List 21.
Gospodarske stvari.
Ljubljanski mah (močvirje) „Banat" dežele
Kranjske.
Adresa posebno na si. komisijo za uravnavo zemljiškega davka
in na si.  deželni odbor. *)
Velika in lepa je planjava med belo Ljubljano, faro Ižansko, Preserško, Borovniško, Vrhniško, Bevško in Brezoviško. Krasen je razgled po njej s kakega bližnjega hriba ali dalje visoke gore; vzbujajo se v človeku vsakovrstne misli, najraje pa ga pomaknejo v preteklost, kakošen je bil mah njega dni, kaka zverijad in golazen je tu bivala, kakošno bilo je življenje prvotnih naseljencev itd. Kdo bi bil pred leti in leti mislil, tudi le domišljeval si, da bo po tej ravnini kedaj ,,lu-kamatija" tako moško jo mahal in pušil tobak samega veselja, da je že videl Ljubljano, glavno mesto dežele, ali da jo bo kmalu zagledal!
Pa kaj se v teku Časa vse ne spremeni! Poprejšnji narodi so izmrli; narodilo se je novo ljudstvo; stara kraljestva so propala, in na njihovih razvalinah nastala nova.    Tako se je godilo z „mahom".
Dokler so veliki zaraščeni gozdi krog še obvarovani bili neusmiljene sekire, in sedanje goličave sprejemale ter v sebi hranile leto in dan obilo mokrote, no! takrat! — misliti se da, da mah je bil enak morju, ves pod vodo; Ljubljana in Vrhnika bili ste morski mesti, brodarji in čolnarji imeli so živahno življenje na vodi, prepeljevali blago in robo vsakega zmenila sem ter tje. Prijazni hribci bili so otoki tega silnega morja! Mah je moral dolgo zel6 pod vodo biti.
V kroniki neke duhovniške bukvarnice sem bral, da so iz Bistre, kartuzijanskega samostana, truplo (ostanke, svetinje) sv. Ju kun d a, mučenika, z veliko slovesnostjo po vodi pripeljali na Žalostno goro Pre-serške fare in to leta 1738.
Iz tega se pač razvidi, da mah moral je dolgo pod vodo biti, al da je ondi vsaj večkrat povodinj nastajala.
*) V zadnjem listu „Novicu smo v dopisu ,,iz Ljubljanske okolice" vzeli iz tega članka oni del, ki je popisal letošnje nadloge tega sveta; naj danes na tem mestu objavimo resnega pravdarka vredne druge opomine.                    Vred.
Bolj pa, ko se gozdi izsekavajo, manj mokrote v sebi hranijo in na mah pošiljajo; zatoraj so se ljudje jeli krog in krog, zadnja leta tudi po mahu naselovati tako, da nekateri imajo vse svoje posestvo le na mahu; tako : Bevčanje, iz Črne vasi in Goričevci. Sto in sto ljudi se zdaj na mahu živi, odkar so ga začeli izsuševati. Tudi pridelki so bili zadnja, bolj suha leta še dosti dobri, posebno presnina se je dobro obnašala. Za rž, ajdo, koruzo je pa vedno še slaba, kajti slana pre-rada pade, rž pa v cvetji megla vzame. Ljudje so si zlate gore doraišljevali o mahu; al vse le še prerano. Slišalo se je že večkrat: Kranjcem ne bo treba več žita od druzih krajev, posebno iz Banata, vvaževati, „Banat" imeli bomo doma; mah bo zakladal celo deželo. Utegnilo bi se res dokaj pridelati, ako bi mah tako vstrojen bil, kakor druga zemljišča, — al revež je po več krajih še tako pust, da trava ne raste in ako po njem greš (le v suhem času), ziblje se pod nogami, kakor da bi stal na peresih; premalo je še izsušen, trdne podlage še nima.
Mah nikakor še ni „Banat", to je zdaj videl lahko vsak, in jutri tudi gotovo še ne bo. Dosti se govori o njem; kar so na mahu našli „stavbe na kolih", dobil je skoro da Evropejsko ime; v deželnem zboru so se ga bili tudi blagovoljno spomnili; v privatnih pogovorih pa ga obirajo najbolj, kadar smrdljiv njegov dim v nos zbada in usta maši. Vse to malo pomaga; beseda ga ne bo izsušila, ampak le dejanje. Koliko se je že denarja plačalo (pravijo: 70.000 gold.!) za nek „Cornov" graben? — Kje pa je? — Ljudje le kraj kažejo, kje naj bi bil!
Zemljiščina komisija je za zdaj še gotovo veliko previsoko „tarifo" postavila za naš „Banat". Letos so nekateri posestniki poškodovani najmanj za dve leti, pa še za več; voda je zemljo gotovo hudo izprala in izmolzla.
SI. deželni odbor naj reč energično v prevdarek vzame in na to dela, da se izsušenje sistematično prične in pod Ljubljano visi jezovi znižajo.
Bevčanora pa svetuje pisatelj teh vrstic, naj ne požigajo preveč mahu. Vi ste nizko, in pridete še niže. Skušnja uči, da se po vašem mahu najprej voda nabira. Pomislite, da je odtok počasen, železnic na črta, ki je po nekaterih krajih do 20 sežnjev (!) nasuta (pravil je to mož, ki je zraven delal), odtok preveč zadržuje.
Ako drago, naj še kdo o tem ,Banatu" kaj pove, kajti deželni zbor je novo postavo za obdelovanje mahu sklenil; da pa ta postava dober sad rodi, treba radikalnega zdravila iskati in sistematično se dela prijeti.
Poškodovani maharji pa žele", da bi kmalu v Banat prišli, aii pa },Banat" k njim.
Lip e ns ki.
164