko in Julija Kovačič, John Alič in Josipina Jakšič, Anton Artelj in Katarina Smole j, Jos. Zaje in Josipina Germ.
je sklenila tudi z Mlekarsko zadrugo v št. Vidu pri Vipavi do-aavljalno pogodbo in si tako zagotovila vse mleko v zgornji Vipavski dolini. "Soresina" namerava nekako monopolizirati vso razprodajo mleka v Trstu in ustanoviti večjo osrednjo mlekarno. če te načrte izvede, bodo uboge mlekarice s Krasa in Istre zelo udarjene. Napovedana občinska osrednja mlekarna v Trstu se ne ustanovi, ker je rimska vlada radi nove finančne politike prepovedala občinam spuščati se v tako riskantne akcije in ker se takšne mlekarne v drugih mestih niso obnesle.
"Braniti svoj jezik je pravica in dolžnost omikanega naroda."
*•——.......... ■■ ■* ■■ ■■ 11 '■ " 11 11 - ■■■-—■—■ ■■ ■ » ■■ - ■■ » - .
Vesti iz domovine
■—.—.._.—,._„_,_—..————.,__,_—.—.—+
Strela povzročila požar. Te
dni je med nevihto udarila strela v hišo Alojzija Medveda, krojača in sodavičarja pod Stu-denškim klancem pri Stični. Ker je bila hiša s slamo krita, je bila takoj vsa v plamenih. Vžgal se je tudi pod, ki je pogorel do tal. Na podu je zgorela slamoreznica in drugo orodje. Rešili so le malo pohištva, a večji del pohištva, ki je bil pod streho, je postal žrtev plamenov. Prav tako tudi žito. Živino je pravočasno rešil gospodar sam.
Jugoslovanske državne železnice potrebujejo mesečno okrog 160,000 ton premoga, ki so razdeljene takole: 50,000 ton dobavlja Trboveljska pre-mogokopna družba, 57,000 ton državni rudniki, približno 50 tisoč ton mali rudniki iz hrvatskega Zagorja in predvsem iz Srbije. Trboveljska bo torej po zadnjem dogovoru nabavljala na leto 600,000 ton premoga državnim železnicam.
Umor v blaznosti. Zakonca Logar iz Matinjaka št. 8 pri Cerknici sta brez otrok. Vzela sta k sebi Franceta Kontel od Sv. Ane pod Križno goro pri Ložu, ki je svojčas že kazal znake umobolnosti. Na opazovalnem oddelku v Ljubljani so ga poslali kot zdravega domov. V nedeljo dne 8. junija zjutraj pa je 36-letni Franc z nožem napadel gospodinjo MarjetoLogar in ji prerezal v vratu žilo odvodnico. Reva je bežala v sobo, da bi ušla norcu skozi okno, pa je hitro omagala in izkrvavela. — Po dejanju je fant pokleknil pred umrlo in jo-kaje prosil došle sosede, naj ga uklenejo in zapro. Odpeljali so ga v norišnico v Ljubljano, pokojno pa v mrtvašnico v Cerknico.
Pokrovitelj kočevskih slav-nosti, ki se bodo vršile od 1. to 4. avgosta ob 600-letnici, odkar so se naselili Kočevci na slovenskih tleh, je vsled dovoljenja kralja postal kraljevič Andrej.
Hišo in vsa gospodarska poslopja je vpepelil požar posest-niko Jožefu Kastelicu v Tisovcu pri Strugah na Dolenjskem.
; -------------------------------------
Ce verjamete, al' pa ne...
Neki naročnik je poslal recept, kako bi se v trenutku odpravila brezposelnost. Ne vem, če je dal recept patentirati, ali ne, rekel pa je, naj ga priobčim, ker da je vreden, da zagleda svetli dan. On pravi, da bi morali poslati vse "nigre" v tovarno, kjer izdelujejo umetna gnojila. Tam naj bi jih preparirali s primernimi gvircami, mali-sengajstom in drugimi podobnimi pripombami, v umetna gnojila in dali ta gnojila farmarjem brezplačno. Na ta način bi dobilo mnogo ljudi delo, farmar-ski položaj bi se pa tudi takoj zboljšal.
Prav hudo človekoljuben ta nasvet ni in se tudi bojim, da bi zemlja po takem gnojenju takoj zdivjala, da bi 500 let ne dala iz sebe niti enega prgišča fižola.
A
Velik revež je sedaj "shorty" Legan, ki je poslal svojo ženo Franco v staro domovino na oddih. Legan je namreč rekel, da ne sme iti, zato je pa šla. In France si pečlari in se baha s svojo kuharsko umetnostjo po 152. cesti. Pa kar se tiče hrane, se Legan ne pritoži, ampak oni dan se mu je pri hlačah odtrgal gumb in ni vedel, kako naj ga prišije nazaj. Pa jo je kunštna glava potuhtala: zapokal je hlače in gumb in vse skupaj poslal svoji ženi Franci v staro domovino, naj tisti gumb prišije in pošlje nazaj. "No, tako je," je rekel Baraga, ko je slišal o tej iznajdbi Leganovi.
A
V našem uradu se je zglasil v pondeljek Nace Smuk in zahteval, da mu dam zadoščenje in popravek, ker sem zadnjič zapisal, da ne vem, kako je Nace zadnjič iz Slovenčevega piknika svojo li-zo domov pripeljal. Nace je rekel, da naj se tista stvar v toliko popravi, da se bo bralo, da ni Nace peljal lize domov, ampak — da je liza njega. Da pa ne ve, je rekel Nace, kako ga je pripeljala domov, ampak da ga je in ga je. No, ja, pa ga naj, samo da ga je — če ga je res. Ampak, naj reče kar hoče, tisto mi pa ne bo utajil, da se Nace od zadnje nedelje češe drugače, kot prej.
A
Marjašarji so pogruntali novo himno. Je lepa in se poje po vsaki viži. Glasi se tako:
r
Ko sem snubil ženo, sem hodil jaz za njo, f zdaj pa ona vse dni me po krčmah lovi. f
A
Z neko prijateljsko gorenjsko korenino sva se sešla na pikniku. Tožil mi je o slabih časih, da je tako hudo na svetu, da je še pijača brezposelna. Nazadnje je pa vzdihnil iz srca globin: "Oh in prejoh! Pomisli, Jaka, če bi bila Šmarna gora žgane, Sava pa maslo — kaj bi bila to za ena rihta 1"
A
Zadnjo sredo sem bil predstavljen mali gospodični Vidki Schiffrerjevi, ki je rekla svoji mami, da bi rada poznala Jaka-ta. Obljubila mi je, da mi bo prinesla mnogo "dobrih" za to kolono, če bo le res.
|	'A
Pri Franku Klausu na Addi-i son Rd. so ustanovili zadnji teden nov balinarski klub. Bali-nali bodo ob nedeljah in ob pon-deljkih. Meni se ideja o balina-! nju ob pondeljkih zelo dopade. človek ni ta dan tako za nobeno drugo rabo.
