Ne  pozabi   me
(Povest iss vojaškega življenja; poslovenil A. Skaloljub.)
Pri 12. peščevem polku v Brodnicah je bil leta 1809 serežan z irnenom Pierre Pitois (Pierr' Pitoa), rojen iz še neolikanega kraja Bnrgunške dežele 'i imenom Morvan. Njegovi tovariši so ga imenovali ,,lomasta" to je Pierre. Bil je priden vojak, a pri tem, kakor m\\ so vojaki večkrat rekli, pust kot usnje. Zmirom pervi v ognji (boji) in zadnji iz ognja, iraeli so ga za človeka, ki ljubi le dve reči na svetu, namreč: strelni prah in žvižganje strelnih krogelj. Oni ki so ga na bojišči videli, kedar se je z žarečimi očmi in strastnim pogledom podal v ljuti boj, rekli so navadno, da je majhna četa za lomasta le uboga pest. —
Nekega dne je pisal naš prijatelj Pierre list svojemu polkovniku, ter ga prosil, da bi mu dovolil iti domov k izbolelej materi, da bi jej stregel. Tudi je ie pristavil, da je njegov oče osem in sedemdeset let star in hrom, ter ne more ubogej ženi prav nič pomagati.
Obljubil je tudi, da se hoče tak<5j, ko bode mati ozdravela, zopet po?erniti k polku.
— 147 —
Kmalu dobi odgovor od polkovnika, da nru ne naore dati odpusta, ker, se že bliža dan, ko bode tieba polku odriniti na bojiSče. Tudi za tnalo dni ne more izpolniti njegove želje.
Pierre Pifcois ni hotel nasprotovati, ter je bil fciho.
Čez 14 dni je zopet pisal polkovniku, ter mu naznanil, da mu je mati zaradi žalosti umerla, ker ni videla sina; hotela je namreč kot dobra in lju-beznjiva mati na smertnej postelji še zadnjikrat blagosloviti svojega otroka. Prosil ga je tedaj še enkrat, naj mu dadč odpust vBaj za mesec dni; tudi mu je pisal, da ne sme vedeti vzroka ove njegove prosnje, ker je skrivnost. . . . Še enkrat ga je prav lopo prosil, naj rau vendar izpolni ovo njegovo željo.
Žalibog! drugo pisnio je imelo baš tako malo vspeha kakor pervo. Pol-kovnikov kapitau je povedal Pierru ustno, da je polkovnik prejel njegovo pismo, in mu je ze\6 težko, da mu je mati umerla, ali njegove prosnje mu vendar ne more privoliti, ker bode polk že jutri moral iz Brodnic oditi. Ji ,,Tak<5," vpraša Pierre, ,,jutri bode moral polk iz Brodnic iti; in kim gre, ako smem vpraSati?"
,,Na Nemško, moj pridni Pitois. Hočemo se z Nemci bfti. . . To ti je rendar ljub<5, kaj ne da? . . . .   Tu so bodeš boril, moj hrabri mladenič!"
Pierre Pitois ni dal na to nobenega odgovora; bil je zamiSljen. Kapitan ga je prijel za roko, in mu rekel: ,,Kaj ti je? . . . ali si denes mutast? Pravim ti, da se bodeš v osmih dnevih z Nemci tepel in mi za to naznanilo še hvaležen nisi? Morda me ne razumeš?"
„0 da, gospod kapitan, umejem vas umejem, in me tudi veseli slišati to nnvico."
,,Nu, to se mi dopade."
,,Ali ni nikakor mogoče gospod, da bi dobil odpust?"
,,AJi si neuinen kali? Na odpust misliti zdaj  pri takib okoliščinah ia pri "odhodu na boj!"
,,Da, da, prav imate, nato še mislil nisem . . . mi moramo v boj.....
sp \6 pri takih okoliščinah ni mogoče misliti na odpust."
,,To bi bilo tudi neumno!"