A
Zadnjič sem vprašal prijatelja, ki ima mesnico, če ve, kako se obdrži koštrunovo meso najdlje sveže. Rekel je, da ne ve, pa sem mu povedal jaz to: koštrunovo meso se najdlje obdrži sveže, če se pusti koštruna živega.
V Ljubljani je umrl znani gostilničar na Dolenjski cesti g. Herman češnovar.
Strela je ubila ženo posestnika Grubarja iz Velikega Bana pri št. Jerneju, ko je na polju plela.
Vesela medvedja zgodba.
Pred kratkim je neki posestnik v gozdu blizu črmošnjic doživel zanimivo zgodbo. Stopal je po gozdu. Pred njim je tekel njegov pes. Nenadoma nekako sredi hoste je pes obstal in začel močno lajati. Ker le ni bilo laježu konca, je začel mož gledati okrog, ker se mu je zdel lajež sumljiv. Hipoma je zagledal pod mogočnih hrastom močno veliko medvedko, okrog nje pa dva medvedka, ki sta začela ob lajanju lesti po drevesu navzgor, hoteč se na ta način rešiti pred pasjo nevarnostjo. Medvedka se je v tem pripravila za napad. Dvignila se je na zadnji nogi in začela skokoma napadati psa, ki se je pogumno zaletaval v močno zver toliko časa, dokler ni ta obupala nad svojo zmago, pustila oba svoja mladiča na drevesu in zbežala najbrž v svoj brlog. Možak je letel v vas in spotoma opozoril na mladiča nekaj ljudi, ki so šli takoj k drevesu, koder sta se na vejah skrivala oba medvedka. Medvedka so odnesli potem v vas, a so ju vašča-ni kmalu zopet izpustili v gozd.
Na smrt je bil obsojen dne 4. junija v Osjeku gozdni delavec Dragar Tradina, ki je februarja v gozdu napadel in ubil starega oglarja Plušiča in njegovo ženo, eno hčerko ranil, druga pa mu je ušla. Napadalec je tekel za njo, ona pa se je spretno skrivala po gozdu, da jo je zgrešil. Napadalec je nato šel v kočo, da jo izropa, vendar ni našel nič primernega in tudi denarja ne. Hči je medtem dokli-cala orožnike, ki se jim je obupani zločinec sam izročil.
Čudo narave. V Družinski vasi stojita na posestvu g. Zor-ka dve košati vrbi, iz katerih sta zrasli že okoli šest metrov visoki smreki. To čudo narave občudujejo zlasti gostje šmarjeških toplic.
Na angleškem otoku Malti je ne-! kaj prebivalcev, ki govore itali-: janščini podoben jezik. Uživajo sicer pod Anglži svobodo, tako da'bi se primorski Slovenci fašizmu do tal klanjali, ako bi jim v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru dovolil kaj podobnega. Pa Italijani še niso zadovoljeni. Istočasno ko proglašajo vsemu svetu, da se tuje države ne smejo brigati za nemško in slovansko narodno manjšino v Italiji, se sami vtikajo v notranjo zadevo angleške države. Za nas in naše trpeče rojake je zanimivo, kako zagovarjajo svoje postopanje. "Corriere del-la Sera" piše med drugim: "Italija ne misli zavzeti (!) Malte, ampak se peča samo z vprašanjem italijanskega jezika in italijanske kulture na Malti. Za to se zanima, ker mora braniti italijanski jezik proti vsem, ki ga na Malti zatirajo in ovirajo, začenši s prvim ministrom. Braniti svoj jezik, to je pravica in dolžnost omikanega naroda." Tako italijanski časopis. Pristavljamo: načelo je in ostane načelo in kar velja za Italijane na angleški Malti, ali ne velja brezpogojno tudi za vse narodne manjšine v Italiji? Zato ponovno in z zadovoljstvom vzklikamo s "Corriere della Sera:" Braniti svoj jezik, to je pravica in dolžnost omikanega naroda. Tudi slovenskega!
Kriza v goriškem fašju. Dosedanji pokrajinski fašistični tajnik kapetan Godina je "iz zdravstvenih ralogov" podal ostavko. Ministrski predsednik je na predlog glavnega tajnika fašistične stranke Turatija imenoval za komisarja goriškega fašja dr. E. Basilo. Poslanec Basili je bil že komisar turin-skega fašja in je nedavno tudi izvedel preiskavo med goriškimi fašisti. Kakor znano, je Mussolini pred dobrim letom podredil stranko vladi in s tem fašistične tajnike prefektu. Na Goriškem pa je hotela stranka z oporo bivšega tajnika Cacciseja nadkrili-ti vladne predstavnike in si je usvajala vladne funkcije. Odtod padec zadnjega tajnika.
Od Soče do Jadrana
Solnčarica je zadela Coljeve-ga hišnega glavarja s Korpa v Rihemberku, ko je cepil trte, Colja je bil na mestu mrtev.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl salezijanski klerik Hilarij Vendramin, star 21 let, iz šmartnega v Brdih.
Sreča v nesreči. Oče in sili sta se peljala iz Trnovega na semenj v Divačo. Za voz sta privezala par volov, voz pa so vlekli konji. V hipu ko sta dospela na železniški prehod pri Ležačah, je privozil brzi vlak. Konje je od voza kar odtrgalo; levega je vrglo petnajst metrov v stran, desnega pa je stroj vlekel okoli 200 metrov naprej. Oče in sin sta si rešila žtvljenje, ker sta preplašena vola vlekla voz nazaj.
Aretacije. Tolminska obmejna milica je aretirala Mušiča Ivana pok. Štefana iz šmartnega v Brdih, ker je hotel prekoračiti mejo. — Na Proseku in v okolici je bilo zaprtih več sto ljudi; obdolženi so, da so v
RADIO PROGRAM
WJAY
610 kilo—491.8 meters
Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu.
Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 1915
——-7----
Dne 1. maja, 1915, je umrla v Colinwoodu Ana Grošelj, stara 32 let, soproga John Grošlja. Umrla je na posledicah operacije. Rojena je bila v šmartnem pri Kamniku.
Rojaka Jos. Modic in Louis Cimperman sta bila dne 2. maja, 191S, na Shore Line kari okradena, prvi za $26.00, drugi pa za $408.00. Oba sta tatvino takoj začutila, sprevodnik je karo ustavil, in oba sta skočila za tatovi, toda slednji so potegnili revolverje in pričeli groziti. Tatovi so bili 18 let stari mladiči.
Dne 1. maja, 1915, sta se po-1
ročila Lovrenc Hrovatin in Mary Sterle. In v Lorainu, Ohio, se je poročil dne 3. maja, 1915, Mr. Frank Justin z Miss Anico škapin.
Izvanredne ugodnosti so ime- i li rojaki v Clevelandu, ki so maja meseca, 1915, pohajali v državljansko šolo. Pouk se je tedaj vršil v Grdinovi dvorani, in se je rojakom obenem spisala prošnja. Takoj po šolskem pouku jih je učitelj s pričami vred peljal na sodnijo, kjer so vložili prošnjo za drugi papir, a obenem je bil takoj zraven zvezni eksaminer, ki je prositelje takoj
Za torek, 1. julija.
7:00 a. m.: Morning Melodies. 7:30: Elain and Sis. 8:00: Wurlitzer. 8:30: Dance Music. 9:00: Elgin Time; Heeza Knutt. 9:30: Organ Program. 9:55: Lucille Dolle. 10:00: Student Prince; Weather Forecast; Mr. and Mrs. Shopper. 11:00: Keystone Products Co. 11:15: Hawaiian Recordings. 11:30: Estella Brandt and Julia Prosse. 11:45: Studio Program. 12:00: Elgin Time; Student Prince Weather Forecast.
12:01 p. m.: Bernice Cummins Recordings. 12:30: Guy Lombardo Recordings. 1:00: Brown Sisters Trio. 1:30: Freddy Stone. 2:00: Family Party. 3:00: Delauria Alexander and Bernice Armstrong. 3.30: Club Harlem Orchestra. 4:15: Paul Parks, Pianist. 4:30: John Cherko, Accordianist.. 4:45: Studio Program. 5:00: Joe and Harry. 5:50: Cecil and Sally. 6:00: Elgin Time and Student Prince Weather Forecast. 6:01: Len Cogan's Orchestra. 6:45: United Merchants of America.
7:00: Pearce and Manno. 7:15: Ralph Wilcox and Lering Keck. 7:30: Joe and Sam. 7:40: Dick and Renny. 8:00: Elgin Time: Sign off.
stolpu na Napoleonovi cesti razobesili slovensko zastavo in trosili komunistične letake. — Radi umora Marangonijevih v Borštu pri Trstu je bilo aretiranih okoli 200 ljudi. V zaporu jih je še okoli 40. — Pod obtožbo, da so na dan 1. maja širili komunistične letake, so bili zaprti na Pesku pri Kozini trije fantje, v Vrhpoljah dva, v Gro-čani trije in v Dragi pet. Nekateri pridejo pred izredno sodišče v Rimu.	A
Zveza soških mlekarn v Trstu
je prišla v roke družbe "Sore-sine" iz Cremone. Osrednja mlekarna v Trstu je last Zadružne zveze v Gorici. Pod vodstvom fašističnih komisarjev si j je mlekarna, utrpela okoli 500, 000 lir zgube. Zadružna zveza je oddala mlekarno v najem "Soresini," ki skuša z razprodajo zgoščenega mleka iz Italije spodriniti domače mleko. S tem se je "Soresina," ki se drugod v Italiji ni mogla uveljaviti, polastila tržaškega trga. "Soresina" i
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 30TH, 1930_____________9
Il930 JULY 1930
[ES®®ISt@II»J
□□IffisiiJiJ SlESIffiM
imsBSMH
20 21 22 23 24 25 26
MI291EMDD
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
6.—Piknik Kluba slovenskih vdov na špelkotovih farmah.
6.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13—Društvo št. 120 S. S. P. Z. priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
13__Društvo sv. Vida št. 25
KSKJ priredi piknik na Špelkotovih farmah.
13.—Piknik in telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
13.—ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
13.—Društvo št. 144 S. S. P. Z. ima piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
20.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
20.—Društvo Danica, št. 34 S. D. Z., ima piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
20.—Slovenska Ženska Zveza št. 14, piknik, Slov. Dr. Dom.
20.—Samostojno društvo sv. Alojzija v Newburgu praznuje 30-letnico in priredi piknik v Maple Gardens.
24.—Društvo Jutranja Zora priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
27.—Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J., priredi piknik na Pintarjevih farmah.
27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Piknik društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Hrvatski Radiša št. 13, piknik, v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
AVGUST
3.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Goriškovih farmah na Green Rd.
3.—Cerkveni pevski zbor Ilirija ima piknik na Goriškovi farmi pri St. Clair Ave., Noble, Ohio.
3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na Špelkotovih farmah.
3.—piknik Slovenske Mladinske šole, S. N. D., na Pintarjevih farmah.
3.—Društvo Slovenski Napredni Farmarji, št. 44 S. D. Z.. priredi piknik v Genova, O., pri Frank Grubarju.
10.—Pevsko društvo Lira, piknik, na špelkotovih farmah.
10.—Društvo Cvet priredi piknik na Goriškovi farmi na Green Rd.
10.—Društvo Mihael Granos, piknik, Slov. Dr. Dom.
10.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi izlet na Goriškovih prostorih v Noble, O.
17.—Socialistični klub, Cleveland, priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevih farmah.
17.—ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima izlet na Goriškovih farmah pri St. Clair Ave., v Noble, O.
17.—Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom.
24.—Društvo Slovenski Dom! št. 6 SDZ ima veselico v Sloven-1
skem Društvenem Domu v Euclid, O.
SEPTEMBER
7.—Društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. priredi vrtno veselico ali piknik na Špelkotovi farmi.
7.—Društvo	Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima razvitje zastave popoldne v S. N. D.; zvečer ples.
21.—Proslava razvitja zastave društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
OKTOBER
4.—"Vinska trgatev," prire- j di jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
25.—D	r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
NOVEMBER
1.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ priredi banket ob priliki 20-letnice društvenega obstanka v S. N. Domu.
8.—Veselica	skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave.
9.—Društvo	Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave.
20.—Društvo št. 14 S. Ž. Z. priredi ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
26.—Društvo	Slovenski Dom št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
DECEMBER 6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
OVČAR MARKO
Janez Jalen
"Frčejevi Rezki, ki je tako sama, sem se ponudila za mamo in deklič me je z veseljem sprejel."
"A tako. — Prav si naredila." "Kajneda."
"Pa tudi to je prav, da sem povedal, kar sem laže nama bo odslej."
"Saj je bilo dolga leta dovolj hudo. Tebi in meni."
Zanaprej sta si bila Tomaž in Mica tako odkrita prijatelja, kakor si niti v mladih letih nista bila.
* * *
Marko je še pred kravami prignal h kočam. Tako je napasel jarce, da so mu začeli sredi popoldneva polegati in siliti domov.
Majerce so sedele pri Mici pod smreko.
Trjeva Meta je dregnila Br-kovčevo: "Pojdi in daj Marku jesti."
"če je lačen, si bo že sam kaj poiskal. Pa ne verjamem, da bi sedaj hotel jesti."
"Uh, nič mu ne postrežeš." Ostale tri so si pomežiknile. Marko je res,vzel samo sekiro in vrv iz koče in odšel po drva pod vlak. Mimo Metine koče je vodila steza do Podlipnikovih drva.
Meta se je izgovorila in odšla v svojo kočo, vse so vedele zakaj.
"Danes ga izpazim," je takoj j sklenila Mica.
Večkrat je že šel Marko mimo i Metine koče; vselej je stal deklič, na pragu; vselej sta spregovorila nekaj besedi; ustavil pa se Marko ni.