,,Imate prav gospod . . . vsaj bi bilo res neumno, raislili bi si rojaki, moji tovariši, da sem izgubil pogiim. Nečem iti ne na počitnice, ysaj bode že priSel Se čas za to."
,,To je tudi najbolje, kar zdaj misliš."
Drugega dne je odiSel 12 pešcev polk na Nemško, in Pierre Pitois ž njimi. Kmalu se je pa slišala novica med vojaki, da je Pierre Pitois pobegnil, ker ga nikjer ni.
Čez dolgo, še le <3ez 3 mesece, ko si je bil 12 pešcev polk na bojišdi pri Vagramu pridobil zmago in veliko slavo, in ko je ravno hotel iti ? Brodnice, nasli so Pierra žandarji, ter ga peljali nazaj k polku.
Kmalu se je sklicala vojaška sodnija. Pierre Pitois je bil zatožen kot vo-jaški ubežnik, in to ob času, ko je moral polk iti sovražniku naproti.
Zatožnik je rekel pri sodniji k zatožencu: ,,Pierre Pitois, ti eden najhra-brejših vojakov v mojem polku, čigar persa kinčajo zvezde zaslug, ki nisi nikedar že kako kazen zaslužil, ti si se upal polk zapustiti in pobegniti ?" Pač je raora! biti zeld va?pn vzrok tvojega pobfiga.   Sodnija zahtwa, da poveS vzrok, ier bi
- 148 -
te rada, akoravno te ne more oprostiti, vendar blagodušnosti cesarjevej prl-poročila."
Na to zatoženec ni ničesar odgovoril nego to: ,,Jaz sem brez vzroka po-begnil; ako se mi bi še kedaj kaj takega pripetilo, storil bi zopet. Smert sicer zaslužim, ali prosiui, da me sodite še poprej." — Zopet se oglasč priče: MPierre Pitois je res pobegnil, to vemo, ali skoraj ne moremo verjeti, da bi bilo res; in zopet druge: ,,Pierre Pitois je znorel, a norca ne more soditi vojaška sodnija. Ne sme umreti, dajte ga v norišnico!" Mnogo ni manjkalo, da bi se ae bilo to zgodilo, kajti ni bilo osobe, ki bi bila mogla razunieti, zakaj je Pierre pobegnil."
Zatoženec je bil pripravljen rad umreti, ker je spoznal svojo pregreho, ter je večkrat ponavljal, da se ne boji smerti. — Po dolgem prevdarjanji vojaške sodnije je bil naposled obsojen k smerti.
Ko mu so brali določeno kazen, ni se pritožil prav nič, nego radostno in pohlevno je poslušal vse in terpel. Drugi, ki se jiai je sinilil, progili so, da bi ga pomilostili, pa — zastonj.
Ker je vsak vedel, da Pierre ni brez vzroka pobegnil, a vzrok se vendar ni mogel izvedeti, pustili so ga še 72 ur v temnej ječi, da bi mogel prositi pomiloščenja.
Bilo je o polnoči, in drugi dan bi moral Pierre umreti, da se odpro ječiue duri, v katerej je bil Pierre zapert, in mlad častnik se približa k njegovej po-stelji. Ko ga nekaj časa opazuje, priaie ga za rok<5 in ga izbudi. Pierre izpregleda, ter pravi: ,,Dc>ločeiia ura je prišla! . . . prišla je, da moram umreti." —
,,Ne, ne, Pierre,'1 mu odgovori častnik, ,,še ni prišla ,,ali kmalu bode tukaj."
,,Kaj zahtevate od mene častnik?"