In Mica, ki je imela oči, da je tudi na daljavo razločila poteze na obrazih, je ugotovila, da je Marko z Meto samo prijazen kakor z vsemi, z mladimi in starimi, več pa ne čuti do nje. Še več; da ve kako je Meti všeč, pa noče videti: "Pa se bo morda kmalu ženil, ker Jernej ne bo j dolgo. Ej, če bi Rezko, mojo Rezko —"
i Začela je hvaliti njegovo pridnost, poštenost, podjetnost, postavo, vse: "že kar v očeh mu be-| reš, da ne bodo pometali z njim."
Franca ji je pomagala: "Kakor sva si že prišla navzkriž, pa me vendar ni sram priznati, da, če bi že Mihova ne bila, bi bila kar vesela, ko bi me Marko vprašal."
"Katerakoli ga bo dobila, ne j bo je treba biti sram svojega | moža," jima je potrdila še Reza.
Teh bescedi svoje Rezke je bi-1 la Mica silno vesela: "Morda bo i le."
Franca pa je povedala:
"Bogve, kaj bo še z Markom, ko se je tako napačno zagledal."
"V katero?" sta bili obe drugi radovedni.
"V Podlipnikovo Ančko." | "Kaj je znorel," se je skoraj razhudila Mica.
"Saj ga Ančka tudi rada vi-l di."
"Tako," se je hudovala Mica še naprej.
Reza pa jo je mirila: "Kaj moreta zato."
"Drugam naj obrne misli, drugače bo preveč pretrpel," je skrbela za Marka Mica in mislila na Rezko, ki je pa drugače vedela povedati: "Misli si pač še dajo ukazovati, srce pa ne. Hu jjdo mu bo naj ne vem kaj ukaže svojim mislim. Srce ne pojde za njimi." Pa je bil Rezki Marko hudo všeč, najbolj ,zato, ker ni znal skriti, da se je previsoko ! zagledal. In prav dobro je vedela, kam je hotela Mica obrniti i njene misli in želje in srce: "O, ne. Fanta ne bom nikoli prevzela drugi; to mora preveč boleti."
Zvečer je šla Rezka po vodo. V jezercu je plavala že skoraj polna luna. Od njega k smreki, pod katero je Mica iznova tka-: la svoje misli, pa sta prispela
Mežkov Joža in Frčejeva Reza, ki je postavila vodo v kočo in tesno prisedla k Mici:
"Mamica! Lepo je, kadar Bog z venci žarečega sleča oplete planine."
"Sem slišala pesem. Prav! Da se le ne boš še kdaj kesala."
Potem sta še dolgo šepetali: "Pravzaprav je škoda, da mora delaven človek tudi v tako lepih nočeh, kakršna je nocoj v, gorah,, vsaj malo spati. Lahko noči Mamica!"
"Lahko noč." j Tiho sta legli vsaka na svoje ležišče, kjer se je Mica potolažila : "Bo vsaj na križ v Globokem
potoku pozabila, Rezka." * * *
Tokrat je Gašper Poklukar prignal prvi h kočam, zaprl Rav-sa in šel naproti Primoževemu Marku, ki je gnal s Požganja.
"Marko! O sveti Marjeti bo moje žene god. Rad bi ji kaj ku-! pil, pa, nimam s čim. In otroci so tudi vajeni priboljška na ta dan."
"Jaz ti ne morem pomagati."
"Lahko mi."
"Kako, ko nimam denarja." "Ti ga nič ni treba. V Bukovi peči," mu je zaupno pripovedo-1 val Gašper, "imam ogledanega čednega gamsa, pa mu ne morem do živega. Vselej se mi umakne tako v skalo, da ga od nobene j strani ne morem s kroglo doseči. Ti, ki si korajžen, bi splezal za njim in mi ga potisnil zgoraj ven in — bumf. Če se bo nazaj pritakal, ga boš pa spodaj ven privalil."
Marku so zažarele oči: "Kdaj bi ga pa?"
"Koj nocoj. Kar za mano pridi."
"Bom."
Marko je zginil od koč in pod noč je počila na vrhu Bukove peči Poklukar jeva puška.
Pozno je prišel Marko domov in Franca, ki ni mogla pomiti 1 z drugo posodo vred tudi Markove sklede, mu je nejevoljna očitala: "Le kje hodiš, da te ni večerjat."
"Mar mi je nocoj kaša. Še vama je lahko žal, če sta se je preveč najedla. Franca! Jetr'-ca nam boš naredila."
"Kakšna?" je vprašal Jok.
"Gamsova," se je pohvalil Marko.
"Kje si jih dobil?" je izpraše-val Jok, nič kaj vesel.
"Z Gašperjem sva povalila v Bukovi peči gamsa."
"Prilegel se bodo. Marko ti si pa fant," ga je pohvalila Franca.
"Le naredi jih, jaz jih ne bom jedel," je izjavil Jok in se obrnil proč.
"Zakaj ne?"
"S Poklukarjem hodiš okrog, še piti začni z njim."
"ženi bo kupil ruto za god in J otrokom priboljšek."
"Verjemi mu."
Marka je grabila jeza, ker se .je nadejal, da ga Jok pohvali, iga je pa grajal. Pa kompostelj-ski romar še ni dokončal: "Seveda! Do gamsov in srnjakov dobi slo, jarce ti bo pa zverjad odnašala. Kakšen ovčar pa boš?"
Marko je molčal; ni se maral prerekati s pobožnim možem.
Jok je pa odvrgel romarja in je govoril kakor grmeč Mojzes: "Le. Vedi pa: če bi z rokami iz trnjevega grmovja travo trgal in sušil in s tistim senom jarce redil, boš več mesa snedel, kakor če leto in dan postopaš za igamsi in srnjaki. Le, le! Le 'vdaj se sli. Seveda. V Vrličih, na najbolj strmi skali visi tvoj 'parizar in najtežja vprega za redenj, s katero boš pripeljal sto centov blaga iz Trsta na Dunaj, še nocoj splezaj ponj. Le, le, kar."
Na trde besede se jetudi Marko opogumil in je zadirčno jezi-kal: "Če mi nič ne privoščiš." Raztrgal je z rokami jetra, stopil na prag, požvižgal Volkunu in Hrustu jih vrgel vsakemu polovico. Skoro mu je bilo žal, da je poklical tudi Jokovega psa, bolj iz navade ga je kakor s pre-• mislekom, pa se je prepozno , i spomnil.
"Čeprav si jih iz togote vrgel psom, si prav naredil. Zate je kaša."
"Sem že tvojega zmerjanja sit."
"Še kaše ti bo manjkalo, če boš z Gašperjem hodil."
Franca je zagrebla ogenj v pepel in legla. Ker ni marala, da bi ju opravljali, ju je opomnila: "Le vpijta. Po drugih kočah pa poslušajo."
Marko dolgo ni zaspal in je delal naklepe: "še bom šel, še. — Kaj mu mar. — Kaj je mar moj oče? — Prava reč, če je romal v Kompostelo. — Za nalašč bom s Trlejevo Meto prijazen, da ga bo še bolj jezilo. — Saj nisem več otrok."
Ko se je zjutraj precej pozno '. prebudil, je slišal pred kočo go- j voriti Franco : "Ne bo dobre vo-! je. Gai je sinoči Jok precej trdo prijel, ker je šel s Poklukarjem na gamsa."
"Marko s Poklukarjem —." "Ančka!" je sunilo Marka v srce, ki je spoznal glas in Ančki-no žalost v njem. Sram ga je bilo, da bi bil najrajši potegnil tožuh čez glavo in bi nikoli več ne vstal.
"Kaj boš do solnca spal, Marto," se je ponorčeval Cenek, ki je vstopil.
Marko je navidez premagal žalost: "O, dobro jutro Cenek. pa si zgoden."
"Se nama je mudilo." Z rožastim škafom in pisanim svitkom v roki je vstopila Ančka: "Dobro jutro!" "Bog daj."
"Marko! Mama je ukazala, da še danes priženi domov na sol."
Kako je pokazala, da je Pod-ipnikova. "Pojutrišnjem sem mislil." "Danes!" je ukazala,. "Bom gnal," je odgovoril tiho, da se je komaj slišalo. Ančke se ni upal pogledati.
Ančki se je zasmilil in z boža-jočim glasom je rekla:
"Marko! — Sinoči so previde-li vašega oča."
Marku je zastala žlica v skledi. Planil je iz koče in spustil jarce. Ves zmeden je bil. Vol' kun ga je začudeno gledal. "Oooo! Da bi se v zemljo po-greznil."
Na Basališčih je zaslišal peti vinjenega Gašperja neumno pesem. Ognil se ga je in mislil: "Gamsa je v Moste nesel, prodal in pil. Muhovčevi jarci se danes ne bodo do sita napasli."
Še pravočasno je opazil Ančko, ki je nesla škaf mleka na glavi, in Ceneka z dežico smetane v roki. Skril se jima je. Na vrhu črvivce pa, je zagledal, da tudi Jok žene domov na sol, Spoznal je njegovo dobroto in umel žalost, ki mu jo je sinoči prizadel s svojo trmo. Počakal ga je in prosil, naj mu nikar ne zameri.
"Je že dobro, Marko, samo, da izprevidiš."
ŠESTO POGLAVJE Jagode zore Vsa objokana in zasopla je j pritekla Primoževa Rozalka k Podlipniku in naletela v veži na Anco, ki je pripravljala malico za v polje: "Mama! Oča so padli v hiši in jih ne morem sama spraviti v posteljo." Dekle je za-; jokalo.
Podlipnica je zasočustvala z Rozalko: "Sirota. Ti bom šla koj pomagat." Ukazala je prestrašeni Ančki, naj napravi malico in nese na polje, in odšla z Rozalko k Primožu.
Jernej je ležal na golih tleh, j le glavo je imel na blazini, ki j mu jo je popravljala Manica, in ^ močila s solzami oča in blazino, j Podlipnica je takoj videla, da ni več daleč tista ura, ko se bo sta- j ri ovčar ločil s tega sveta. Dvignili sta ga z Rozalko na posteljo in Podlipnica je vprav premišljevala, kako bi namignila Jerneju, da se mu bo treba pripraviti, ko je Jernej sam izpre-, govoril: "Bog ti plačaj, Anca. i ! — Po gospoda naj gre Manica. j — Naj pridejo z Bogom in z vsem. Ne bom več dolgo."
"Po gospoda?" Se je ustrašila Rozalka: "Manica ne more. i Gospod vikar so danes v Radov-!
ljici."
Dekleti sta znova glasno zajokali.
Podlipnica pa jih je mirila: "Nikar ne vekajta! Manica! Steči samo v Jarše in reci našemu Jožu, naj vse pusti in pride koj s konjem domov in kole-selj naj pripravi, da bo šel v Ra dolco po gospoda."
(Dalje sledi)
MALI OGLASI
Pozor, dr. Žužemberk!
Pozivljejo se vsi člani društva žužemberk, da se gotovo udeležijo važne seje v sredo, 2. julija, v navadnih prostorih in v navadnem času.
Tajnik.
DNEVNE VESTI
Sodnik, star 78 let, mora
v zapore
Decatur, Ala., 27. junija. Sodnik William Skeggs, star 78 let, je bil danes spoznan krivim umora druge vrste, ker je ubil policista Wright, ki je ustavil sodnika, ko je slednji vozil po poti, dasi je rdeči signal naznanjal, da mora počakati. Sodnik je bil j obsojen na 10 let ječe. Kako kaznujejo v Nemčiji butleger je
Hamburg, Nemčija, 28. junija. Nemška sodnija je naložila $1,200,000 kazni nekemu butleger ju in njegovima dvema tovarišema. Albert Schramm je s prijatelji utihotapil 150,000 ga-j Ion špirita iz nekega svobodnega pristanišča v Nemčijo. Nemške kazni glede tihotapstva z žganjem so silno stroge. Gorje, če bi ameriški butleger j i morali plačevati enake kazni! Kako drago bi bilo potem žganje!
Od fare sv. Vida
Rev. Thomas Murphy, novo-mašnik, je bil od škofa imenovan za pomočnika pri fari sv. Vida v Clevelandu, O.
Ncvorojenka
Pri družini Frank Turk, 16041 Waterloo Rd. se je oglasila tetica štorklja in prinesla lepo hčerko. Iskrene čestitke!
*	Umrl je kongresman Porter, načelnik odseka za zunanje zadeve.
*	V splošnem puntu v Boliviji, včeraj popoldne, je bilo 80 oseb ubitih.
*	108 komunistov se nahaja v Budimpešti pred sodnijo radi ' ^eleizdaje.
Naznanilo in vabilo
Klub Slovenskih Vdov naznanja: Vemo, da je že vsaki članici znano, da priredimo piknik dne 6. julija na špelkotovi farmi. Na zadnji seji smo sklenile, da vzame vsaka sestra za 50c pivskih tiketov. One članice, ki so bile na seji, so jih takoj vzele, katerih pa, ni bilo, jih dobijo pri sestri Modic ali pa na pikniku pri blagajničarki. Sklenile I smo tudi, da se peljemo na prostor piknika s trukom, ki odpelje ob pol eni uri popoldne. Naj ! vsaka gleda, da pride ob določeni uri, pa tudi otroke pripeljite i s seboj, ker bo dosti prostora in zabave za vse. Tudi nazaj se bomo peljale s trukom. Prošene ste vse, da pridete v prosto naravo, da se razvedrite in razveselite. Pozdrav vsem vdovam — predsednica.
(June 30, July 2nd)
NI IMELA TEKA DO JEDI
"Chicago, 111., 1. maja.—Zaman sem poskušala vsakovrstne stvari za moj želodčni nered. Nisem imela teka do jedi, in duh od jedi mi je bil kar zopern. Sedaj jemljem Trinerjevo grenko vino, in morali bi me videti, kako zdaj jem.
"Mrs. Kat. Klindera."