,,Pierre, ti me sicer ue poznaš ali jaz poznam tebe. Videl sem te v Slav-kovskej bitvi, kako si se hrabro bojeval. Od onega due, prijatelj, sem zinirom na te pazil in hotel s teboj govoriti, ali ni ini bilo uiogoče. Še le deues, ko sem prižel v Brodnice, in ko sem slišal o tvojej pregrehi iu sodbi, podal seat se tukaj k tebi. Ker sem z jetniškim čuvajern dobro znan, izprosil seru ga, da me je pustil k tebi v ječo. Pierre! navada je, da kedor se bliža sinerti, želi si še kagega prijatelja ali znanca, da rau pove in razodene to, kar ima na serci. Ako tadaj tebi kaka stvar serce teži, Pierre, povej mi! jaz ti hočein biti takov prijatelj. . . .
,,Hvala, blagi tovariš," odgovori mu kratko Pierre.
,,Ali mi nimaš ničesar povedati?"
,,Ni5esar." —
,,Kaj.' Nobenega pozdravljenja nimaš, da bi ga sporočil srojej sestri, ali svojemu očetu? —
,,Sestri? . . . vsaj še nikoli nobene iniel nisem."
,,Svojemu očetu."
,,Očeta tudi niinam več. Umerl mi je pred dvema mesecema v mojera liarodji."
,,Svojej materi."
,,Svojej materi?" .... reče Pierre z žalostnim glasom. ,,Svojej materi?" Oh tovariš! ne spominjaj me tega imena, kajti kedar koli slišim to sladko ime, zaboli nifi serce iu beseda iui zastane na jeziku. Ko bi tudi mogel go?oriti o svojej materi, moral bi se" . . .
¦¦«•*"
— 149 —
,,Kaj bi raoral?"
, Jokati . . . . da da, jokati bi se moral, a jokati ne srna mož, ki je hraber in pogutnon, posebno zdaj, ko ima le še nekoliko tr-notkov živeti; to bi pač kazalo malo poguma."
,,Ti prehudo sodiS, tovariš; jaz, akoravno imam dovelj poguma, bi se pri spominu na svojo mater vendar ne sramoval jokati!" . . .
,,Ali resnico govoriš?" reče Pierre, prime častaika za roko, ter na-daljuje. ,,Ti si mož, ti si vojak, kajti tebe še ni izpreletela rudečica, kedar si se jokal?"
,,Pri spominu na svojo rnater? . . . gotovo ne. Ona je dobrovoljna mati, l.jnbi me neizrekljivo in jaz jo tudi Ijubiin iz celega serca."
..Ona te ljubi? ti njo? .... Tedaj ti kočein povedati vse, kar moje serce težf in čuti; mislira, da se ne bodeš norčeval. Res je, kar si poprej rokel, dragi prijatelj, da je človek vesel, ako najde v smertaej uri serce, ki mu je popolnoma udaao. . . Ali rne hooeš poslušati? Kaj ne, vsaj se ue bodeš nor-čeval?"
„0 Bog, kaj takega nikedar iip, dratri moj Pierre! Kako bi se mocfol nor-čevati s človekom, kateremu se bliža zaduja ura njegovega življenja!"