TRINERJEVO GRENKO VINO je naravna tonika. katere sestavina pomaga prebavi, čisti dobrovje, ter oja-ea" ves vaš sistem. Brezplačni vzorec od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.	(Adv.)
Hiša naprodaj
Se mora prodati radi bolezni. Ima osem sob, garažo, podstrešje dodelano, mreže, zastore, posebna vrata, zidan porč. Nobenih popravil ni treba. Poceni. 913 E. 73rd St.	(153)
Dekle išče delo
za hišna opravila ali pa da bi varovala otroke. Vprašajte na 387 E. 163rd St.	(152)
Soba
Jako čedna, z vsemi udobnostmi, pri mirnih ljudeh brez otrok se da v najem na Kempton Ave. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(154)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna saloga oblak in ve« oprema *a »ara« t te ia družica
Beauty Parlor
Vadiio najmoderaaiii žaaaki klobuki.
Soba
se da v najem za enega fanta. 1153 E. 61st St. Vprašajte spredaj.	(154)
Kuhinjska peč
v dobrem stanju, na kombinacijo, se poceni proda. 1146 E. 61st St.	(152)
Trivrla« »prta vaaka ara4a hi. akaxl aola lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(11. Tho. 8.)
cixxixnx sxxxxxzxxxxxx xxxx:
Opremljena soba
za enega fanta se da v najem. Vprašajte na 6019 Bonna Ave.
(152)
Beckwith
player piano je naprodaj. Zgleda kot nov. Cena z rolami vred je samo $100.00. Vprašajte na 1114 E. 64th St., spredaj, zdo-laj.	(153)
Dve sobi
se oddasti v najem. Prav čedne sobe, nizka cena. 15016 Saranac Rd.	(156)
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bldg. Tel. MAin 119S URE: 9 do 5 Pondeljek, torek, četrtek
od 6:30 do 8, in v s oli o to 0(1 2 — 4, 0 :»0 — H v uradu dr. Skurja, 787 E. IRSth St. Stanovanje: 1B73S Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M

JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za gQ q
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA 5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7123
Odprto do 8. ure zvečer
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moikih in žensk, »e posvetujte z Doctor Bailcy-Jein, ki jo z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenjc žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično rnojenjo, hitro ozdravimo! Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. če »e sami zdravite, aH rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba 1,02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
A. F. SVETEK CO.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
Pri nas lahko dobite pogreb za 125 DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrebe. Za to ceno vam damo točno postrežbo, krsto zunanjo krato. balzamiranje, sveče, palme venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam ne ugaia tak pogreb vam lahko preskrbimo boljšega za zmerne cene.
Imamo na razpolago ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi, ali ponoči. Samo pokličite nas:
KEnmore 2016 478 E. 152nd St.
CLEVELAND, O.
GLenvllle 5751 1522» Saranac Rd.
RED STAR MALT SYRUP
JE BOLJŠI — POSKUSITE GA
1 V.	,	.... . ..... ,__AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE. 30TH, 1930
SAMO ZA EN LAS
Bplsa) GABARIOU
"Kar se tiče tega, nikakor ne ! Videl sem ga danes jutro v bolnici, ko sem napravil tam svoj običajni obisk. In on je dobil priliko, da mi je zaupal, da je gotov svojega uspeha."
"No in?"
"Prepričan sem, da bo Kokolo govoril. Toda bo li govoril pravočasno? To je sedaj vprašanje. Da, če bi imeli vsaj še en mesec časa, potem bi lahko rekel, da je Jakob varen. Toda naše ure so štete, kakor vam je znano. Sodna obravnava se prične prihodnji teden. Slišal sem, da je predsedovalni sodnik že prišel. Kaj mislite napraviti, če se med tem ne pojavi ničesar novega?"
"Gospod Magloire in jaz bova napravila načrt za zagovor."
"In če grof Klavdij drži svojo besedo in izpove, da je spoznal Jakoba, ko je streljal nanj?"
"Rekli bomo, da se moti."
"In Jakob bo obsojen."
Odvetnik je pričel govoriti tišje, kakor bi se bal, da ga kdo ne sliši:
"Obsodba ne bo končnovelja-vna. Nikar mi ne segajte v besedo, doktor, in rotim vas, pri va'šem in Jakobovem življenju, ne povejte živi duši, kar vam bom sedaj povedal, če bi Galpin količkaj sumil, bi to meni prekrižalo vse načrte in dalo bi mu čas, da popravi bedarijo, katero je tako imenitno napravil. Zato vam lahko že enkrat zagotavljam, da tudi Če grof izpove in tudi če bo obsodba že izrečena, ne bo še ničesar izgubljenega."
Mladi odvetnik je govoril v taki samozavesti, da se je videlo, da je gotov svoje stvari.
"Ne," je nadaljeval, "ničesar ne bo izgubljenega. In potem bomo imeli čas do prihodnje obravnave, da v tem času poiščemo naše priče in da prisilimo Kokola, da izpove resnico. Naj pove grof kar hoče, meni bo to celo zelo ljubo, ker bo to njegov zadnji trumf. Meni se zdi zelo nečastno izdati grofico, ker mislim, da bi bil s tem grof najbolj prizadet. Toda če nas grof napade, se moramo mi braniti, in javno mnenje bo na naši strani, še celo več kot to, občudovali nas bodo, da smo žrtvovali našo čast za čast ženske in da smo hoteli uporabiti vsa sredstva, da rešimo čast ženske."
Videlo se je, da odvetnikove besede ne bodo prepričale zdravnika, toda to mladega gospoda ni motilo in je nadaljeval:
"Da, naš uspeh pri drugi obravnavi je gotov. Dogodek v Mautrec ulici je bil opazovan od neke priče. Njegovi podkovani čevlji so pustili sled pod drevesom, nasproti okna sprejemnice in Marta je opazovala njegovo obnašanje. Kdo drugi bo ta priča kot Trumence? No, dobili ga bomo v roke. Postavljen je bi J tako, da je videl vse in slišal vsako besedo. Povedal bo, kaj je videl in kaj slišal. Povedal bo, kako je grofica Klavdijeva zakričala nad Boiskoranom: 'Ne, nočem te umoriti! Imam boljše maščevanje kot to: poslan boš na galeje'."
Dr. Seignebos je zmajal z glavo in rekel:
"Gospod, upam, da se bodo vaša izvajanja uresničila."
V tem so zopet zdravnika poklicali. Stisnil je roko mlademu odvetniku, ki se je podal takoj k gospodu Magloire, da mu pove vse, kar se je zgodilo, potem je pa hitel k šanclurovim. Ko je pogledal v oči Dioniziji, je takoj vedel, da ji ni treba ničesar razlagati; ona je izprevidela. da je za nekaj časa sumila neopravičeno.
"Kaj sem vam povedal, gos-
podična?" je rekel vljudno.
Ona je zardela, ker je videla, da je odvetnik videl v njenem srcu sumnje, ki so se ji bile za trenotek porodile. In namesto, da bi mu odgovorila na vprašanje, je rekla:
"Nekaj pisem je prišlo za vas, gospod Folgat. Poslala sem jih v vašo sobo."
Odvetnik je dobil pisma na svoji mizi — eno od gospe Gou-dar, drugo od detektiva, ki ga je bil poslal na Angleško. Prvo je bilo brezpomembno ; gospa Gou-dar je samo poslala malo sporočilo, ki naj se dostavi njenemu možu.
Drugo pa je bilo zanimivo. Detektiv je pisal:
"Z veliko težavo in z velikimi denarnimi stroški sem končno našel v Londonu brata Sir Francis Burnetta. Sir Francis še ni umrl. Njegov oče ga je poslal po trgovskih opravkih na Madras in pride nazaj s prihodnjim poštnim parnikom. Kakor hitro dospe nazaj, bom o tem obveščen.
Manj truda me je stalo najti družino Suky Wood. Družina ima mornarsko krčmo in je dobro situirana. Povedali so mi, da so dobili od svoje hčefe vesti pred tremi tedni, toda. ne vedo sedaj natančno povedati, kje da bi bila. Samo toliko so mi Vedeli povedati, da je odšla v Jersey, kjer je dobila službo natakarice.
Njo bom lahko našel, ker do-tični kraj dobrom poznam.* Bil sem že tam pred več leti. Lahko računate na to, da Suky gotovo dobim. Ko prejmete to pismo, bom jaz na potu v Jersey.
Pošljite mi denar na hotel Zlato jabolko, kjer se mislim ustaviti, življenje je v Londonu strešno drago; prav malo mi je ostalo od vsote, ki ste mi jo dali."
Posebne novice iz Chicago Chain trgovine
——,—--„---------------Ti ti i iT ii iT" t*...... i iniinriiwiiiiii ■r—i--— --1.1T-—-!-—
J
In sedaj pride največja vseh naših
KAR SMO JIH ŠE NUDILI
Samo za ta teden
rytvuiBfyatff linar ""^wiHMMMniiti
/
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
PRIČNE SE V TOREK, 1. JULIJA, OB 8:30 ZJUTRAJ
Dali bomo na razprodajo, dokler ne bo vse razprodano, po najbolj čudovito in presenetljivo nizkih cenah, o katerih smo sploh kedaj mislili, da jih bomo lahko nudili. Na tej razprodaji bo samo čisto novo blago in najboljše kvalitete, kar smo ga še kedaj imeli. Vse blago je garantirano in se je prej prodajalo do $1.49 in še višje, sedaj bo šlo pa vse po 50c.
Velik nakup naše družbe pri največjih modnih trgovinah na debelo v mestu Buffalo nam omogoča, da nudimo te izvanredne cene.
Torej v tej smeri so se stvari dobro razvijale.
Razveseljen nad dobrim uspehom, je dal gospod Folgat bankovec za tisoč frankov v kuverto, jo naslovil kakor naročeno in jo takoj odposlal. Potem je prosil gospoda šandora za kočijo in se je odpeljal proti Boiskoranu.
Videti je hotel Mihaela, oslcrbnikovega.sina, ki je takrat tako hitro našel Kokola. Kmalu ga je našel pri razkladanju mrve z voza, poklical ga je vstran in ga vprašal:
"Ali hočeš napraviti gospodu Boiskoranu veliko uslugo?"
"Kaj pa moram storiti?" je vprašal nagovorjeni v takem tonu, ki je jasno povedal, da je pripravljen na vse.
"Ali poznaš Trumenceja?"
"Prejšnjega pletilca košar v Tremblade?"
"Da, tistega."
"Da ga ne bi poznal? Saj mi je svoječasno nakradel že dovolj jabolk, cigan. Toda ne zamerim mu posebno ne, ker je drugače dober fant."
"Bil je v ječi v Sauvaterre."
"Vem, toda . . ."
"No, ušel je."
"O, ti lump, ti!"
"Torej njega moramo zopet najti. Poslali so orožnike za njim, toda ali ga bodo našli?"
Mihael je prasnil v smeh.
"Nikdar!" reče. "Trumence je šel, ali bo šel naravnost v Cle-ron, kjer ima prijatelje in orožniki ga ne bodo nikdar našli."
Gospod Folgat je prijazno po-trepljal Mihaela po rami in mu rekel:
"Toda ti ga najdeš, če hočeš? Nikar me ne glej tako jezno. Saj ga! nočemo aretirati. Vse kar želim je, da mu izročiš pismo in da mi prineseš od njega odgovor."
"če je to vse, potem qem vam na razpolago. Samo toliko časa mi dovolite, da se preoblečeni in
NA VSAK NAČIN ŽELIMO, DA OBIŠČETE NAŠO
TRGOVINO, ČE NE ZA DRUGO, DA SI VSAJ
OGLEDATE TO ČUDOVITO PRILIKO, KI SMO JO
ŠE KEDAJ PREJ NUDILI
SPODAJ LAHKO VIDITE NEKAJ PREDMETOV KI BODO NA
RAZPRODAJI PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
475 krasnih, ozkih pregrinjal za na mize, radio, ledenico, šivalne stroje, omare, itd.; navadna cena $1.49, sedaj samo........50c
250 parov najfinejših zastorov, belih, navadna cena $1.49, sedaj.. 50c
450 ostankov, po 3 jarde, svilenih lingette, jard široko, v vseh barvah, ki si jih želite, navadna cena 49c jard, sedaj 3 jarde za... 50c
150 moških srajc za delo, ki so se prodajale po 98c, trojno šivane, z dvema žepoma, mere 15 do 17, po .......................J
250 rayon svilenih okraskov za zastore, 2/4 jarda dolgi, ki bodo za okras vsaki hiši, vsak po................................. [
Na razprodaji bo tudi še več drugih predmetov, za manjšo ceno, pri katerih si boste prihranili denar, kot nikdar prej
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
3a povem očetu in šel bom,"
Tako se je začel gospod Fol-?at pripravljati za obrambo pri obravnavi, da dobi v roke dokaze, s katerimi bo pobil vse nasprotnike.
Zavedal se je vse velike odgovornosti, ki leži sedaj na njegovih ramah. Pretresel in pretuh-:.al je vse možnosti od vseh strani, ker je vedel, da leži usoda in življenje enega moža na lasu. Vedel je, dobro je vedel, da ena sama majhna napaka, lahko vni-či vse njegove načrte, in usoda Jakobova je ležala v tem, da vse pravilno in točno izvede.
Kakor kak veliki general na predvečer bitke, je zatrl v sebi vsako drugo čuvstvo in se je uživel samo v ta slučaj. Z nobeno kretnjo ni izdal, da vlada v njegovi notranjosti veliko razburjenje, radi katerega včasih ni mogel zaspati po cele noči.
In res, treba je bilo železnega značaja, da je človek ostal hladnokrven vzpričo teh okoliščin.
Vsi okrog njega so bili obupani. Hiša gospoda Šandoreja, kjer je bilo včasih toliko življenja in veselja, je postala tiha in žalostna, kot grobnica.