,.Nu, liočem ti ffidai poverlati. da edino, kar sem na svetn ljubil, ljubil sem lfl ono bitjfl, in to je . . . mo.ja ruati! Ljubil sem io bolj nego samega sebe: kri, življenje, vse bi bil dal rad za njo. Že kot otrok bil sem ž njo enih misli. Znal sem vse, kar si je ona želela, in ona je poznala tudi vse moje žeije. V svojem serci sem jo zmirom nosil, in ona je uosila mojo podobo v svojem. Drugega prijatelja ali znanca niseni nobenega imel: moja mati mi jo bila čez vse. Ko sera moval iti pod vojaško zastavo in sem dobil povelje, da naoram zapustiti svoj dom, svojo ljubo mater, oh tedaj občutil sem v svojem serci ne-i/.rekl.jivo žalost. Eekftl seni: nihče, bodi si kedor koli, me ne odterga od moje Ijube matere. In to bi se bilo tudi zgodilo, ako mi ne bi bila moja mati sama, ki je bila dobrovoljna in jako pogumna, zapovedala in rekla: Ljubi moj Pierre, ti raoraš zdaj proč od mene, ker jaz to zahtevam. Pri tah materinih besedah pokleknil sem radovoljno pred njo ter rekel: Na tvoje povelje mati, grem. Na to rui ona odgovori: Ti si dober sin, zaradi tega tudi bvalim Boga; pa včdi, da ti moraš še druge dolžnosti izpolnovati, ne sarao te, ki si je dolžan svojej raateri. Vsak deržavljan se mora, ako mu cesar zapove, darovati svojej doraoviai! Glej, tudi to je tvoja dolžnost, katero nioraš zvesto izpolniti, ker si postal vojak. Od ovega trenotka ne služiš več svojemu življenju, teraveč dragej domovini. Ako se pripefi, da bodeš moral življenje darovati, ne boj se, terdno stoj! Je pa božja volja, da pri meni urareš, oj potlej bodein se solzami v očeh rekla: Bog mi ga je dal, Bog mi ga je vzel; nie?ovo ime bodi češčeno. Ako me tedaj res ljubiš, odidi in stori svojo dolžnost! — Teh zadnjih besed se še zmirom dobro spominjam. Spolnuj svojo dolžnost! rekla mi je mati. Vojakova dolžnost pa je: zinirom in povsod pokoren biti; pokoren sem pa bil zmirom in povsod svojim predpostav-Ijenirn. — Vojak se pa tnoratudi, kedar je treba, brez strahu podati v nevarnost; tudi jaz sem to storil, in kedar koli me je ked(5 videl sredi bojišča, ko so kroglje okoluverč mene letele, rekol je: To je koreujak, kakor se spodobi! — Ali ta, ki ,je tako rekel, ni prav mislil o meni; on bi moral reči: To je mladenič, ki svojo mater odkritoserčno ljubi,
_ 150 -
Nekega dne sem dobil pisoio, v katerem je bilo pisauo, da rni je draga mati izbolela! Hotel jo seni tedaj še enkrat videti. Zaradi tega sem prosil polkovnika pismeno, da bi mi dal odpust za nekaj dui, ker bi šel vad k bolnej tnatori. Ali žalibog, moja prošnja se mi ni izpolnila. Spomnil sein se njenih besed, ko nii je večkrat dejala: Ako ine ljubiš, stori svojo dolžuost! To bi bil jaz tudi rad storil zadnje dni njenega življenja, pa rni ui bilo mogoče. Ko dobiui drugo pismo, bral sem žalostno novico, da mi je mati že umevla; . . . v tem hipu aisem vedel kaj bi zadel. Po vsakej ceni sem hotel dotn<5v iti. Od kodi je pa priSlo to strastuo hrepenjeuje po onem kraji, kjer moja dobra mati počiva? To ti hočem povedati, dragi prijatelj, zato ker tudi ti svojo mater ljubiš. Misliin, da me bodeš razumel.
Mi krnetje v Morvanu smo jako priprosti in lekkoverni ljudje; maujka liam pravega poduka in vednosti uieščaaov. Namesto tega pa itnanio neko čudno vero, ki jo izobraženo ljudstvo ,,prazuo vero" imeuuje. Nu, po mojih mislih ua tein ni toliko, bodi si prazna vera ali resnična; mi jo enkrat imaino, iu jaz te uagotovim, da bi tisti, ki bi nam jo hotel iz glave izbiti, moral pravi ti(5 biti. Vera pa, ki jo imamo, je namreč ta-le: Perva cvetica, ki se razcveti aa materi-nein grobu, ima to moč v sebi, da tisti, kateri jo pevvi odterga, nikoli ne pozabi suierfci, pa tudi smert njega ne pozabi. Kaj ne, da je to čudna vera? Suiert pri takem človeku niuia ničesar hudega na sebi, kajti sruert, ako človek vedno inisli nanjo, ni drugega nego sladko spanje ali počitek po težavuem delu. . . .
GUej tako cvetico hotel seoi tudi jaz imeti, naj me staue kav koli hoče. Prišel setn tedaj h grobu svoje preljube inatere. Ali zemlja je bila še hladna; nobeud cvetice ni bilo še razcvetene. Čakal sem celib §est mesecev, pa zastonj. JŠe letedaj, ko so pervi solnčni žarki materino gomilo obsijali, zagledal sem, fla avfeti cvetica, ki je bila majhna in višnjave barve; bila je tako iinenovana pottjcilica, ali kakor jo Nemec zove ,,ne pozabi me." Odtergal sem jo, ter sem joka) od veselja, kajti zdelo se mi je, kakor bi bila ta tuala ^vetica duša moje mitteip, ki je k uaeui priila v podobi cvetice, da pri meni ostane ves čas inojega življeiija.
Nič več ine ni veselilo v domačem mojeru kraji, kjer sta v hladnej zemlji počivala uioj dobri oče iu aiati. Vse česar si je moje seree želelo, to sem imel zdaj, uauirei; evetico, ra2cveteno ua grobu nioje matere. A zdaj seui se spoinnil tudi besed, ki mi jih je večkrat nioja rajnka mati dejala: Siu, stori svojo dolžnost!
Poiskal sem, ločivši se od uiaterinega groba, žandarje, ter setn jim odkri-toserčno rekel: Jaz Pierre sein pobegnil, primite me!
Zdaj, ko lnorani umreti, iii ker imam pravega prijatelja pred seboj, zdaj se prav nič ne bojim smerti, pa tndi mislim, da mi bodeš rad storil, česar te bodem prosil. — Cvetico, ki seui jo na grobu svoje matere z veliko nevarnostjo Življenja odtergal, nosim še zmirom v majhnej vrečici pod srajco na svojih persih. Prosiin te torej, obljubi mi, da bodeš skerbel, da mi jo nihče ne vzame. Oua je uamestuica moje preljube matere, in ako bi vedel, da uii jo kedo vzauie, umreti bi iuaral brezpoguuino. Prijatelj, ali mi obljubiš izpolniti to mojo ediuo željo?"
,,Da, da, Pierre, obljubim ti."   To rekši sta se ločila.
Bilo je rano zjutraj, ko je stal Pierre aa rnorišči. Velika uinožica ljudi je bila uazoča.   Vsem se je smilil ubogi Fierre, da mora Uko mlad, žalostno
- 151 -
trmreti. Vojaška sodnija mu jd brala sinertno kazen, kafcero je zaslužil zaradi begunstva. Ali čuj, v tem trenotku slišalo se je med vojaki in obilno zbrano množico Ijudstva nekako Sepetanje in potem veseli glas: Cesar! cesar! Živijo naš cesar!
Ko pride cesar do morišča, stopi raz konja, gre hitro iniino vojakov ter se vstfopi pred obdolženca, katerega pokliče po imenu. Pierre to slišavši pogleda ga, hoce l njim govoriti, ali jezik mu ne dopusti tega.
,,Pierre" nadaljuje cesar ia reče: ,,Spomni se besed, ki si je govoril necoj po noči; Bog ti daj, kakor jaz želim, zopet življenje. Ne žertvuj se meni, nego žertvuj se Francoskej deieli! Tudi Francoska dežela je čestivredua mati! . . . Ljubi jo, kakor si ljubil svojo pravo mater!"  To rek§i, izgubil se je cesar med
tunožico Ijudstva.
* *                 *
Čez nekaj let po tej dogodbi padel je Pierre kot kapitan v bitki pri Wa-lerloo. Še pri zadnjeni vzdihljeji je imel toliko uioči, da je veselo zaklical: ,,Naj živi eesar! Naj žlvi Francoska dežela, inoja ljubljena mati!"