Zadnja dva meseca sta napravila iz gospoda šandoreja starega moža. Njegova visoka postava se je sključila in upognila. Skoro ničesar ni jedel in izgubil je spanje. Hodil je kakor senca in roke so se mu pričele tresti.
Toda zdelo se je, da je bil markiz Boiskoran še huje prizadet. Ta je izgledal še pred par tedni vesel in močan, je vidno shujšal. In Jakobova mati, ta poprej tako veselja polna ženska, se je vlačila okrog napol mrtva. Komaj toliko moči je imela, da je šla vsak dan v ječi obiskat svojega sina.
Samo Dionizija se je kazala močno in je hrabro prenašala temne dneve in žalost nad bridko usodo svojega zaročenca.
"Prepričana sem, da bo Jakob obsojen," je rekla. "Toda samo malcjdušnim ljudem upade pogum."
In kakor sta šla njen stari oče in marki Boiskoran kolikor mogoče malo iz hiše, je Dionizija zahajala v takozvano boljšo družbo, kot prej in je dostojanstveno sprejemala "iskrena" so-žalja od gospodiČen. Toda videlo se je na njenem obrazu, da jo drži pokonci samo neka mrzlična razburjenost, ki je pobarvala njena lica z živo rdečico in dala njenim očem nekak čaroben blesk. In radi nje, radi Dionizi-je, je želel mladi odvetnik Folgat končati zadevo kakor hitro mogoče. In odločitev se je bližala.
Kakor je bil povedal zdravnik Seignebos, je bil že dospel v mesto predsednik sodišča, gospod Domini. Bil je to eden tistih mož, katerih značaj je v-čast sodnemu stolu, poln vznesenosti svojega poklica, ki si pa ni nikdar domišljal, da ni nezmotljiv. Bil je trd in neizprosen, kadar se je šlo za pravico in ni pripo-znal ničesar nad sodno pravico in ni imel nikdar drugega cilja, kot udejstviti resnico.
Izprašal je Jakoba, kar je bila njegova naloga. Toda to izpraševanje je bila le nekaka formalnost in ni prinesla nobenega zaključka.
Prihodnji korak je bil, da se izbere porotnike.
Porotniki so že pričeli prihajati od vseh strani okraja. Nastanili so se v hotelu de France, kjer so imeli oddelek čisto zase.
Včasih, popoldne se jih je videlo, kako so šli na izprehod, zamišljeni in malobesedni, resnih obrazov.
Gospod Gransiere je tudi dospel. Nastanil se je v hotelu pri Pošti in se ni nikamor pokazal iz svoje sobe. Gospod Galpin je imel vsak dan po več ur posvetovanje ž njim.
"Zdi se mi," je rekel Mešinet odvetniku Folgatu, "zdi se mi, da pripravljajo uničujočo obtožbo."
Drugi dan je Dionizija razgrnila list "The Sauvatorre Independent" in je tam videla pri-občene obravnave, kot se bodo
j vršile na sodniji ta teden:
V	pondeljek — goljufivi ban- j krot, ponarejanje.
V	torek — umor, tatvina.
V	sredo — vlom, mala tatvina.
V	četrtek — požig in nameravani umor (slučaj Jakoba Bois-korana).
To bo torej tisti velik dan, ko {prebivalstvo Sauvatorer pričakuje, da bo imelo svoj užitek. Od I vseh strani so prihajale prošnje za vstopnice k obravnavi. Ljud-I je, ki bi večer prej za nobeno cene ne govorili z Galpinom, so ga sedaj ustavljali na cesti in ga prosili za vstopnice. In končno se je izvedelo, da te vstopnice celo prodajajo za denar. Neka družina je šla še celo tako daleč, da je pisala markiju Boiskoranu za tri vstopnice, češ, da bo njih navzočnost na sodniji veliko pripomogla k Jakobovi oprostitvi.
In da se razburjenje še bolj izpopolni, so se po mestu začeli pobirati prostovoljni darovi za družine ponesrečenih ognjegas-cev pri požaru v Valpinsonu.
Kdo je začel to stvar? Gospod Senešal se je trudil, da izve, kdo je zadal ta udarec. Toda skrivnost je ostala skrivnost. Toda to je bila mojstrska poteza, da se na predvečer obravnave obnovi spomin na tisti strašni požar in da se še bolj zaneti sovraštvo naprav obtoženemu.
"Možakar Galpin ima svoje prste vmes," je škrtal z zobmi zdravnik Seignebos. "In če človek pomisli, da bo morda on nazadnje še zmagal! Zakaj ni vendar pričel Goudar s svojim pre-iskavanjem preje?"
Goudar je namreč vsakogar zagotavljal, da se bo vsa stvar dobro obnesla, toda zahteval je več časa za svoja raziskovanja. Da se razoroži nezaupnost bebca, kot je Kokolo, ni delo enega dneva ali dveh, ali enega tedna. Rekel je, če bi delal prehitro, da bi vso stvar pokvaril. ' Sicer se ni ničesar novega pokazalo.
Grofu Klavdiju se je zdravstveno stanje vidno boljšalo.
Detektiv, ki je bil v Jerseyu, je brzojavil, da je na Sukyjinem sledu; da je bo gotovo dobil, toda ne ve kedaj.
In končno je Mihael preobrnil vso okolico za Trumencejem, toda ni mogel dobiti nobenega sledu za njim.
Na dan, ko se je imela pričeti obravnava, 36 se zbrali vsi Jakobovi prijatelji k zborovanju in so sklenili, da Jakobov zagovornik ne bo omenil imena grofice, tudi če bi grof Klavdij sam pričal in da bodo delali po načrtu, ki ga je napravil odvetnik Folgat.
Toda že prvi dan sodnega zasedanja, so izgubili vso nado na srečen uspeh. Porotniki so bili te dni izjemno strogi. Trgovec ki je hotel goljufivo bankrotirati je bil obsojen na dvajset let ječe. Obtoženec, ki je bil obtožen umora, je bil obsojen na smrt, ne da bi se mu dovolile predložiti nove dokaze o svoji nedolžnosti. To je bilo v sredo. Sklenili so, da prisostvuj ejc obravnavi gospod Sandore tei marki in markiza Boiskoran Hoteli so pa prihraniti Dionizij: strašne trenotke. Toda ona j< izjavila, če je ne vzamejo seboj bo šla pa sama k obravnavi; ir tako so bili prisiljeni vzeti jo seboj.
Zahvaliti so se imeli gospodi. Dominiju, da je dovolil Folgati in Magloireju, da sta večer prec obravnavo prebila pri Boiskora nu v ječi, da so se domenili vs< natančno glede vprašanj in od govorov, ki jih bodo stavili pr; obravnavi.
Jakob je bil strašno bled, si cer pa hladnokrven. In ko se j< njegov zagovornik poslovil z be sedami: "Bodite pogumni ir imejte upanje," je odgovoril "Upanja sicer nimam, toda po-gum, zagotavljam vas, pogun: pa imam!"
(Dalje prihodnjič.)
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.